MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Orednlitvo In upravai Maribor, Alaksandrov« cesta it. 13 , Talofon 2440 In 2466 tshaja razen nedeljo In praznikov vsak dan ob 16. url t Valja maseSiro prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dem 12 Din f Oglati po eenlku i Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Llubllanl r PoStnl čekovni račun it. 11.40S
99
JUTRA
99
Nemči|a se vrača na predvojna pota
Položaj po sestavi nove Papenove vlade
Nemška vladna kriza se je rešila tako, kakor ni niti v Nemčiji niti izven nje nihče pričakoval. In vendar so se o resni akciji fevdalcev in vojaških krogov cule v zadnjih tednih alarmantne vesti, katerim pa nihče ni prav verjel. Saj si Je bilo težko misliti, da bi stari državni Predsednik von Hindenburg zapustil tiste, ki so ga s tolikimi napori in žrtvami Šele nedavno zopet izvolili in se udinjal najbolj temni reakcionarni kliki, katero ie poraz 1. 1918., kakor je ves svet bil Prepričan, potisni! za vedno v ozadje. Da ni bil tako nasproten Hitlerjevim na-rodnim socialistom, kakor je morda kdo mislil, je bilo pač jasno vsaj od trenutka, ko je le z največjo nejevoljo odobril sklep Briiningove vlade o razpustu napadalnih čet, a da bi segel po neparlamentarnih sredstvih in prekršil povojno Politično tradicijo republike Nemčije, je bilo skoraj nemogoče misliti- Vendar se Je zgodilo. Hindenburg je podlegel koncentriranemu pritisku s strani svojih starih prijateljev in tovarišev izza dni cesarstva.
Nemški fevdalci in militaristi niso bili nikoli naklonjeni republikanski demokraciji, da so pa vseeno vsaj indirektno podpirali režim meščanske sredine dr. Brii-ninga, si moremo -pač razlagati samo tako, da jim je bila taka vlada ljubša, kakor bi jim bija skrajno levičarska, in morda bi bili ohranili prejšnjemu državnemu kancelarju še vnaprej tiho haklo-, njenost, če se ne bi bil osmeli! razpustiti napadalnih čet in izdelati načrt kolonizacije brezposelnih. To dvoje, posebno zadnje, jih je zadelo v živo. Kolonizacija brezposelnih na ozemlju Vzhodne Prusije bi pomenila za fevdalce razlastitev njihovih ogromnih veleposestev in izvedbo energične agrarne reforme. Zato so izvabili maršala Hindenburga na grad Neudeck ter ga tam obkolili in pregovorili. S kakšnimi sredstvi in kako so pritisnili nanj, je skrivnost sten Neudecka, hi je tako zlepa ne bodo izdale, kakor ie zaenkrat skrivnost tudi vprašanje, kakšne namene ima navsezadnje kabinet barona von Papena? Možje, ki ga tvorijo, so smrtni sovražniki levičarstva, republika jim ni simpatična, Hitlerja pa cenijo samo toliko, kolikor Jim lahko služi. Zanje je sicer samo bivši narednik nemške vojske, človek pa se v njihovih očeh pričenja šele pri častniku ali plemiču.
Docela nemogoče je tudi odgovoriti na ostala aktualna vprašanja, ki vstajajo spričo nove vlade pred Nemčijo in ostalim svetom. Kakšen bo kurz notranje politike: začasna Vlada brez parlamenta in potem razpis volitev ali diktatura za daljšo dobo? Kakšna bo zunanja politika, posebno glede mirovnih pogodb, mednarodnih zvez, Društva narodov in repara cij? Ker novi gospodje niso parlamentarci, ne poznamo njilfovih namenov in ciljev, ki bi bili sicer, jasni samo v tradicionalnem razvoju- Na vsa ta vprašanja bo mogoče odgovoriti šele potem, ko se bo Papenov kabinet lotil stvarnega dela. Upanja, da bi vodil politiko dosedanjega Briinfngovega režima, ]e zelo malo. Bolj verjetno Je, da bomenja pričetek zelo temne dobe Nemčije, slične oni pred usodnim poletjem 1. 1914., ki je pripravila veliko svetovno klanje fn vse zlo, ki mu je sledilo.
Najhuje so v Nemčiji sami prizadeti socialni demokrati, ki so se na smrt in življenje zvezali z dr. Brilningom in proti vsem načelom, teorijam in dogmam marksizma izvojevali Hindenburgu po-
Kritičen položaj v Romuniji
Novi mandator Tštulescu prispe jutri v Bukarešto - Romunija pred gospodarskim polomom
BUKAREŠTA, 2. junija. Londonski romunski poslanik T11 u 1 e s c u, ki se mudi začasno v Montreauxu, bo prispel jutri v petek v Bukarešto, da prevzame mandat za sestavo nove vlade. Dobil bo nalogo sestaviti vlado narodne koncentracije, ki naj bi pritegnila k delu za reševanje sedanje obupne gospodarske krize vse stranke in vse plasti naroda. Če se pa ta akcija ne bo posrečila, bo sestavljena začasna vlada, ki bo razpustila parlament in izvedla nove volitve.
O ozadju krize se doznava, da je gospodarski položaj Romunije tako obupen, da ji preti popoln polom, če se v najkrajšem času ne najde kakršnakoli rešitev. Prebivalstvo Je vznemirjeno, posebno pa državno uradništvo, ki ne prejema v redu plač. Učitelji in profesorji so sklenili zapreti šole, če se izplačevanje njihovih prejemkov čimprej ne uredi. Vrednostni papirji naglo padajo in trgovina skoraj popolnoma počiva.
Malika katastrofa v Litiji
OB 4. URI ZJUTRAJ SE JE USUL NA LITIJO OGROMEN PLAZ VODE, ZEMLJE IN KAMENJA. - VEČ HIŠ NARUŠENIH IN ZASUTIH. — ŠTEVILNI RANJENCI. — PRVA POMOČ.
LJUBLJANA, 2. junija. V Litiji se je dogodila danes ob 4. url zjutraj velika katastrofa. Na griču Sitarjevcu so bili številni zasuti rovi, ki so ostali od nekdanjega tamkajšnjega rudnika svinca in živega srebra. V zadnjih letih so se pa ti rovi napolnili z vodo, ki je zaradi zadnjega deževja razrahljala gorenje plasti zemlje, davi pa razrila hrib in planila v dolino. S seboj je potegnila več sto kubičnih metrov prsti in kamenja. Glavni plaz je zdrvel prav proti sredini trga in uničil vse na pobočju urejene vrtove. Razen tega Je deloma porušil tudi več hiš.
Prebivalci, katere je silen trušč prebudil iz spanja, so v paničnem strahu zbežali na prosto. Obenem so gasilci s trobentami in zvonovi napravil! alarm ter opozorili tržane na pretečo nevarnost. Gasilcem, orožnikom in županu se je treba zahvaliti, da panika ni povzročila večje nesreče. Z združenimi močmi so se nato lotili reševanja liudl in blaga, kar Je pa bilo v veliki poplavi vode In blata silno težavno delo.
Na Sitarjevcu se je ponekod vdrla zemlja 15 m globoko. Gozd, ki je bil na njem, je Izginil. Več oseb Je drveče kamenje težje in lažje ranilo. Če Je bil tudi kdo ubit, zaenkrat še ni znano. Prebivalstvo gradi nasipe, da bi zajezilo še vedno iz hriba bruhajočo vodo. Banska uprava je poslala v Litijo strokovnjake, da ukrenejo vse kar Je še potrebno.
