157
Kritika
Borba in študij
(Ob Moderndorferjevi  »Slovenski vasi  na Dolenjskem.")
I.
En sam važen ekonomski pojav spremlja razvoj slovenske vasi po vojni in zlasti v krizi, to je njeno propadanje. Propadanje živega in mrtvega inventarja, roparsko izsekavanje gozdov, izčrpanost zemlje, zlasti pa uničevanje delovnih moči zaradi prevelikih naporov in preslabe obnove njih energij. Tehnični povojni napredek skoraj ne seže več do naše vasi; industrija, trgovina, banke itd. utrjujejo svoj vpliv na podeželju, toda ne s svojimi pozitivnimi elementi, temveč le s svojo negativno, parasitsko stranjo — z vedno večjim, izkoriščanjem. Medtem ko je v začetku tega stoletja spremljalo prodiranje kapitalizma na vas izboljšanje delovnih metod, dviganje kulturne stopnje, višji življenjski standard, izseljevanje itd., ga danes spremljajo vedno bolj odprte škarje (razlika med cenami pridelkov in kmetskih potrebščin), degradacija proizvodnje, večja beda, nižja kulturna stopnja, brezposelnost. Motor, ki je nekoč pospeševal dvig proizvajalnih sil (in kulture sploh), se je spremenil v njih zaviralca, uničevalca. Kot rdeča nit se vije skozi vse panoge in elemente naše agrarne proizvodnje nazadovanje, proces, ki se uveljavlja s tako močjo, da ga ne more zajeziti ta ali oni osamljeni ukrep za pomoč naši vasi, kot je n. pr. uredba o kmetski zaščiti.
Ta pojav, ki je danes prvi in najvažnejši v notranjem življenju Slovencev, privlačuje vedno širše plasti mlade generacije, zlasti učiteljstva ter daje njenim naporom novo plodno vsebino. Tudi mlada generacija pisateljev najde v tem velikem procesu najhvaležnejše gradivo umetniškega oblikovanja (Prežihov, Potrč, Kranjec, Ingolič in drugi). Prodira zavest, da se eksistenčni boj podeželja more in mora zliti z napori inteligence zoper zaostalost in zoper vse ovire, ki dušijo navznoter mali narod, vržen v vrtinec velikih zgodovinskih konfliktov. Pred vojno so bili ti napori manj jasni, njih realizacija še daleč. Cankarjev Jerman si je postavil za cilj »napraviti iz hlapcev ljudi". Učitelj Jurančič gleda že konkretneje na svojo življenjsko nalogo: »prebujati ljudske energije". (Iz šole za narod. 1931.) Učitelj Mbderndorfer pa nam je 1. 1938. dal prvo obširno analizo vasi na Dolenjskem. Razvojna pot vodi od Jermanovega idealizma do Mbderndorferjevega realizma, od nevere k veri v to ljudstvo, iz osamljenosti v množico.
Kdo je Mbderndorfer? Prvič ga srečamo pri organizaciji mežiških rudarjev. Deluje v občinski upravi, edini intelektualec med samimi delavci, podpira rudarje v strokovni in konsumni organizaciji, zmaga v boju za gradnjo nove ljudske in meščanske šole na račun rudnika. Po več letih delavskih uspehov doseže rudnik važno zmago: Mbderndorferja prestavijo iz industrijske Mežice v oddaljeno hribovsko vas, inajprej v Haloze, naposled v Št. Jurij. Tako pade iz organiziranega boja v hribe, kjer se ljudem o borbi še sanjalo ni. Razmere so mu nepoznane, življenje ena sama neraziskana, od naprednih sil zanemarjena ledina. Oprime se najnujnejšega: proučavanja vasi. Ko sem hodil po hišah v Št. Juriju, sem videl, kako so bajtarji čutili, da je bil Mbderndorfer njihov človek, ki jih je razumel in imel pogum, stati na njihovi strani.
II.
