245
Trgovinska in obrtna zbornica
Dne 23. februarija imela je trgovinska in obrtna zbornica za Kranjsko redno sejo, pri kateri so bili navzoči: Predsednik gosp. Josip Kušar, vladni zastopnik <c. kr. dvorni svetnik gosp. Rudolf grof Chorinsky, zborniki gg.: Ivan Baumgartner, Ivan Dogan, Oroslav Do-lenec, Jan. Nep. Horak (podpredsednik), Franc Hren, Vekoslav Jenko, Anton Klein, Franc Kollmann, Franc Omersa, Mihael Pakič, Ivan Perdan, ^Vaso Petričič, Josip Ribič, Franc Ks. Souvan in Jaroej Žitnik.
Gospod predsednik konstatuje sklepčnost zbornice, otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisuika današnje seje gg. Ivana Baumgartnerja in Fr. Ks. Souvana.
I.   Zapisnik zadnje seje se odobri.
II.   Vrši se volitev zborničnega predsednika in podpredsednika. Predsedstvo prevzame podpredsednik gosp. Jan. Nep. Horak ter prečita §. 13 zakona z dne 19. junija 1868., drž. zak. št. 85, po katerem ima vsaka trgovinska in obrtna zbornica v prvi seji vsacega leta iz svoje srede z glasovnicami voliti predsednika :n podpredsednika.
Za glasoštevca (skrutatorja) naprosi gospoda Ivana Baumgartnerja in Frana Omerso.
Pri volitvi predsednika oddanih je bilo 15 listkov, od katerih se je 14 glasilo na dozdanjega predsednika gosp. Josipa Kušarja in 1 na gosp. V. Petričiča.
Po izvolitvi se zopet izvoljeni predsednik zahvali za vnovič mu izkazano zaupanje ter izjavlja, da hoče prevzeti težavni ta posel, če nj. ekscelenca gospod trgovinski minister blagovoli potrditi to izvolitev.
Gospod predsednik prevzame zopet prvosedstvo in prične se volitev podpredsednika. Volitve udeležili so se vsi zborniki in izvoljen je bil s 15 glasovi dozdanji podpredsednik gosp. Jan. Nep. Horak, 1 glas dobil je gosp. M. Pakič.
Zopet izvoljeni podpredsednik g. J. N. Horak izjavlja, da prevzame izvolitev ter obeta po možnosti delati v prospeh zbornice ter vestno spolnovati svoje dolžnosti.
Zbornica z zadovoljstvom vzame obe izjavi v znanje.
III.    Gospod zbornični svetnik Iv. Baumgartner poroča o dopisu društva „Donau" na Dunaji z dne 23. januarija 1886. Dopis ta slove: „Vlansko leto vršil se je v Bruselji pod državnim posredovanjem mednarodni brodarstveui shod, kateremu je bil namen, vprašanje o vodnih cestah z znanstvenega in tudi praktičnega stališča razmotrivati in pospeševati.
Ta namen skušalo se je v Bruselji doseči s predavanji in razgovori, kakor tudi s tem, da so se ogledale belgijske vodne poti in tu se je ukrenilo, naj se naprava mednarodnega brodarstvega shoda stalno ohrani ter skuša praktično koristiti s tem, da se obdobno menjajoč shaja na raznih krajih.
Kot zbirališče za drugi shod, kateri se ima vršiti v meseci juliji t. 1., se je izvolil Dunaj, potem ko je predsednik in delegiranec društva „Donauu in društva „Elbe", gospod državni poslanec dr. Russ dobil blagovoljno pritrdilo dunajskega mestnega zastopstva; dunajskemu društvu „Donau" naložila se je skrb za priprave #a drugi shod.
Izpolnujoč to dano mu nalogo sestavlja društvo »Donau" organizacijsko komisijo, kateri se predlagajo znanstvena vprašanja, o katerih se ima vršiti razgovor pri letošnjem shodu, kakor tudi poročevalci iz domačih in tujih dežel za ta vprašanja, kateri bode naloga, vse storiti, da se shod tako konča, kakor ugaja časti avstrijske države in pomenu dunajskega mesta, in ta komisija ima pravico, zvrševalnemu odboru naročiti izvedbo njenih ukrepov.
Odbor podpisanega društva je za zdaj vzel naslednje štiri točke v pretres:
1.   Znanstveni   pomen   vodnih   potov   v   notranjih vodah;
2.   normalni profili (pravi navpični preseki) za prekope in obmer gradenj na umetnih vodnih potih v notranjih vodah;
3.   organizacija brodarstvenega prometa v notranjih vodah;
4.   grajenje morskih prekopov.