Herriotov mandat za sestavo vlade
VODITELJ RADIKALNIH SOCIALISTOV BO DOBIL JUTRI MANDAT IN BO
SESTAVIL NOVO VLADO NAJBRŽE ŽE V SOBOTO. VLADA BREZ SOCIALNIH DEMOKRATOV.
PARIZ, 2. junija. Po včerajšnjem sestanku nove narodne zbornice je postala končna rešitev vladne krize nujno potrebna. Pogajanja radikalnih socialistov s 'socialnimi demokrati so se razbila, tako da bo H e r r i o t sedaj sestavil vlado iz poslancev svoje stranke ih levičarskega središča. Mandat bo prejel najbrže jutri, na kar se bo pričel službeno pogajati z voditelji posameznih strank. Pogajanja bodo le formalnega značaja, ker so Herriotu itak že znana mnenja posameznih strank in parlamentarcev.
Splošno se pričakuje, da bo novi kabinet sestavljen in zaprisežen žc v soboto ali najkasneje v nedeljo in se bo prihodnji teden že predstavil parlamentu. V zbornici bo razpolagal z manjšo večino, misli pa se, da ga bodo od časa do časa podpirali tudi socia-
V«ak trgovec, obrtnik, gospodar, gospodinja posct
XII Ljubljanski velesejem
4. do 13. junija 1932
Zakaj!	V
Ker nudi največji pregled vseh potrebščin v gospodarstvu, orijentacijo ccn blaga, polovično vožnjo na železnici, popust na parobrodih.
700 razstavlialcev, 40.000 m* razstavišča. Izdelki celokupne industrije, pohištvo, oii-cijelna razstava Poljske republike, higijenska razstava, razstava perutnine in kuncev, tuj-sko-prometna razstava, razstava Prijateljev prirode v stanovanju.
Legitimacije po Din 30.— se dobe pri vseh večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, večjih postajah Dravske banovine in biljetarnah »Putnika«.
Prenočišča preskrbljena.	1760
listi, posebno pri razpravah o onih vprašanjih, glede katerih so mnenja socialistov slična onim radikalov. Sestava nove vlade je potrebna čimprej tudi zaradi vprašanj mednarodne politike.
SKLICANJE NARODNE SKUPČ NE.
BEOGRAD, 2. junija. V ponedeljek 6. t. m. bo 44. redni sestanek narodne skupščine. Otvoritev seje bo ob 11. uri dopoldne. Plenum bo najprej sestavil in odobril dnevni red sedanjega zasedanja.
KITAJSKI MEMORANDUM RADI MANDŽURIJE.
ŽENEVA. 2. junija. Kitajska delegacija je izročila svetu Društva narodov nov memorandum, v katerem obtožuje Japonsko radi sovražne vojne akcije proti kitajskim četam v severni Mandžuriji.
novno zmago. Bolj, kakor Jih Je udaril sedaj od njih samih izvoljeni Hindenburg, jih tudi Adolf Hitim- ne bi bil mogel. Ušteli so se tako strahovito, kakor se ni še nikdar in nikjer nobena druga socialistična stranka. Malo manjša, a še vedno velika je blamaža dr. Brilninga, centroma in njegovega okolja, ki se je vezalo na predsednika Hindenburga. Adojf Hitler in njegovi narodni socialisti so se proti Hindenburgu vsaj borili, zato je njihov položaj dosti lažji- Zaenkrat še niso spregovorili, niso povedali, kakšno stališče nameravajo zavzeti napram Papenovi vladi, skoraj gotovo pa je, da je vsaj direktno ne bodo podpirali. Če jim bo zagotovila razpust sedanjega dr-
žavnega zbora in razpis novih volitev po njihovi želji, bodo ostali skoraj gotovo napram njej dobrohotno neutralni. Zavedajo se pač, da bi v tem primeru dobili tudi v parlamentu vsaj tako večino, kakršno so lobili v Prusiji in bi potem oni sestavili novo vlado in uvedli svoj fašistični režim, če pa tega zagotovila ne bodo dobili, potem bodo šli najbrže proti Papenu prav tako v boj, kakor so Sil proti njegovemu predniku dr. Brd ningu.
Treba je torej počakati nadaljnjega razvoja dogodkov, da bo sodba lažja in bolj točna. 2e sedaj pa je nesporno eno Nemčija se vrača na predvojna pota, -na kriva pota...
Papenov kabinet prevzel posle
Definitivna razdelitev portfeljev. — Nova vlada bo baje razpisala volitve za novo ustavodajno skupščino. — Bojna napoved levičarjev.
BERLIN, 2. junija. Papenov kn '.ičt je danes dopoldne prevzel vodstvo državnih poslov. Dosedanjim vestem o sestavi nove vlade pa je treba dodat J, da je prevzel ministrstvo za prehrano In poljedelstvo baron Braun, poštno in prometno ministrstvo pa baron Eltz von Biibenach. Justič-ni minister Je postaldr. G ti r t n e r. Novi finančni minister grof S c h w e-r i n • C r o s s i g I e, ki se ie kot nemški delegat udeleževal pariških posvetovanj, Je bil takoj pozvan domov.
BERLIN, 2. junija. »V o r w a r t s« doznava iz baje najverodostojnejšega vira, da nova vlada ne misli razpustiti samo parlamenta, temveč hoče na pod lagi že pridobljenega pooblastila razpisati tudi volitve v novo ustavodajno narodno skupščino, ki naj bi revidirala nemško vveimarsko ustavo v smislu želja vojaških in monarhističnih krogov. To bi pomenilo rehabilitacijo in restavracijo dinastije Hohenzollerncev, čemur se bodo pa vsi republikanci v Nemčiji uprli z vsemi silami.
Socialistična frakcija Reichstaga Je obelodanila Izjavo, v kateri najostreje kritizira način rešitve vladne krize no neodgovornih svetovalcih predsednika republike. Nemčija stoji sredi vrtinca hude notranje in zunanje politične krize. Nova vlada ne nudi nikakih Jamstev za ohranitev socialnih pridobitev, zlasti ne glede podpor brezposelnim. Socialni demokrati izjavljajo, da se bodo proti novi vladi borili v parlamentu in izven njega z vsemi raz položljivimi sredstvi.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne): Močnejše nagnjenje k nevihtam.
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ni bogastvo to, če imaš polne skrinje. Zakaj bogat ni tisti, ki največ ima, marveč tisti, ki najmanj potrebuje
TIRSO DE MOLINA
Našim naročnikom!
Opozarjamo cenjene naročnike, da smo v torkovi številki »Večernika« priložili položnice in jih vljudno prosimo, da nam naročnino takoj nakažejo. S tem si za-sigurajo redno dostavo lista. Obenem prosimo tudi vse zamudnike, da ta mesec dolg sigurno poravnajo, sicer jim bomo pošiljanje lista ustavili.
Uprava »Večernika«.
Tragična smrt mladenke.
Grozno je pretresla vso Novo vas in sosesko vest, da se je Vizoviškova Ma rica smrtno ponesrečila. Sprva ni mogel nihče verjeti, da je to, povsod priljubljeno, vedno veselo in srčkano dekle doletela tako kruta usoda. Ko pa je prihitel v Novo vas rešilni avto in odpeljal smrtno ponesrečeno mladenko v bolnišnico, je napolnila globoka žalost srca vseh, ki so jo poznali.