Ali nam Mbderndorfer na primeru Št. Jurija prikaže osnovni pojav? Najprej obravnava krajevno zgodovino, šolstvo in občinsko upravo; nato preide na ljudsko gibanje, zdravstvene in prehranjevalne razmere; slednjič se ustavi pri gospodarskih prilikah in posebej pri krizi. Svoje trditve utemeljuje z mnogimi statistikami, ki jih je zbral skoraj izključno sam. Statistične preglednice zavzemajo skoraj četrtino vse knjige.
Najvažnejši so zaključki v gospodarskem delu. Avtor je izračunal, da presegajo letni stroški agrarne proizvodnje v Št. Juriju vrednost te proizvodnje za — 279%. Stroški znašajo namreč 1,500.000 dinarjev, izdatki pa — 4,100.000 dinarjev. Po teh podatkih bi vsi tamkajšnji kmetje v 10 letih prišli na boben. Stanje dolgov: 1. 1910. je imela vsaka socialna plast od bajtarjev do trdnih kmetov več prihrankov kot dolgov. L. 1930. in 1931. pa je narobe: dolgovi presegajo izdatke v vsaki skupini. Skupno je dolgov za 300% več kot prihrankov. Važni so zaključki o davčni obremenitvi: neposredni davki znašajo v Št. Juriju 50.000 dinarjev, posredni pa blizu 300.000 dinarjev, to se pravi, da se odstopi letno četrtina proizva-jane vrednosti državi.
Ti zaključki kažejo, da je avtor zajel v številke resnično stanje slovenske vasi. Manj pozornosti je posvetil njenemu povojnemu razvoju. Razen preglednice o dolgovih so vse njegove preglednice statične, omejujejo se le na tre-notno stanje stvari, ne pa na njih razvoj. Tako ni podal bilance kmetskega gospodarstva takoj po vojni, v konjunkturi in v krizi, temveč le v krizi. Isto velja za davčno obremenitev. Razvojna analiza je važna, ker kaže smer razvoja in odkriva sile tega razvoja. Ekonomska, socialna in politična slika slovenske vasi je bila  1.   1926.  drugačna  kot   1936.  Trdne  kmetije  se  bližajo srednjim,  srednje  so
158
zdrknile na nivo malih, male se pogrezajo v pavperizem itd. Trgovina, industrija, monopoli itd. si prilaščajo vedno večji del kmetovega dela. L. 1936. najmanj dvakrat večjega kot 1926. itd. (Analiza teh stvari je v moji razpravi „Gibanje cen in naše kmetijstvo", Obzorja. 1938. IX.) Moderndorferjevo delo ni toliko razvojna kot statična analiza vasi. Dejstvo, da ni podvrgel kritični analizi razvojnih tokov na vasi, zmanjšuje znanstveni pomen dela.
Poznanje vasi v vsej njeni pestrosti in konkretnosti je nezadostno za temeljito analizo. Spoznati vas, odbrati v njej važno od nevažnega, proučiti najvažnejše, ne se izgubljati v malenkostih in pri tem pozabljati na bistvene stvari — vse to je dosegljivo le z dobrim znanjem o politični ekonomiji. Kajti ena vas je samo podrejen člen v svetovnem gospodarstvu, njegovo zrcalo, kljub svojim nacionalnim in krajevnim posebnostim. Svetovno gospodarstvo pa ima iste zakonitosti in iste razvojne težnje, ki se v svojem bistvu uveljavljajo tudi na naši vasi. Vsako proučavanje vasi je na tem višji stopnji, čim globlje je teoretično znanje. S tem smo trčili na enega izmed najvažnejših problemov pri našem proučavanju vasi — na problem njegove znanstvene višine.