Po shodu se bode članom ponudila prilika, napraviti znanstveno vožnjo v strugi uravnanega Dunava pri Dunaji, potem od Linca na Dunaj in od Dunaja do Železnih Vrat (Turn-Severin).
Z ozirom na važnost vprašanj, s katerimi se bode bavil ta mednarodni shod, katera imajo v zdanjem času posebno za Avstrijo popolen pomen, zmatra si podpisano društvo za svojo dolžnost, skrbeti za to, da bi bilo delovanje shoda kolikor možno vspešno, kar pa je po njegovem mnenji le tedaj možno, če vsi poklicani podpirajo to podjetje.
Iz podobnih ozirov so se pri prvem brodarstvenem shodu v Bruselji 1885. leta udeležili kraljeva belgijska vlada, kakor tudi vsa druga, pri tem interesovana ta-mošnja oblastva in korporacije po svojih delegiraucih njegovih del in v nadeji, da se visoka c. kr. avstrijska vlada in c. kr. oblastva, kakor tudi avtonomne korporacije ne oodo nič manj udeleževale se preiresavauja vprašanj, katera so za naš gospodarstvom položaj za mnogo važnejša nego za Belgijo z njenimi prostranimi morskimi obali, obrača se podpisano društvo do imenovanih visokih oblastev in združeb z vabilom, naj bi se blagovolila po delegiraucih udeležiti del gori omenjene organizacijske komisije za II. mednarodni orodarstveni shod ter si torej dovoljuje staviti do slavne trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani ponižno prošnjo, da si tudi ona izbere delegirance ter o izvršeni volitvi izvoli obvestiti podpisano društvo".
Gospod poročevalec predlaga, naj se zbornica v tej zadevi sporazume z deželnim odborom in mestnim magistratom, da se skupno izvoli en poslanec v omenjeno komisijo.
Gospod zbornični svetnik V. Petričič poudarja važnost te komisije ter v toplih besedah priporoča, naj bi vsaj en odposlanec, izvoljen od vseh treh omenjenih zastopstev, udeležil se pri tej komisiji.
Pri glasovanji se vsprejme odsekov predlog.
IV. Gospod zbornični svetnik Vašo Petričič poroča, da se je trgovinska in obrtna zbornica v Gradci obrnila do zbornice s prošnjo, naj bi jo podpirala v naslednji zadevi:
Po §. 73. zakona z dne 8. marca 1855. niso vse za višje posle navadno z letno ali mesečno plačo nastavljene osobe, kot: poslovodje, mehaniki, faktorji (opravniki), knjigovodje, blagajniki, odpravitelji, risarji, kemiki in dr. obsežene pod pomočnimi delavci. Ker so po §. 106 zakona z dne 15. marca 1883. pomočni delavci, pripadniki (pridruženci) in obrtniki članovi gre-mija, zadruge, bilo bi trgovsko psobje od pridruženja h
gremiju izločeno,   ker so pri trgovskem obrtu poslujoče osobe skoro izključljivo z mesečno plačo nameščene.
Da se ta nedostatek odpravi in da more mnogo-brojni razred pomočnih delavcev biti deležen zadružnih pravic in dobiot, obrnila se je graška zbornica do c. kr. trgovinskega ministerstva s prošnjo, naj bi se vsprejelo načelo, caj vse osobe, katere pri kakem trgovskem obrtu trajno opravljajo trgovske posle, brez ozira na polno-močje. katero so jim dali obrtni gospodarji, veljajo za pomočne delavce (trgovske pomočnike) in da spadajo pod določila obrtnega reda, katera so merodajna za pomočne delavce.
Odsek pa meni, da bi se po tem načelu pojem: po-močni delavci preveč razširil; pustilo naj bi se v višjih vrstah pri trgovini nameščenim osobam naj izvolijo, če hote postati pridruženci gremija. On toraj tudi predlaga, naj zbornica ne podpira omenjene prošoje graške trgovinske in obrtne zbornice.
Predlog se vsprejme.
V. Gospod zbornični svetnik Vašo Petričič poroča naslednje:
Slavna zbornica! Trgovinska in obrtna zbornica v Solnogradu doposlala je naslednji predlog glede razširjenja Check- in Clearingprometa, in sicer kot plačilno sredstvo pri plačevanji carine ter prosi, naj bi se slavna zbornica za to potegovala pri dotičnih ministerstvih.