Včeraj popoldne okoli 16. ure se je Marica namenila s kolesom v Radvanje. Pot iz Nove vasi v Radvanje je mestoma nasuta z debelim gramozom. Na tako mesto je preveč naglo privozila na kolesu Marica, izgubila ravnotežje in padla tako nesrečno na glavo, da si je prebila lobanjo in pretresla možgane. Obležala je na mestu nezavestna. Pone srečenko so takoj prenesli na njen dom v Novo vas in telefonično poklicali reševalce, ki so jo z avtom prepeljali v bolnišnico. Tu je Marica ležala ves čas v globoki nezavesti in vkljub vsem prizadevanjem zdravnikov, da bi ji ohranili življenje, je pdlegla okoli polnoči za smrtno poškodbo.
Pogreb Marice, tako tragično premi nule mladenke, ki jo je pokosila smrt v cvetu 19 let, bo v soboto 4. t. m. ob 17. uri iz mrtvašnice v bolnišnici na radvanjsko pokopališče. Naj bo blagi deklici lahka zemlja domača, težko prizadetim staršem naše iskreno sožalje!
Sprememba v upravnem odboru banovinske hranilnice.
Ban dr. Marušič je razrešil dolžnosti člana upravnega odbora Hranilnice dravske banovine v Mariboru g. Franja Žebota in imenoval na njegovo mesto g. Ivana Janžekoviča, veleposestnika iz Košakov in člana banovinskega sveta.
Spremembe v okr. cestnem odboru.
Namesto prvega podnačelnika okrajnega cestnega odbora g. Franja Zebota in odbornikov g. Jakoba Florjančiča in Ivana Šerbinka so imenovani za člane okrajnega cestnega odbora gg. Stanko iTerčel, veleposestnik pri Sv. Juriju ob Pesnici; Davorin Lesjak, župan v Rušah in Janko Godec, župan v Limbušu. Za podpredsednike okrajnega cestnega odbora pa so imenovani gg. dr. Milan Gorišek pri Sv. Lenartu v Slov. gor., dr. 'Josip Pučnik v Slov. Bistrici, Ivan Janžekovič v Košakih in Davorin Lesjak v Rušah.
Iz šolske službe.
V višjo položajno skupino sta napredovala učitelja Ciril Hočevar v Mariboru in Janko Droč v Jarenini-
Kongres profesorskega društva.
Letošnji kongres profesorskega društva bo v dmeh 6. in 7. julija v Beogradu »M telovadnici II. moške gimnazije.
Izlet na Pohorje priredi v nedeljo 5. t. m. Zimskošportni odsek SPD Maribor. Odhod z Glavnega kolodvora ob 5.40 do Ruš, vzdolž potoka Lobnice do slapa Šumika, dalje na Klopni vrh, Smolnik in nazaj v Ruše. Vse .informacije se dobe v pisarni »Putnika«.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 43. številki uredbo o izplačilnih rokih za vloge in druge dolgove Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, navodila za izvrševanje državnega proračuna razhod-kov in dohodkov za leto 1932-33, nadalje odločbo o ukinitvi pripombe 17. izvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi in razne objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu.
Velika kavarna — senzacionalni kabaretni večer.
Restavracija Narodni dom.
V soboto 4. junija ob 20. uri na vrtu
koncert. Svira Triglav-Jazz. 1792
V boj proti najstrašnejši morilki
Akcija protituberkuioznih lig po vsej državi
Tuberkuloza ali jetika je mogokrat bolezen bede in pomanjkanja. Nezadostna prehrana, nezdrava stanovanja jo namreč silno pospešujejo in širijo. Toda ona se ne zaustavi le pri bednem siromaku, temveč pustoši vsevprek, za njo umirajo tudi bogati in premožni. Jetika ni samo proletarska bolezen, ona je prava, na globoko in široko razširjena in ukoreninjena ljudska bolezen, ki si zna poiskati pota tudi iz temnih bornih bivališč tja v najbolj zdrava stanovanja. Jetika je kuga, ki mori in širi razdejanje iz roda v rod.
Vsi kulturni narodi so razumeli, kako strašno pustoši jetika na vseh poljih narodnega življenja. Posebnosti te bolezni, načini njenega postanka, širjenja in kužnega prenašanja so bili povod, da so vsi dobri prijatelji naroda in države uvideli nujno potrebo posvetiti borbi proti jetiki prav posebno pozornost in posebno urejeno skrbstvo. Skoro po vsem svetu že delujejo jake protituberkulozne organizacije, ki uživajo prav izdatno materijelno in moralno pomoč najširše javnosti, vseh dobrih in zvestih sinov in hčera naroda. Visoko nad raznimi drugimi organizacijami gre pokret za uveljavljanje protituberkuioznih lig (zvez), ki predstavljajo velepomembno zdravstveno organizacijo zasebne inicijative in delavnosti. Najodličnejši narodovi predstavniki, ugledni znanstveniki, praktični gospodarji, visokošolska mladina, učiteljstvo, umetniki, politiki, vse sodeluje in tekmuje v prizadevanju, da se razsajanje jetike omeji na najmanjšo mero.
Pri nas je bila pred dvemi leti ustanovljena Osrednja protituberkulozna liga s priključenimi krajevnimi ligami. Že začetno delovanje te zveze je pokazalo, kako zelo potrebna in koristna je takšna zdravstvena organizacija, sloneča na zasebnem prizadevanju. Vsak dan njenega delovanja odpira nove vidike na problem, ki je mnogo boli žalosten, kakor si ga navadno zamišljamo v bednem vsakdanjem življenju. Liga skuša v javnosti poživljati zanimanje za borbo proti jetiki. Naša kultura pa nujno zahteva, da tudi v tej smeri korakamo vštric z drugimi kulturnimi narodi. Toda zanimanja je na splošno še veliko premalo. Ne smemo se tolažiti z izgovorom, da je to znamenje časa. Prav sedanja doba velikih gospodarskih in družabnih pre-okretov nujno tlrja in zahteva, da smo tud! v pogledu skrbstva za ljudsko zdravje pozornejši in vestnejši.
Z namenom, da se zanimanje za protituberkulozno skrbstvo dvigne, prireja zato liga v dneh od 3. do 5. junija po vsej državi protituberkulozne dneve. V teh dneh naj ne bo nikogar, ki ne bi vsaj za nekaj hipov pomislil, kako strašno je biti mlad, poln hrepenenja po življenju, pa biti otrovan in ogrožen od pogubne, kužne jetike- Naši mladini so protituberkulozni dnevi v prvi vrsti namenjeni, da jo obvarujemo te morilke, da jo na zraku in solnou napravimo dovolj odporno proti okuženju.
Ne izgovarjajmo se s krizo, saj baš ona zahteva, da se proti njej borimo. Najstrašnejša je pač kriza zdravja!
Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani.
Akcija, ki jo toplo pozdravljamo:
Anketa o preskrbi Maribora s higijenskim mlekom
NAŠE MESTO DOBI V NAJKRAJŠEM ČASU MODERNO HIGIJENSKO MLEKARNO, KI BO PRESKRBOVALA MESTO S PREDNOSTNIM MLEKOM IN MLEKOM ZA DOJENČKE.