Naše predvojno proučavanje vasi je bilo, v skladu s stanjem ljudske zavesti, na nizki stopinji. Nikoli se ni moglo dvigniti do jasne znanstvene analize; običajno je obtičalo v omejevanju na ta ali oni konkretni pojav. Najuspešneje sta po teh izamotanih vprašanjih vrtala Krek in Prepeluh. Krek je že konec prejšnjega stoletja zbiral proračune posameznih kmetij in skušal v svojih „Črnih bukvah kmečkega stanu" razložiti razvojne težnje našega kmetijstva. Po vojni se stvari niso mnogo spremenile. Še v književnosti smo se po smrti Ivana Cankarja, čigar dela so ostra analiza predvojnih slovenskih razmer, povzpeli najviše zgolj v ozko pokrajinskih analizah (Kranjec — Prekmurje, Ingolič — Ptujsko polje itd.). Študij o vasi se je omejil večinoma na zbirateljsko delo, ki sta ga začela Žgeč in Melik ter so ga nadaljevali njuni učenci. To delo je pri nas novo* in pomembno, kolikor se seveda ne spušča v prevelike podrobnosti, ki so za znanstveno raziskovanje nevažne. Vendar je to delo predvsem priprava, zbiranje gradiva za sintetično analizo. Medtem pa je znanost o vasi po svetu močno napredovala. Beda na vasi, politična aktivizacija ljudstva ter veliki pomen vasi v politični borbi so zahtevali analizo podeželja. Take analize so nastale v Franciji, deloma v Nemčiji in drugod. Naše proučevanje vasi terja oploditve s tem znanjem po svetu, kajti samo na ta način se bomo iz golega, nepreglednega zbiranja dejstev povzpeli do temeljitejših spoznanj.
Moderndorfer pravi v uvodu: „Pičlo je domače kakor tudi tuje slovstvo, ki bi ga mogel pri zasnovi pričujočega spisa s pridom uporabljati, našel nisem niti dela, ki bi se mogel nanj resno opreti pri tej svoji nalogi. Zaradi tega je pričujoče delo docela moja zamisel..." Avtor je pri svojem delu s pridom uporabljal vire, ki so mu bili dostopni v domačem jeziku. V primeri z domačo literaturo o agrarnih problemih je njegovo delo brez dvoma na višini. Razvojna stopnja družbenih znanosti pri nas pa je bila tista meja, preko katere se avtor ni mogel dvigniti. Njegov izrazito praktično usmerjeni duh, provincionalnost našega znanstvenega življenja in pomanjkanje sodobne svetovne literature pri nas mu je to preprečilo. Tako ni posvetil dovolj pozornosti nekaterim problemom, katerih važnost je mogoče ugotoviti samo na podlagi dobrega teoretičnega znanja. Ni nas pobliže seznanil z ekonomsko, socialno in miselno diferenciacijo na vasi. O poslih sploh ne govori, med zahteve za izboljšanje položaja ni uvrstil malokmetske in bajtarske zahteve po višjih mezdah in po zavarovanju brezposelnih. Pri obravnavanju kmetske duševnosti ne obdela posebnih potez o značaju kmetskega polproletariata.
159
Prav vaška revščina, ki zajema kmetskega delavca, bajtarja in malega kmeta ter prodira ponekod že v vrste srednjih kmetov (Haloze!), prav te plasti so zaradi svojega socialnega položaja in svoje številnosti rezervoar elana, borbenosti in ljudske politične moči. Njihovi ekonomski in socialni problemi zaslužijo največjo pozornost znanstvenega raziskovalca. Res pa je, da so ti sloji v Št. Juriju manj številni kot povprečno v slovenski vasi. — Dalje podcenjuje Moderndorfer vprašanje gozdov, ki pokrivajo v šentjurski občini polovico vse površine. Gozdovi so edina važna, doslej aktivna postavka slovenske agrarne proizvodnje. Kriza vpliva na stanje in na vlogo gozdov na svoj način. Mali kmetje iso to „rezervo za slabe čase" večinoma že izsekali, srednji in trdni kmetje so jo vsaj načeli ali delno izsekali, na velikih posestvih se vrši roparsko izsekavanje zaradi nesigurnosti lastništva teh gozdov. Silen padec cen lesa v krizi je tudi to panogo naše agrarne proizvodnje napravil — nerentabilno itd. Ti problemi, ki tarejo stotisoče podeželskega prebivalstva, zaposlenega v lesni proizvodnji, tvorijo posebno važno poglavje raziskovanja vasi. — Prav tako avtor premalo obravnava mladinsko vprašanje — problem bodočnosti kmetske mladine itd.
III.