Predlog se glasi:
„Uže v zadnji seji dne 15. septembra 1885. imel sem povod, pohvalno in zahvalno priznati izvrstno napravo Check- in Clearingprometa po našem c. kr. poštno-hranilničnem uradu na Dunaji v interesu trgovine in olajšujočega prometa; danes imam zopet dalnji povod z naslednjimi predlogi ugoditi c. kr. poštno-hranilnič-nemu uradu na poziv, kakoršen je bil s svojim poukom o Check- in Clearingprometu od vseh krogov tvornih elementov državnega prebivalstva obrnjen.
Po avstrijskem „Oeconomistu" z dne 6. septembra 1885. — statistično -pojasnujoč avstro-ogersko vnanjo trgovino — znašali so dohodki na carinah in stranskih pristojbinah v I. tečaji 1885. 1. v zlatu 4,737.958 gold. (_ 3,446.760 gold.), v srebru 18,232.208 goldinarjev (+ 2,838.6S4 gold.), v bankovcih 108.857 gld. (— 7029 gold.), vkupno 23,078.023 gold. (— 615.105 gold. proti 1884.
Na dalje kritikuje tako-le:
„Faktično zmanjševanje carinskih dohodkov vendar ni omejeno na navedene 615.105 gold., marveč je v zlatu preračunjeno dvojno toliko, ker se pri redukciji vsega skupila na goldinarje v zlatu na 1884. 1. 20 milijonov in 281.278 gold. in za 1885. 1. 19 milijonov in 43.209 gold., toraj za 1 milijon in 238.069 gold. manj izkaže.
Po sili se uriva vprašanje, od kod izvira to, da dohodki na carini v efektivnem zlatu plačani proti upla-čani carini v srebru z vsakratnim ažijo (nadavkom) za toliko proti slednjim v številkah zaostajejo. Na to se lahko da vprašanje ter obstoji v tem, da c. kr. finančno ministerstvo carinskim uradom dovoljuje sprejem 20 mark v zlatu samo 9 gold. 88 kr. proti okroglim 10 gld. v zlatu.
Če se pritrdi, da je ta navidezno mala vrednostna relacija utemeljena v minucijozno manjši čisti vrednosti 20 mark, je to za državno blagajnico vendar popolnoma nevažno, ker finančni minister dobi vsak dan borzni kurz na podstavi 20 mark = 10 gold. v zlatu.
Ta navidezno mala razlika, znašajoča 12 kr. za 20 mark, katera naj bi pomenila za državno blagajnico dobiček, maščuje pa se nasprotno, kajti minus (manjši znesek)   carinskih dohodkov  v I.  tečaji  se od 615.105
246
gold. — vsi dohodki preračunjeni v zlatu — poviša na 1,238.069 gold.
Izguba carinskih dohodkov v srebru z nadavkom (ažijo) plačanih pa je mnogo večja, če se ozir vzame na današnjo veljavo srebra. Glede tega navedem tu članek iz gospodarskih stvari v „Neue freie Presse", 16* septembra 1885. „Cena srebra".
(Dalje prihodnjič )
252
Trgovinska in obrtna zbornica
(Dalje.)
„Iz Londona se danes poroča cena srebra od 47.31 penze za Standard-uncijo. Ta cena ugaja relaciji srebra k zlatu, po kateri se 90;y4 funtov srebra dobi za 1 funt zlata. Cena srebra je torej v primeri z vrednostno relacijo, katera se je po latinski denarstveni uniji določila, padla za blizu 27 odstotkov. Razmerje srebra k avstrijskemu bankovcu je vsled tega tako nastalo, da sreberni goldinar kot zakonito plačilno sredstvo v cesarstvu za skoro 5 odstotkov več velja, nego na svetovnem tržišči, kjer se jemlje v poštev samo količina in cena srebra Z enim kilogramom kovanega srebra se v Avstriji lahko vsaka terjatev v znesku 90 gold. poravna, v tem bi se z isto količino srebra v inozemstvu plačati moglo samo 85 gold. 50 kr. Če bi bilo danes v Avstriji kovanje na račun privatnih oseb možno, bi se z nakupom srebra, katero bi se tu v goldinarje prekovalo, lahko dosegel dobiček najmanj treh odstotkov, to je, mogla bi se po pokritji vseh stroškov, kateri bi komaj dva odstotka znašali, poravnati vsaka terjatev, znašajoča 100 gold. s stroški 97 gold. K takim posledicam vodijo valutne razmere v Avstriji, in prava sreča je, da za zdaj tega uplivanja na efeKtne cene ni opaziti."