Vprašanje o ustanovitvi moderne higi jenske mlekarne in o preskrbi mesta s čistim dobrim in zdravim mlekom so pretresali na anketi, ki jo je snoči sklicala Osrednja mlekarska zadruga za Maribor in okolico v mestni posvetovalnici. Ankete so se udeležili zastopniki producentov in konzumentov. Mestno občino sta zastopala župan g. dr. Llpold in podžupan g. Rudolf Golouh, bansko upravo referent za mlekarstvo g. Franjo Pavlica; navzoč je bil tudi šef Zdravstvenega doma bakteriolog g. dr. Vrtovec, od funkcijonarjev Osrednje mlekarske zadruge pa so se udeležili ankete predsednik zadruge g. Ivan Janžekovič, veleposestnik iz Košakov, podpredsednik g. Nikola Jurkovič, graščak iz Radvanja, g. dr. Stanko Kovačič, posestnik iz Počehove in dragi.
Anketo je otvoril predsednik zadruge g. Janžekovič, ki je pozdravil vse navzoče in nato podal izčrpno predsedniško poročilo. Osrednja mlekarska zadruga za Maribor in okolico je bila ustanovljena že lansko jesen. Namen zadruge je: preskrbovati mesto s higijenskim, čistim, dobrim in zdravim mlekom in povzdigniti naše mlekarstvo ter tako od-pomoči tudi kmetu-producentu. Stremljenje zadruge pa je tudi, je izvajal predsednik, napraviti enkrat za vselej konec brezvestnim prekupčevalcem z mlekom in poučiti konzumente o zdravem in prednostnem mleku, producente pa o načinu, kako se pridobiva tako mleko. Mleko, ki prihaja danes na naš trg, v pretežni količini ni dobro, niti ni zdravo, je navodeno in polno bakterij.
Nato je podal referat g. Pavlica, ki je v stvarni besedi obrazložil položaj kme-ta-producenta, predočil navzočim razliko med mlekom, ki prihaja danes na trg, in prednostnim mlekom ter naglasil, da je moderna higijenska mlekarna nujna potreba in da vsled tega, ker v Mariboru še ni take mlekarne, trpi tako konzu-ment kakor okoliški producent, s tem pa tudi naše narodno gospodarstvo. Edina odpomoč le zadružna misel in to misel
bo vsikdar podpirala tudi banska uprava, zato želi referent, da bi vodstvo ustanovljene zadruge šlo po začrtani poti in čimprej uresničilo svoje načrte.
Po tem poročilu se je razvila živahna in stvarna debata, v katero so posegli župan dr. Lipold, podžupan Golouh, šef Zdravstvenega doma dr. Vrtovec, dr. Kovačič in graščak Nikola Jurkovič.
Župan dr. Lipold je v imenu občine kot konzumenta izjavil, da je mestna občina vsekakor interesirana na tem, da se ta zadruga čimprej oživotvori in da bi preskrbovala mesto z dobrim, in prednostnim mlekom. Župan je obljubil zadrugi vsako pomoč.
Podžupan Golouh je kot predsednik tržnega odseka občinske uprave v interesu zdravja mestnega prebivalstva izrazil željo, naj bi se čimprej osnovala higijenska mlekarna, ki bi bila zmožna trajno zalagati mesto s higienskim mlekom po zgledu drugih mest. Poudarjal je, da bo tržno nadzorstvo vztrajalo na strogi kontroli mleka, prihajajočega na trg, in izjavil, da je mestna občina pri-pravljena v početku, dokler se mlekarna ne postavi na lastne noge, podpirati jo z razpoložljivimi sredstvi. V dosego cilja bi mestni veterinar preiskal krave producentov, ki bi oddajali mleko v mlekarno, pregiedaval vse hleve in odjemal celodnevne vzorce mleka: šef Zdravstvenega doma pa bi, kakor doslej, preiskoval vse vzorce in tako pomagal pri kontroli, dokler bi ne nastavila mlekarna lastnega bakteriologa, lastnega veterinarja in dokler bi ne zmogla lastnega kontrolnega aparata.
Na podlagi vseh teh poročil je bil nato na anketi storjen sklep, da se v primernih prostorih pivovarne Union osnuje čimprej higijenska mlekarna na zadružni podlagi, ki bo nudila v početku prebivalstvu mesta higijensko mleko za dojenčke in prednostno mleko za ostali konzum. V doglednem času pa bo mogla nuditi ta mlekarna vsem slojem tudi zdravo, pasterizirano mleko.
Dan Rdečega križa.
Društvo Rdeči križ ima po svojih pravilih na 8. junija, dneva poroke svojih visokih pokroviteljev kralja Aleksandra in kraljice Marije, dan Rdečega križa, ki naj služi propagandi ideje Rdečega križa in pobiranju prostovoljnih prispevkov za človekoljubne namene društva. Letos pade ta dan na delavnik in zato je določena nedelja 5. t. m. kot dan Rdečega križa.
Mestni odbor Rdečega križa je organiziral pobiranje prispevkov na dan 4. in 5. t. m. po trgovinah, obratih in uradih. Nabiralci bodo nosili znak Rdečega križa in imeli nabiralne pole, opremljene z društvenim pečatom in podpisane od predsednika, tajnika in blagajnika, ali pa bodo dajali kot potrdilo listke Rdečega križa. Nabrane vsote bodo nabiralci oddali 6. in 7. junija dopoldne pri blagajni banovinske hranilnice v Mariboru.
Mestni odbor Rdečega križa se zaveda današnjih težkih gospodarskih prilik, vseeno pa prosi, naj žrtvuje vsakdo po svojih močeh. Vsak tudi najmanjši prispevek je dobrodošel. Posebej opozarja odbor, da je Slovenija po izkazu glavnega odbora Rdečega križa, kar se tiče prispevkov za dan Rdečega križa, po redu med zadnjimi. Upoštevati moram o, da naši prispevki prihajajo nam v dobro, kajti po rezultatih, ki jih izkazujemo na-prarn glavnemu odboru, se meri pomoč, ki jo smemo pričakovati od glavnega odbora. Vsi pa se še spominjamo, da >e glavni odbor Rdečega križa izdatno P°d' pri naše slovenske poplavljence in P°* gorelce.
Dokažimo, da se zavedamo vzvišenih ciljev Rdečega križa in prispevajmo vsak po svojih močeh.
Mestni odbor Rdečega križa,
Ako pijete sisašbo mineralno vodo,
uspešno zdravite arteriosklerozo, visok krvni pritisk, kronična vnetja in golšo.
Protituberkulozna akcija v kinih.
V dneh 3., 4. in 5. junija bodo predvajani v obeh mariborskih kinematografih diapozitivi, ki nam naj predočijo potrebo energične borbe proti tuberkulozi, ki zahteva vsako leto toliko žrtev in povzroča toliko gorja.
Košnja v mestnem parku.
Olepševalno društvo v Mariboru bo oddalo letošnjo košnjo v mestnem park11 na javni dražbi, ki bo v soboto 4. t. rt* ob 10. uri dopoldne pri kavarni »Park«* Pogoji bodo razglašeni pred dražbo, kupnino je poravnati takoj.
Poučni izlet na Poštelo.
Studenška ljudska univerza priredi ob lepem vremenu v nedeljo 5. t. m. pod vodstvom profesorja g. Baša poučni zlet na Poštelo. ^ Zbirališče za udeležence bo pred vojašnico Kralja Petra in bo odhod točno ob 14. uri. Dobrodošel vsakdo, ki se zanima za naše lepe kraje in njih zgodovino.