Posebno poglavje je vprašanje metode proučavanja vasi. Dr. Ogris pravi, da sociologija naše vasi še „vse preveč nalikuje starejšemu ameriškemu rura-lizmu, ki smatra sociologijo vasi... za enciklopedičen skupek vseh realij, ki se tičejo kmečkega življenja..." Dr. Vogelnik, poznavalec statističnih metod, zastopa slično mnenje. Poudarja nesmiselnost atomizaoije kmetske realnosti; tudi pri znanstvenem delu je potrebna neka ekonomija sil; ne vlagajmo preveč truda v stvari, ki bi nam nudile premalo spoznanj ali pa celo nič! Ta kritika velja do neke mere tudi za Moderndorferja. V njegovi knjigi je nabrana množica sirovega gradiva, iz katerega bi se dala sestaviti krajša, a pregnantnejša, nazornejša podoba o naši vasi. Prav tako bi se mogli iz tega gradiva izluščiti mnogi zanimivi rezultati. Ni toliko važen skupek vseh realij kot izbor tistih, ki so ključ za spoznanje vasi. S tem seveda ni pomen teh podatkov za znanstvenega raziskovalca nič manjši. Najprimerneje je, dati v delu samem nazoren izbor statistike, v dodatku pa celotno gradivo, po katerem sežejo tisti, ki se za stvar posebej zanimajo. Zelo potrebna nam je na današnji stopnji proučavanja vasi obširna študija o vlogi, pomenu in uporabi statistike in statističnih metod.
Moderndorferjeve statistike so nepregledne, včasih netočne in nepotrebne, zbiranje statistik terja največjo pozornost, kritičnost in kontrolo. Zlasti kočljivo je zbiranje podatkov zgolj na podlagi izjav. Lahko se zgodi, da povedo eni iz strahu pred višjimi davki — premalo, drugi pa iz bahavosti ali nevednosti — preveč. Številke so lahko „najvernejša slika, kdo in kako vlada svet", lahko pa nam to sliko potvorijo. Primer: Moderndorfer priobči na str. 79. preglednico o uporabi živil na osebo in leto v Št. Juriju pod Kumom. Po tej preglednici pride na člana delavske, bajtarske, malokmetske in trdnokmetske rodbine približno ista količina krušne moke, masti, sladkorja itd. Splošno znano je, da se trdna kmetija loči od male v socialnem pogledu prav po tem, da je na njej delovna moč plačana v svoji polni vrednosti, medtem ko na mali kmetiji ni. Tam ni kruha od januarja naprej. Gornja preglednica nam ne pove tega, kar se da dognati na prvi pogled, oziroma zabriše to, česar avtor gotovo ni hotel zabrisati — socialne razlike na vasi.
Moderndorfer poda (str. 118.) preglednico o tem, koliko oseb se mora preživljati z donosom ene glave goveje živine, prašiča itd. na posameznih vrstah kmetij. Ta preglednica, ki spada med njegove kratke in tehtne preglednice, dobro pona-
160
zori socialne razlike. Po njej prideta v bajti dva prašiča na osem oseb, na trdni kmetiji pa dva prašiča na tri osebe! S tem je avtor sam zavrgel preglednico na s^r  79. in popravil storjeno napako.
Moderndorferjev spis spada brez dvoma med najboljša dela o naši vasi. Tehtna so zlasti poglavja o živinoreji, bilanci, davkih in dolgovih. Želeti je, da bi tej Prvl temeljiti analizi sledile še druge iz vseh tipičnih vasi in pokrajin. Slabe strani njegovega dela izvirajo iz napak nekaterih krogov slovenskega znanstvenega okolja: iz pretiranega ruralizma, ki si je postavil statistiko za idol, ter iz premajhnega teoretičnega znanja.
Mbderndorferja pa odlikuje še nekaj. Pokazal je na izhod iz krize. Ta izhod ni plod kompleksov neke dogme ali uvožene doktrine. Izoblikoval si ga je v svojem plodnem življenju, v živi zvezi z ljudsko bedo in borbo. Njegov nazor je sad boja  i.n   študija   na domači zemlji.
V tem je veliki pomen Moderndorferjeve knjige.                              I. Bratko.
161