To pojasnilo opravičuje mnenje, da bi carinski dohodki vsled menjajoče se valute manj zmanjšali, če bi finančno ministerstvo dovolilo denar, vreden 20 mark, sprejemati za celih 10 gold. v zlatu in da bi se tudi mesto vplačevanja z efektnim srebrom sprejemali bankovci z vsakratnim nadavkom, primerno k vrednostnemu razločku zlata.
Ce bi se temu mnenju na višjem mestu pritrdilo, bi pač nič bolj ne napravilo promet priprostejši, nego da se dovoli  plačevanje  carine po  check- in clearing-
prometu c. kr. poštno-hranilničnega urada, vsled česar bi zelo mnogo časa in dela trgovskemu svetu iu državnemu uradniku preostalo za druge namene.
VIL Gosp. zbornični svetnik Fr. Ks. Souvan poroča o ulogi glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajarskem, naj bi kranjska trgovinska zbornica podpirala njegovo prošnjo, katero je predložil obema zoor-nicama državnega zbora in ministerstvu za poljedelstvo ia trgovino.
V tej prošnji se poudarja, da je najvažnejši korak za resnično varstvo avstrijskega kmetijstva, oziroma živinoreje ta, da se je meja ruski in rumunski živini zaprla. Trgovina z živino je oživela in počasi se je začelo povzdigovati kmetijstvo in z njim v zvezi stoječa obrtnija.
A to ni dolgo trajalo, živini je cena zopet padla. Vzrok temu jo bil, da se je loja mnogo v Avstrijo uva-ževalo. Cena avstrijskemu loju je padla in s tem tudi cena živini, cena mesu je poskočila, ker je mesar moral drugod iskati denar, katerega je pri loji izgubil.
Akoravno je živina dober kup, je vendar cena mesu visoka in nepremožnemu prebivalstvu je težko kupiti si mesa. Dobiček pa ima inozemski uvoz. Pričakovalo se je, da se bode vlada na to ozirala in vse storila, da se odvrne škoda. A to se do zdaj ni zgodilo, in časopisi so celo pisali, da se namerava uvoznina na loj odpraviti. Ko bi se uvoznina na loj odpravila, bi se s tem le delalo na korist inozemskemu kmetijstvu, domačemu pa na kvar. Z ozirom na navedene razloge prosi, da bi se uvoznina na loj in živalske masti na 12 gold. povečala.
Odsek z ozirom na to, da je prošnja štajerske kmetijske družbe utemeljena in so enake razmere tudi na Kranjskem, predlaga:
Slavna zbornica naj jo pri državnem zboru in vis. c. kr. trgovinskem ministerstvu podpira.
Predlog se vsprejme.
VIII. Gospod zbornični svetnik M. Pa kič poroča o prošnji mestne občine Črnomelj za dva nova semnja z živino in blagom. Enaki prošnji predložili sta se zbornici uže leta 1870. in 1877. in sta ostali brez priporočila, ker je v črnomaljskem okraji dosti semnjev in ima mestna občina Črnomelj sama uže 7 semmev. Ker se zdaj razmere niso spremenile, se ni pokazala nikaka potreba za več semnjev. Ker opravičene občine ugovarjajo tej dovolitvi in tudi c. kr. okrajno glavars vo prošaje ne priporoča, torej ni nikakega gospodarskega povoda za pomnožitev semnjev.
Odsek torej predlaga: Zbornica naj nasvetuje, da se prošnji ne ugodi.
Predlog se vsprejme.
(Dalje prihodnjič.)
260
Trgovinska in obrtna zbornica
(DaJje.)
IX. Gospod zbornični svetnik M. Pakič poroča o prošnji občine Srednja Vas za dovoljenje dveh sejmov z živino in blagom v vasi Kovlerji. Ker ima občina Srednja Vas uže dva sejma z živino in blagom, ker je v bližnjem mestu Kočevji na leto 9 sejmov z živino in blagom, v neprostranem sodnem okraji kočevskem pa 7
živinskih in 31 sejmov z živino in blagom, ni iz gospo« darstvenih ozirov nobene potrebe, naj bi se število sejmov pomnožilo. Z ozirom na to in ker so se opravičene občine tudi izrekle proti pomnožitvi sejmov, predlaga odsek: Slavna zbornica naj se izreče proti prošnji. Predlog se vsprejme.
X.    Gosp. zbornični svetnik J. Žitnik poroča o prošnjah dveh obrtnikov, naj bi smela obrt brez postavnih svedočeb nastopiti in samosvojno izvrševati, ker sta oba obrtnika dokazala, da sta uže delj časa samosvojno izvrševala in njijini prošnji podpirata tudi ok\ glavarstvi, odsek z ozirom na trg. ministerstva ukaz z dne 14 januarja 1884., št. 4698, ex 1883 predlaga:
Slavna  zbornica  naj  izvoli   predležeči   prošnji   pri vis. c. kr. deželni vladi priporočati. Predlog se vsprejme.