Prva športna tombola.
fPrvi slovenski športni klub Maribor« priredi 26. t. m. veliko tombolo na Trgu svobode. To bo prva športna tombola, za katero je že zdaj veliko zanimanja med športniki.
S policije.
Aretirani so bili: neki France radi poneverbe, dva Franceljna R. in K., ker sta krošnjarila z .vinom, neki Ivan radi kaljenja nočnega miru in dve nočni ptički Herminica in Frančiška, ki sta se klatili po mestnih ulicah. Vsi aretiranci, izvzemši Ivana, je policija oddala sodišču. — Inž. Unger je prijavil, da je bilo preteklo noč vlomljeno v njegovo skladiščno barako v Jezdarski ulici. Vlomilci so odnesli raznega* blaga y, vrednosti okoli 1000 Din.
Primerni trenutek.
»Očka, ti si mi vondar obljubil, da boš povedal pravljico!.,,«
Ob 50-letnici smrti Garibaldija
V spomin možu, ki je vse življenje žrtvoval svoji domovini
Leto pozneje se je general Garibaldi, vsestransko razočaran, lotil na svojo roko zedi-njevanja Italije. Tajno podpiran
Danes poteka petdeset let, kar je italijanski narod izgubil svojega velikega osvobojitelja in združitelja Giuseppa Garibaldija. Vsa Italija se je tedaj zavia v črno, ves narod je žaloval, in ko so ga pokopali, ga je na zadnji poti spremila ogromna množica ter mu izkazala vse
časti.	.
Giuseppe Garibaldi je bil rojen 2-. julija 1.1807 v Nizzi iz rodbine starih pomorščakov, zato bi bil moral tudi on postati kapitan trgovske ladje; toda Mazzinijeve ideje o edinstvu in svobodi Italije so ga tako prevzele, da se je ves posvetil njihovemu uresničenju- Postal je član »Mlade Italije« in odšel na Sardinijo, kjer je vstopil v vojno mornarico. Med vojne mornarje ga pa ni gnala želja služiti sardinskemu kralju; hotel si je le pridobiti pristašev za osvoboditev in združitev svojega naroda. To se mu je tudi teme' Ijito posrečilo, a zarota, katero je zasno val, je bila odkrita in Garibaldiju je resu življenje samo nagel beg. Bilo je to petdeset let pred njegovo smrtjo, torej nekako pred 100 leti.
Iz Sardinije je pobegnil mladi Garibaldi v Južno Ameriko, kjer se je pridružil onim, ki so se takrat bodli proti evropskim izkoriščevalcem in domačim despotom. Sodeloval je bojih province Rio Grande proti despotizmu brazilske vlade ter v bojih Urugvaja za svobodo proti Argentini. Ko pa je leta 1848. prispela tudi tja doli vest o revolucionarnem po-kretu v Evropi, je zbral okoli sebe komaj sto svojih rojakov in se po neštetih dogodivščinah vrnil v domovino.
Dasi republikanec, kar je v bistvu ostal vse do smrti, se je ponudil takoj sardinskemu kralju Karlu Albertu in šel z njim v boj proti Avstriji, da pomaga osvoboditi Lombardijo in Benečijo. Postal je poveljnik prostovoljcev, katere je sam zbral in organiziral. Toda italijanska vojska je bila poražena, in Garibaldi je moral pobegniti v Švico. L-1949. je bil že zopet v Rimu, kjer je bila tedaj prO' glašena republika. Papežu, ki je bil v nevarnosti, so pa prišli na pomoč Francozi, in obkolili »večno mesto«. Garibaldi ga je branil tako pogumno, da je njegovo ime zaslovelo po vsem svetu. Da ne bi naposled podlegel premoči, se je s svO' jimi najzvestejšimi prebil skozi vrste ob' legalcev do severne Italije. Zapustilje zopet domovino, a 1. 1855. se je ponovno vrnil vanjo.
L. 1859. je bil nemirni Garibaldi že zopet na bojišču za svobodo Lombardije in Benečije. Ustanovil je armado alpin-cev in se bojeval skupaj s sardinskim kraljem in Napolenonom III- V zahvalo 2a je zadel najhujši udarec. Po miru, sklenjenem v Villafranci, sta kralj Viktor Emanuel in minister Cavour odstopila Franciji v zahvalo za pomoč Garibaldijev rojstni kraj Nizzo in Savoyo,
od Sardinije je odplul v noči od 5. na 6. maja 1. 1860. na parnikih »II Piemonte« in »11 Lombardo« s 1078 možmi iz Genove in se dne 11. maja izkrcal v Maršali na Siciliji, porazil čete Bourbonca Franca II. in zavojeval ves otok. Od tu je odšel v Kalabrijo, osvojil južno Italijo in vkorakal 7. septembra zmagoslavno v Neapelj. Njegova vojska je naraščala dan za dnem.
Tako je Garibaldi potem poklonil »kraljestvo obeh Sicilij« kralju Viktorju Emanuelu in zedinil skoraj vso Italijo. Le papeževa država se je še branila. Naposled je pod pritiskom celotnega naro da tudi ona omagala, in Italija je bila docela osvobojena in združena. Združil jo je Giuseppe Garibaldi, storil je, kar sta Mazzini in Cavour le sanjala. S tem je dal pobudo tudi drugim nafodom, da so se osvobodili tuje nadvlado in se združili v svobodne države. Nova Italija, katero je ustvaril, je pa žal pozabila na njegova načela, kakor tudi na idejo Mazzinija, ki je dejal, da je Soča meja med Italijani in Južnimi Slovani.
,Divji lovec* na naši meji
Sokolsko društvo v Št- liju v Slovenskih goricah uprizori skupno s podružnico Ciril-Metodove družbe v nedeljo 5. t. m. ob 15. uri na prostem pred šolo Finžgarjevega »Divjega lovca«. Oba odbora ponovno iskreno vabita vse prijatelje od blizu in daleč, zlasti pa Mariborčane, ki imajo z vlakom, odhajajočim iz Maribora ob 13.28. uri, zelo ugodno zvezo, da pohitijo v nedeljo v Št. Ilj, na to našo obmejno postojanko.
Rekordna voinia
ntmSke trojadrnice
Nemška barka »Vojvodinja Cecilija« se je udeležila vsakoletne tekme jadrnic v jadranju iz Avstralije v Anglijo in je odnesla rekord: premerila je to ogromno razdaljo v 106 dneh. S tem pa ni dosegla lastnega rekorda lanskega leta, ki je znašal 96 dni. Jadrnica je imela natovorjeno avstralsko žito, ki ga radi visokih transportnih stroškov na parnikih večinoma prevažajo v Evropo jadrnice-
Sokolstvo
Praga v dneh sokolskega zleta.