XI.    Gospod zbornični predsednik poroča o dopisu orijentalskega muzeja na Dunaji z dne 13. februarija 1886. 1. Dopis slove: Vprašanje o prestrojbi orijentalskega muzeja v splošen trgovinsk muzej je uže dalje časa vodstvo zavoda temeljito pretresovalo. Potrjen v tem prizadevanji bil je ravnateljski svet po splošnem propadanji trgovine, katero sili vse kulturne narode, misliti na to, kako bi se dala trgovini in prometu nova krepka pobuda. Iz tega vzroka je ravnateljski svet sklenil, s tem predmetom pobliže se baviti ter je ravnatelju naročil, naj predloži nasvete, kako bi se mogel izvesti označen načrt.
Ti nasveti so se izrazili v programu, katerega je ravnateljski svet vsprejel in ga Nj. ce9. visokost pre-vzvišeni gospod nadvojvoda Karol Ludovik, muzeja pokrovitelj, odobril.
Z ozirom na visok pomen nameravanega čina za domačo obrtnijo in našo trgovino, izvolil je v ta namen prevzvišeni pokrovitelj sklicati enketo, katero bo slovesno otvoril Nj. cesarska visokost sam.
Naloga te enkete ima biti, da ravnateljskemu svetu muzeja naznanja vse one želje, katere se prikazujejo v najbolj udeleženih krogih glede oživotvorenja trgovinskega muzeja. Podlaga tem posvetovanjem bode omenjeni program in se bodo tudi primerno uvaževala ona mnenja z ozirom na organizacijo bodočega zavoda in sredstva v prospeh trgovine z inozemstvom, katera nameravajo razširjenje in zboljšanje tega programa.
Usojamo se slavno predsedstvo trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani povabiti, da pošlje delegiranca k tej enketi, katera se slovesno otvori dne 25. februarija ob 11. uri dopoludne v sednici dolenje-avstrijske trgovinske in obrtne zbornice, I. Wipplingerstrasse št. 34.
Gospod zbornični predsednik izjavi konečno, da se gosp. zbornični svetnik Ivan Baumgartner kot poslanec zbornice udeleži te enkete. Predsednik je to uže naznanil orientalskemu muzeju.
Zbornica vzela je to vest z živahnim odobravanjem v znanje.
XII.   Gosp. zbornični predsednik Josip Kušar nadalje naznanja, da je g. zbornični svetnik Karol Luck-mann, kot odposlanec trgovinske zbornice, odpotoval k enketi, katera se je pričela dne 23. februarija 1886. ob 10. uri dopoludne na Dunaji. Tej enketi je namen, posvetovati se o državnoželezniškega sveta sklepu, katerega je sklenil v seji dne 26. oktobra 1885. 1., in kateri slove:
„ Visoka vlada se naprosi, da dela na to, da se pri lokalnem in avstro-ogerskem prometu tarifi za moko ia žito tako uravnajo, da se odpravijo pritožbe raznih posestnikov mlinov; skliče naj se iz onih kronovin, kjer se vrši ta obrt, eniseta strokovnjakov, da se posvetuje o uravnavi tarifov  z ozirom  na uplivanje na mlinarsko
obrt; v to enketo naj se pokličejo tudi zastopniki udeleženih železnic in člani državnoželezniškega sveta/
Zbornica vzame to naznanilo z velikim zadovoljstvom na znanje.
XIII. Gospod zbornični svetnik Fr. Hren poroča, kaj so storili trgovci z lesom na Dunaji zarad znižanja kožnih tarifov za les.
Dne 1. februarija t. 1. bila je deputacija pri gospodu govinskem ravnatelju c. kr. privil. južno-železniške iružbe, Packenyji, da mu razloži, kako se škoduje lesni obrtniji v Kranjski, Koroški in Štajerski s tem, da se je za gališki les za kilometer nastavil tarif 9 kr., za kranjski les pa 33 kr.
Dne 3. februarija t. 1. bila je deputacija pri gosp. baronu Czediku, predsedniku državno-železniškega sveta in dne 4. februarija pa pri nj. ekscelenci gosp. trgovinskemu ministru baronu Pinotu. Zadnji je deputaciji dejal, naj mu predloži svoje težnje pismeno, in sicer naj se predložijo te potom trgovinskih in obrtnih zbornic.
Stavila se je dalje prošnja, naj bi se tarifi ne naslavljali brez  sporazumljenja  z državnoželezniškim  svetom.
Gosp. zbornični predsednik izreče zahvalo gospodu zborničnemu svetniku Hrenu za poročilo in omenja, da se je zbornica uže večkrat potezala in se bode še za znižane tarife.
261
276
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Trgovinska in obrtna zbornica imela je dne 16. aprila t. 1. redno sejo, pri kateri so bili navzočni: predsednik g. Josip Kušar, vladni zastopnik c. kr. dvorni svetnik g. Rudolf grof Chorinsky, zborniki gg.: Iv. Baumgartner, Oroslav Dolenec, Iv. Nep. Ho rak (podpredsednik), Anton Klein, Karol Luckmann, Fran O^fcerg^, Mih. P a kič, Iv. Perdan, Vašo Pe-tričf??, Y^*Ksav. Souvan in Jarnej Žitnik.
Gospod zbornični predsednik izjavi, da se je za sklepčnost dovoljno število članov zbralo, otvori sejo in imenuje overovateljema zapisnika gg. Iv. Baumgartner j a in Fr. Ksav. Souvana.
Potem  prečita gospod predsednik naslednji  dopis
c. kr. deželnega predsednika z dne 9. marca 1886. leta, štev. 573:
„Nj. ekscelenca gospod trgovinski minister je zo-petno izvolitev Josipa Kušarja predsednikom, in Iv. Nep. Ho raka podpredsednikom trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani za 1. 1886. potrditi blagovolil.
O tem se obvesti slavna trgovinska in obrtna zbornica vsled ukaza nj. ekscelence gospoda trgovinskega ministra z dne 6. marcija 1886., št. 8235, in z ozirom na t. n. dopis z dne 24 februarija t. L, št. 389.u
Zbornica vzame to poročilo na znanje.
I.  Zapisnik zadnje seje se odobri.
II.  Poroča se o delovanji zbornice.
Iz poročila o delovanji za čas od 30. oktobra leta 1885. do 16. aprila 1886. se naslednje naznanja:
I. Ukazi visokega trgovinskega ministerstva, ia sicer :
a)  naznanja se vršba mednarodne obrtne razstave v Edinburghu (v Šiiotski) od dne 4 maja do 30. oktobra 1886.;
b)  opozarja se na v »Avstriji" priobčeno kupčijsKO poročilo o trgovini z Maroko;
c)  naznanja se, da je nj. ekscelenca gospod trgovinski minister, potrdivši dano odobrenje upravi-teljstev avstrijskih železnic predlogu železnične tarifne enkete (1883) o podaljšanji razglasilnega roka pri zvišanji tarifov (predlog 4 k prometnemu pravilniku), dne 16. novembra 1885. sporazumno z g. kr. ogersKim ministrom za javna dela in občila izdal to podaljšanje obsegajočo naredbo, katera je bila objavljena v XLIV. kosu državnega zakonika št. 162, dalje v osrednjem listu za železnice in parobrodsrvo št. 135.
To se je naznanilo zbornici z opazko, da se je s tem prijaznim postopanjem železničnih upraviceljstev glede enega važnejših predlogov žeieznično-tarifne en-kete dolgo gojeni želji trgovcev na priznanja vredea način ugodilo.