Po dosedanjih cenitvah bo Praga za časa sokolskega zleta imela preko en milijon prebivalstva, ker bo prirastlo najmanj četrt milijona tujcev. Računajo, da bo navzočih 10.000 sokolskih učencev v dneh gimnastične slavnosti sred-nješoistva, 30.000 mladih Sokolov v dneh Sslavnosti sokolskega naraščaja in več ko 100.000 odraslih Sokolov na glavnih zletnih prireditvah. V teh dneh je pričakovati tudi ogromnega dotoka privatnih udeležencev zleta iz republike in iz inozemstva, to je z najmanj 150.000 gosti. Sokolski štadijon more sprejeti v svoje okrilje 150.000 gledalcev, torej za tri glavne dni zleta celokupno 450.000 gledalcev- Večino občinstva bo seveda dala Praga sama; računajo, da bo obiskalo štadijon najmanj 300.000 Pražanov. Za dovoz Nepražanov bo razen normalnih vlakov z dvojnimi garniturami in pred-vlaki vozilo v Prago še 112 posebnih vlakov. Samo iz Jugoslavije pride 10 posebnih vlakov. Uprava cestnih železnic je izjavila, da lahko v teku ene ure spravi na štadijon 46.000 oseb. Razen tega bo vozilo tja okoli 5000 avtomobilov, avtobusov in drugih motornih vozil.
Sokolska tombola v Hočah.
Sokolsko društvo Hoče je nameravalo to nedeljo prirediti tombolo. Ker pa bodo ta dan v bližnji okolici Hoč še druge tombole in bi zato trpel uspeh, smo svojo tombolo iz tega razloga preložili na nedeljo 3- julija. Prosimo vsa sosednja sokolska in druga društva, naj ta dan izločijo iz programa lastnih prireditev in se polnoštevilno udeleže naše tombole Sokolska četa Sv. Trojica v Slov. gor. javlja: Javni telovadni nastop naše čete, ki je bil preteklo nedeljo radi slabega vremena onemogočen, bo na prihodnjo nedeljo 5. t. m. in vabimo k obilni udeležbi. — Zdravo!
Spori
Lahkoatletski odsek ISSK Maribora.
Vsemu članstvu sekcije javljamo, da bodo redne vaje od 1. t. m. nadalje v Ljudskem vrtu in sicer: starejši gospodje vsako sredo in petek od pol šeste do sedme ure zjutraj; gospodje: vsak torek in petek od 7- ure zvečer dalje; naraščaj: vsak ponedeljek in petek od 5. do 7. ure zvečer; dame pa vsak torek, četrtek in soboto od pol šeste do sedme zjutraj.
Pri teh vajah se bodo sprejemali tudi novi člani, vabljeni pa so k sodelovanju vsi, ki se zanimajo za lahko atletiko. Za članstvo so vaje obvezne, in je dolžnost vsakega discipliniranega člana, da se jih vedno točno in zanesljivo ude-lcžujc.
Lahkoatletski odsek ISSK Maribora,
Mariborski veslaški klub.
Snoči je bil pri »Orlu« ustanovni občni zbor M. V. K. Velika udeležba je pokazala živahno zanimanje javnosti za veslaški šport in da je ta klub potreben, kar so tudi poudarjali razni govorniki. Klub hoče propagirati veslaški šport, ki ima pri nas vse pogoje, da postane pravcati ljudski šport. Kot se je pred leti ustanovil prvi smučarski odsek in se je od tedaj smučarstvo neverjetno hitro razvilo, tako naj bo tudi pri nas veslanje najlepši poletni šport, ki je hkratu najcenejši in najbolj zdrav.
V odboru so sami znani dobri športni delavci, ki so nam porok, da se bo klub kaj najbolje razvijal. Izvoljeni so bili gg-: ravnatelj Neralič, prof. Cestnik, Boltav-zar, Močivnik, Roglič, Vodišek, Pehar-da, Naglič, Jakša, Pivka.
Večernik"
stane mesečno prejeman v upravi ali po pošti Din 10*—, dostavljen na dom Din 12'— . » H - t
!!!!!
mmmm
Skavtkem
Vse nabiralce in nabiralke
za Rdeči križ prosim, da se zanesljivo in točno udeleže informativnega sestanka jutri v petek 3. t. m. ob 18. uri v sobi stega Maribor 1 v realni gimnaziji. — Vupa-
I. (Svetovidova) četa skavtov
ima strogo obvezen četni sestanek v sb-boto 4. t. m. ob 16.30 v stegovi sobi. —-Četovodja.
Seja širše uprave
stega Maribor 1 bo v soboto 4. t. m. ob 18.30 v stegovi sobi- Udeležba obvezna tudi za vodnike. — Stegovodja.
• II. (Svarunova) četa skavtov
ima strogo obvezen četni sestanek v nedeljo, 5. t. m. ob 9. uri v stegovi sobi. — Četovodja.
Sam G. Warren:
Torba z denarjem
(Konec.)
Tedaj je slišal zvok bližajočih se korakov na zapuščeni cesti. Ali je prihajal Feliks domov? Za vsak primer je zlezel na dvorišče, zaprl okno in se podal y postelja-Komaj je ležal, je že Dul, da ga je poklical tuj glas. Oprezno je pogledal skozi okno in zagledal več temnih postav. Sablja je žvenketala ob tlak. Gidding se je zelo prestrašil: »Kaj pa je, sredi noči?« je boječe vprašal. »Pridi dol in naredi luč!« je ukazal grob in nestrpen glas. Bled žarek luči je posvetil na dvorišče, in Gidding je s strahom opazil na dvorišču redarja. Še drug redar in neki civilist sta stala za njim. Za božjo voljo, kaj hoče policija že sedaj? Nihče ni mogel kaj slutiti' S tresočimi se koleni je prižgal svetilko in prišel po stopnicah na dvorišče.
»Potrebujemo pojasnil,« je rekel stražnik, ki je stal na dvorišču. »Neki človek je bežal odtod z vrečo denarja. •.«
Gidding se je zdrznil. Tedaj je bil le Feliks, ki ga je prehitel in pobegnil! Istočasno pa so se mu razširile oči, in kolena so se mu zašibila. Za Boga, mož, ki je stal med redarjema in je imel denarno
torbo, obešeno preko ramen, je bil vendar stari Potter, katerega je pred par minutami zadavil in ga pustil na kupu cunj tam gori v kotu. S pol pijanim smehom, ki je Giddinga navdajal z grozo, je dejal Potter:	»No povej, stari, razloži
gospodom, odkod imam denar; ti lahko pričaš. Meni ne verjamejo...«
Eden redarjev ga je prekinil: »Molčite! Ne poizkušajte -z uplivi- Ali poznate moža?« se je obrnil h Giddingu.
Cunjar je ves zmeden prikimal.
»Kako mu je ime?«
»Potter!« je dejal Gidding s pojemajočim glasom.
»On trdi, da je ta denar včeraj nabral pri cunjarjih v tem kraju. Ker je bilo že pozno, ga je bilo strah in je sprejel vašo ponudbo, da prenoči pri vas! Ali je to res?«
Gidding je prikimal. V bistvu pa ni razumel besede, kaj so hoteli od njega Potter je bil vendar mrtev. Zakaj je stal tu in zahteval od njega pričevanja?
»Toda potem mi je le postalo v oni kamri neprijetno,« je dopovedoval Potter redarjema, »vrata so dobro zapirala, okno pa ne. Hvala lepa za tako okolico, gledal sem, da jo odkurim... In sem še dobil cestno železnico, ko sta me ta dva gospoda prijela in me imata za tatu.« Pijano se je smejal in dregnil Giddinga pod rebra
Ta pa je stal ves v mrzlem potu. Počasi je spoznal, da nima opravka s strahovi in je Potterjeva živahnost resnična. Vendar, koga je potem umoril?! Kot strela se mu je posvetilo: Feliksa! On je prišel po Potterjevem odhodu domov in šeUpat. Spomnil se je na šum na dvorišču in na nepričakovani odpor napaden-ca. — Poskušal se je zbrati. Če bi redarji zahtevali pregled one čumnate. To se ni smelo zgoditi! Moral se je zbrati. Stal je tu kot slaba vest in za njim — ne, na to ni hote! misliti se‘daj!