d)  naznanja se, da je Peruansko trgovinsko mini-sterstvo izdalo ukaz, s katerim se odrejuje, naj se pri vseh tja importovanih pošiljatvah brutto-teža na vnanji strani zaznamenuje v kilogramih, kateri ukaz je za iz Evrope došlo blago v bahh v moč stopil dne 3. decembra 1885. in da potem vso brez, ali z nepravim naznanilom teže vpeljeno blago zapade globi   10 soles v srebru za komad;
e)  naznanilo, da se priporoča onim firmam, katere se hote poganjati za zalaganja za vojaške ia druge javne namene, kakor tudi za ponudbena dogovarjanja o zavarovanji javnih stavb itd. v balkanskih deželah, potem v Grški in Egiptu, da se pri dotičnih konzulatskih uradih naprej oglasijo ter naznanijo vrsto blaga, s katerim hote založiti, oziroma stavbe, katere hote izvršiti;
f)  naznanja se, da S. W. Pomeroy, eden izmed načelnikov firme Russel & Comp. v Šangaji, v kratkem obišče najvažna avstroogerska trgovišča in industrijske kraje, da napravi trgovinsko zveza s Kitajsko in na dalje, da on pride dne 10. marca 1886. na Dunaj;
g)  opozarja se na poročilo, priobčeno meseca ja-nuanja v »Avstriji", c. kr. generalnega konzulata v Londonu o vozarinskih razmerah v Avstralijo;
h) poroča se, da je dunajska trgovinska in obrtna zbornica z ministerskim dovoljenjem ustanovila pozvedno pisarno;
i) ponatančneje poučilo za statistično poročilo za leto 1885. in prošnja, naj se naznanijo statistični podatki za izdavo industrije statistike za 1 1885.;
j) opozarja  se  na  organizacijo ekspedicije  v Bero-linu za ustanovitev  prekmorskih trgovinskih naselbin; k) nj. ekscelenca baron Pino naznanja:
„Nj. c. in kr. apostolsko  Veličanstvo je z Najvišjim lastnoročnim pismom z dne 16. marcija t. 1. na mojo prošnjo izvolilo me milostno odpustiti z mesta trgovinskega ministra.   Vsled te najmilost-neje odpustitve  z današnjim  dnevom od svojega dozdanjega  delokroga se poslavljajoč  ne  morem opustiti,  da  se ne bi spominjal s posebnim priznanjem vedno  vestnega in uspešnega delovanja, kakor tudi nič manj  umnega razmotrivanja tako mnogih važnih in težavnih  vprašanj,  s katerimi se je slavna  trgovinska in   obrtna   zbornica  za mojega  poslovanja  imela  baviti  in  da  izrečem slavni trgovinski in obrtni zbornici svojo iskreno zahvalo za vspešno podporo, izkazano mi pri izpolnjevanji mojih uradnih dolžnosti." Zbornica je naznanila,  da je nj. ekscelenca kot tr-ovinski   minister  odstopil,  vzela  z največjem  obžalovanjem  na znanje.    Ob  enem je  izrekla   zbornica   nj. ekscelenci za vspešno delovanje svojo globokočutno zahvalo ter izrekla,   da   se  sploh   priznava,   da  se  ima Kranjska zahvaliti   velikemu  vplivu  nj. ekscelence,   da so  železniška   upraviteljstva   dovolila  nekatere  tarifne olajšave za Kranjsko ter da je postalo trdnejše upanje, da Kranjska  dobi   razen  krajevne železnice Ljubljana-Kamnik tudi dolenjsko železnico.
1) Poroča se, da se je starešinstvu severo-ameri-uanskih držav predložil postavni načrt, kateri prepoveduje uvažanje takih izdelkov. kateri so tako zaznamenovani, kakor da bi bili izdelani v Zjedinjenih državah.
(Dalje prihodnjič.)
277
284
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
II.    Dopisi c. kr. deželne vlade:
a)  naznanilo, da je izšel II. in III. dopolnilni zvezek h kompendiju na obrtništvo nanašajočih se zakonov;
b)  od vis. c. kr. trgovinskega ministerstva za leto 1887. potrjen  proračun z zmanjšavo  doklade  na
67, %;
c)  dovoljenje, da se sme delati čez uro pri fabriško delujočih obrtnih podjetjih;
d)  naznanilo, da avstr. muzej za umetnost in industrijo na Dunaji priredi v mesecih marci, aprilu in maju 1886. razstavo novih ženskih ročnih del iz avstro-ogerske države;
e)  rešitev uloge o spremembi ukaza zaradi pobiranja deželne doklade od žganih opojnih pijač;
f)  razpis 6l/2 % doklade na davčni goldinar vo-lilcev;
g)  načrt novih pravil za obrtne zadruge.
III.   Drugi dopisi:
1.   Dopis c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu z naznanilom glede selsko-vozne pošte Tržič Kranj.
2.   Dopis c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu glede premembe voznega reda selsko-vozne pošte Železniki-Škofja Loka.
3.   Dopis c. kr. priv. južno-železniške družbe o ponovitvi prednosti za vožnjo zmletih reči na Dunaj-Matz-leinsdorf do konca decembra 1886.
4.   Dopis c. kr. glavnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic z naznanilom o razpravah glede kupčije s premogom iz Gorenje Šlezije v Italijo.
5.   Dopis bukovinske trgovinske in obrtne zbornice glede v Črnovicah od 5. do 20. septembra (oziroma do 5. oktobra) 1886. vršeči se razstavi kmetijskih in gozdarskih pridelkov in izdelkov, potem pridelkov iz vrtar-stva, sadjarstva in zeljenade, kakor tudi izdelkov domače obrtnije iz Bukovine, kmetijskih, gozdarskih strojev in orodja, obrtnih in umetnoobrtnih izdelkov.
6.   Dopis c. kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko z naznanilom o inozemskih listih, da so koleku podvrženi.