'1 »Gospodje, naj oprostijo, toda tako sem se prestrašil,« je pričel, le s težavo se zbravši- »Pošteno se preživljam in nerad vidim policijo pri sebi. Potterja itak nisem rad tu obdržal. Taka torba z denarjem, odgovornost je neprijetna. Da je denar njegov, lahko verjamete, da okno dobro ne zapira, je tudi res.«
Potter je mrmral: »No ali nisem rekel? In zdaj stojim tu, sredi noči, in nobenega voza ni več. Zdaj bi me-pa lahko spremili domov, če ne, mi res še kdo ukrade denar.« Odšel je v spremstvu obeh redarjev. Koraki vseh treh so zamrli v daljavi...
Bil je skrajni čas, Gidding je čutil, da ga zapuščajo moči. Lotil se je steklenice z žganjem, preden je zbral pogum, pobral svetilko in šel v usodno sobo- Nejasno se mu je dozdevalo, da je bilo vse sku-
paj le sen. Toda vrata niso bila zaprta. Počasi je leze! žarek luči preko razmetanih cunj, in Gidding je zagledal spačeni obraz umorjenega sina. Vzdih se mu je izvil iz prsi. Dvignil je glavo mrtveca in prijel roke, ki so bile že skoraj mrzle. Obupni klic, s katerim je hotel poklicati sina, mu je zamrl v grlu. Vstal je in obupno zrl na vrata. Ali se niso ponovno prikazale sence redarjev, ki so ga hoteli prijeti? Kako naj se reši? Ali naj prepusti stvar usodi? Ali naj obdolži Potterja?
Ogenj! To bo! Ogenj bo zabrisal sledove njegovega čina. Pokril je mrtvečev obraz in navalil cunje na telo. Potem je zlil petrolej iz svetilke na cunje in zažigal. V gostem dimu- je čakal Gidding, da so se plameni razširili, potem je zlezel v svojo čumnato. Od časa do časa je naredil požirek iz steklenice in stokal: »Moj ubogi dečko, moj Feliks; saj sem mu vedno dejal, naj pazi na luč- Moj ubogi dečko!« In tako je mešal resnico z lažjo in se uvajal v svojo vlogo nasproti sosedom, in so mu tekle prave solze obupa po licih, dokler ga ni popolna pijanost vrgla na tih.
Tako so ga našli naslednjega dne. Ogenj je ugasnil, zadušil se je v ounjah. Znaki davljenja na vratu mrtveca pa so pričali o zločinu. Toda Gidding je v eno-mer stokal: »Moj ubogi dečko, saj sem mu vedno dejal, naj pazi na luč!«
In te besede je v enomer blebetal, ko so ga vedli v zapor.
Mariborski »VEČERNIH« Jutra
ko meje; kajti bilo je nemogoče natančno pregledati vsako pošiljko sadja in zelenjave, poslane preko meje. Kljub temu pa se je posrečilo francoski protišpijo-naži zabeležiti marsikateri znaten uspeh.
Neki francoski agent v Lausanni, i® sporočil, da uhaja mnogo vesti k nasprof nikom; po dolgotrajnem poizvedovanju so ugotovili, da dobiva neka dama, ki stanuje v Franciji, velike množine- jajc iz Švice. Res je bilo, da so bila jajca v Franciji takrat redkost; zvedeli pa so tudi, d'a ta dama zelo razkošno živi-Kot mnogo drugih bogatih dam, ki so bile neomožene in brez sorodstva, je tudi ta dama skrbela za vojake na bojišču in jim pošiljala razne dobrote; če so bili na dopustu, jih je zelo dobro pogostila-
su poiskati zaslužka drugje, so dobili posebne obmejne legitimacije, s katerimi so potem lahko šli preko meje. Običajno so prišli ob določenih urah v velikem številu, tako da jih je bilo nemogoče natančneje preiskati. Vsled tega so se pogosto pomešali vohuni med te ljudi in tako prišli preko meje- Polkovnik Nicolai potrjuje v svojih spominih, kakšne težave so imeli njegovi ljudje zaradi teh razmer. Edina odpomoč bi bila, če bi bili mejo zaprli; zelo drastično sredstvo, ki pa ga ni bilo mogoče izvesti vsled odpora javnega mnenja v Nemčiji.
Mnoga mesta, n. pr. Ženevo, je Francija zalagala z živili, ki so se naglo pokvarila, na drugih krajih pa je Švica izvažala taka živila v Francijo. Tu je bila zopet prilika, utihotapjti važne vesti pre-
VOHUNI
denskega jezera. Severna stran tega jezera je nemška, južna švicarska. Končno so se ustavili v Romanshornu.
Če bi bil tu kak nemški vohun, bi lahko uganil njih namero, kajti gledali so z daljnogledi preko jezera na nemško stran, tja kjer je Friedrichshafen. Z daljnogledi so lahko dobro videli delavnice Zeppelinov- Mogoče so celo najeli motorni čoln in se peljali na sredo jezera, kjer so lahko še bolje opazovali. Naj bo kakor hoče, preden pa so zapustili Romanshorn, so imeli izvrsten utis o Zeppelinovih delavnicah ponoči in podnevi. Videli so jih seveda le od spodaj, vendar so sl lahko predstavljali, kako izgledajo od zgoraj.
Približno teden kasneje so se vozili isti ljudje zopet ob obali Rena, toda sedaj pa visoko v zraku v svojih letalih. Od časa do časa so pogledali na švicarsko mejo, kjer je drvil neki avtomobil skozi noč. Njegove luči pa so bile tako pritrjene, da jih je letalec lahko opazil, če ie gledal na zemljo. Ta avtomobil jih je sigurno vodil od Basla do Schaffhau-sena.
Tam je končala naloga avtomobila, pričela je naloga letalcev. Dosegli so nemško stran jezera. Poznali so dobro lego Friedrichshafna in Zeppelinovih delavnic, od katerih so Nemci toliko pričakovali. Poznali pa so svoj cilj in vedeli, da ga ne morejo zgrešiti.
Štirideset ur kasneje je angleško časopisje navdušeno pisalo o posrečenem zračnem napadu na Zepepelinove delavnice, ki so bile zadete od številnih bomb. Nemške obrambne baterije so spale; škoda, ki jo je povzročil ta napad angleških letalcev, pa je zadoščala, da so bile preprečene vožnje Zeppelinov na Angleško vsaj za nekaj mesecev.
To je bil dober nauk za Nemce in svarilo, da se brez protišpijonaže v Švici ne more izhajati. Pokazalo pa se je tudi, kako nespametno je bilo, zgraditi tako važno tovarno na kraju, katerega so lahko od nevtralne meje opazovali.
Promet obmejnega prebivalstva je vohunom zelo dobrodošel; uradnikom, ki so morali preprečiti vohunstvo, pa je bil stalni vir vznemirjanja. Nekatera švicarska mesta kakor Basel, Schaffhau-sen in Ženeva ležijo tako blizu meje, da so pred vojno marali delavci, ki so delali po raznih tovarnah, dnevno prekoračiti mejo; bodisi to ali ono. Ker je bilo tem ljudem nemogoče, si v tako kratkem ča-
Iz tajnih arhivov.
Dokler ostane v vozu, je popolnoma siguren; takoj pa bi ga zaprli, če bi izstopil. Kljub temu pa si je Nemčija pridržala pravico, preiskovati vlake. Na ta način je vjela precej dezerterjev, ki so se peljali v Ziirich; in se med vožnjo po neumnem hvalili, da so ušli nemški vojski. To je bil namreč slišal kak nemški vchun in jih naznanil. Agenti antante te proge iz previdnosti niso uporabljali, ker bi. jih v primeru razkrinkanja sigurno zaprli. Ni pa znan noben primer, da bi bil kak navaden potnik kdaj kaj nadlegoval*.
Posebna lega švicarskega ozemlja je mnogim vohunom omogočila videti stvari, ki so jih hoteli izslediti, ne da bi jim bilo treba prekoračiti sovražne meje. V zgodnji zimi 1914. leta je prišla skupina Angležev v Basel, kjer so vzbudili precejšnjo pozornost, ker se je od! začetka vojne le malo Angležev pokazalo v Švici. Mnogi Švicarji so se čudili, kako je to, da se ti mladi ljudje ne borijo za svojo domovino; o tem razmišljati pa ni bila njihova stvar. Te Angleže je spremljal neki starejši gospod.
Polkovnik Nicolai pravi, da se je nemška tajna poročevalska služba v prvih vojnih mesecih omejila izključno le na Rusijo in Francijo. Šele kasneje je pošiljal vohune tudi v Švico. V tem primeru jih je poslal prepozno; kak sposoben agent bi se bil sigurno zanimal za početje teh mladih Angležev. Gotovo bi uganil njih namero in pravočasno posvaril pred njimi.
Od Basla do Schaffhausena tvori Ren mejo med Nemčijo in Švico- Ti mladi ljudje in njihovi spremljevalci so vstopili v več avtomobilov, kakor da hočejo napraviti zabavno potovanje po Švici. Toda namesto, da bi se obrnili proti ju-gozapadu v Luzern in druge lepe kraje, so se odpeljali proti vzhodu.
Na obeh straneh Rena se vleče ozka dolina (včasih komaj toliko široka, da je prostor za cesto in železnico), ki se dviga v celi vrsti nizkih gričev. Avtomobili so vozili po švicarski strani ob Renu; potniki pa so si zapomnili topografski ustroj pokrajine. Razgovarjali so se tudi o razmeroma veliki hitrosti med avtomobili in aeroplani. Ko so minili Schaff-hausen, so se peljali približno še 50 kilometrov dalje, dokler niso prišli do Bo-
Devetletno orjaško delo izsuševanja zuiderskega jezera na Holandskem se zdaj približuje koncu. Te dni bo dograjen nasip, ki bo docela zaprl to jezero proti odprtemu morju. Tako postane »Zuidersee«, doslej nekako notranje morje, kjer se je slana voda mešala s sladko, zdaj še-le resnično jezero.
V zaščito proti navalom morja so izgradili ta nasip silno močno in široko. Na svojem dnu, ki leži do šest metrov globoko v vodi, je mestoma 200 metrov širok, na hrbtu, ki se dviga do 7J4 metra nad vodo, pa meri 90 metrov v širino. Sezidan je iz školjkaste gline, betona in bazaltnega kamenja. Tako je prostoren, da bo izpeljana po njem dvotirna železniška proga, asfaltirana avtomobil-
ska cesta in še posebna pot za kolesarje. Nasip vodi v ravni črti iz pokrajine Nord-Holland preko otoka Wieringen v pokrajino Friesland in je 29 km dolg.
Radi neprestanega dotoka rečne vode v to jezero (vanj se izliva eno ustje Rena) je bilo potrebno zgraditi hkratu naprave za odvajanje odvisne vode ven v odprto morje.; Zato je v tem nasipu petindvajset velikanskih zatvonnic, ki se pri oseki avtomatično odpirajo, pri plimi pa avtomatično zapirajo, tako da ne more dotekati morska voda.
Z izsuševanjem zuiderskega jezera je Holandija pridobila na tisoče hektarov suhe zemlje, ki bo, pretvorjena v rodovitna polja, tisočerim prebivalcem dajala kruha.
El* *\
IT. SOKLIČ) VZ. Maribor SjJ
nrtofiinH m tpnfMtlt
VABILO
na
13. redni občni zbor
Mariborske tiskarne d. d.
v Mariboru, dne 17. junija 1932
v prostorih ravnateljstva tiskarne, Maribor, Jur-čičeva ulica št. 4, ob i$. ur| dopoldne.
DNEVNI RED;
7 I**«? ravnateljstva.
— Predložitev i'n odobritev računskega zaključka za leto 1931 in razde-. ''tev čistega dobička.
Poročilo ngdzomištva in absoluto-ry upravnemu svetu.
4- Volitev dveh upravnih svetnikov.
5. Volitev nadzorništva.
M a r i b o r, dne 1. junija 1932. MARIBORSKA TISKARNA d. d. v MARIBORU Hinko Pogačnik 1. r. pp. Stanko Detela 1. r.
§ 27. Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki najkasneje 3 dni pred občnim zborom založijo delnice pri Mariborski tis-Karm d. d. v Mariboru.
Nenadno nas je zapustila, prevideoa s tolažili sv. vere, naša
najpreglednejša kartoteka SokliC, Maribor Tel.2510
uradnica
stara komaj 19 let. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 4. junija 1932 ob 17. uri iz mrtvašnice splošne bolnice na radvanjsko pokopališče. V Mariboru, dne 2. junija 1932. Žalujoče rodbine:
Vizovliek, Trofenik, Trstenjak.
vse svoje potrebščine pri naših cenjenih
za pisarno v centru mesta iščemo. Ponudbe na upravo »Večernika* pod »Pisarna-.
S 100.— Dki lahko zaslužite Din 5000.— in še več. Prospekti na zahtevo. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Akcijonar«.	1777
Dva velika lokala
s kletnimi prostori na prometnem kraju oddam. Naslov, v upravi »Večernika«.__________________________________1783
Posestva ali hiše
od 35X100 -dinarjev dalje prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna uiica 30.
1790
štirisobno solnčno ležeče stanovanje z vsem modernim komlortom se odda takoj. Naslov v upravi lista. 1728
Štiri in trisobna stanovanja
s kopalnicami in pritiklinami v novi zgradbi se oddajo. Naslov v upravi »Večernika«.	1782
Začetnica
Išče mesto prodajalke mešane stroke. Ponudbe pod »Pridna in poštena« na upravo »Večernika«.	1779
Oddam opremljeno sobo
s 15. junijem. Mlinska uh 6.	1775
Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago, Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo AmbroZlč, Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«.	3
Krasna nova jedilnica
na prodaj, deloma proti knjižici. Križan, Prešernova ul. 18/1,	1788
Kupim gostilničarske mize
in več stolov. Ponudbe pod »Takoj« na upravo »Večernika«.	1780
Pošteno učenko s primerno šolsko izobrazbo proti mesečni nagradi sprejmem takoj ali koncem šolskega leta. Tvrdka Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11.	1781
Izdaja Konzorcij »Jutra« r Ljubljani; predstasnik izdajatelja in urednik; JOSIP FR. KNAFLIČ
STANKO DETELA V Maribora.