7.   Dopis dunajske trgovinske zbornice, da prične pozvedna pisarna za import s 1. aprilom 1886. delovati.
8.    Dopis avstr. ogerskega društva za eksport z naznanilom o ustanovitvi eksportnega uzornega založišča ter prošnje za podpiranje.
9.   Dopis trgovskega ravnateljstva c. kr. priv. južno-železniške družbe z naslednjo vsebino: Z ozirom na dopis o znižanji vozarine za dratene žeblje od Ljubljane do Budimpešta, Trsta, Reke, Gorice in Siska imamo čast poročati, da smo se s tem vprašanjem temeljito bavili.
Pred vsem omenjamo, da smo ob svojem času z okrožnico št. 1025 z dne 19. januarija t. 1. za nekatere reči železue industrije dovoljeni jednotni stavek 0'24 kr. v notah za 100 kg. et km. , plus 4 kr. kolekovine pr 100 kg. na daljni preklic najdalje do konca decembra 1886. leta podaljšali ter to prednost v osrednjem listu št. 150 z dne 29. decembra 1. 1. pod tekočo št. 3452/947 objavili in da se na 250 km. spadajoči popolni vozarski stavek tako dolgo na manjše oddaljine zaračunaja, dokler ne postanejo normalni tarifi cenejši. Ta prednost se na splošno uporablja pri kartovanji.
Vsled tega spadajo na priliko za dratene žeblje od Ljubljane v Gorico 64 kr. not mestu normalnih 70 kr.,
v notah za 100 kg.', uštevši manipul. pristojbino; v Sisek 64*7 kr. v notah mestu normalnih 80*8 kr. v notah za 100 kg., uštevši manipul. pristojbino in davek.
Dalje se pokaže znižani tarif od Ljubljane v Bu-dimpešt j. k. na 119 kr. v notah proti normalnim 1302 kraje, v notah za 100 kg., uštevši manip. pristojbino in davek.
Tovarne dratenih žebljev uživajo torej v teh slednjih relacijah uže primerno prednost.
Dalje opozarjamo, da smo v osrednjem listu št. 17 z dne 11. februarija 1. 1. pod tek. št. 562/103 in 562/104 za nekatere vrste želeja in jekla pri plačevanji vozarine za vsaj 10 ton pri uporabljenih štirikolesnih voz od Ljubljane v Sisek z namenilom v Siekovac in dalje 41 kr. v notah pr. 100 kg., odštevši kolekovino, uštevši davek, v Budimpešt j. k. 94*2 kr. v notah za 100 kg., uštevši manipul. pristojbino in davek; Kelenfeld 95*2 kr. v notah za 100 kr. uštevši manip. pristojbino in davek pod gotovimi pogoji uže objavili.
Kar se tiče opombe, da od Bruka v Budimpešto veljajo znižani tarifi, moramo omeniti, da je vozninski stavek samo pri posamičnih pošiljatvah nekoliko nižji, kot oni od Ljubljane, da so se pa vozninski stavki od Bruka morali z ozirom na konkurenčne razmere dovoliti, katerih pri Ljubljani ni.
Od Ljubljane v Trst iu Reko nismo v stanu znižati obstoječega stavka od 48 kr. v notah pr. 100 kg.
Iz tega naj se blagovoljno razvidi, da smo dali potrebne koncesije za podporo kranjske železne industrije.
10.   Dopisi c. kr. deželne sodnije o:
a)   upisu firme Medica in Križaj v Št. Petru na Krasu, potem Kordin in Schmidt v Ljubljani;
b)  o izbrisu firme Josip Wertheimer v Podgradu;
c)  o upisani spremembi pri fir.ni Karol C. Holzer v Ljubljani, Janez Janesch v Ljubljani in ljubljanski akcijski družbi za plinovo razsvitljavo ;
d)  otvorjenje konkurza o premoženji K. Golloba in et comp. na Vrhniki, Josipa Puša v Ljubljani in Adalberta Kassiga v Ljubljani.
11.   Dopisi c. kr. okrožne sodnije v Rudolfovem o:
a)  upisu firme Fran Ksaver Aumannov sin na Krškem ;
b)  izbrisu firme Fran  Ksaver Aumann  na Krškem;
c)  upisani spremembi pri registrovani zadrugi: „Po-možno društvo v Rudolfovem".
12. Oklic društvenega načelništva patrijotičnega deželnega pomočnega društva v Ljubljani z vabilom k pristopu.
IV.   Rešitve zbornične pisarne:
1.   Prošnja na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu zarad spremene poštne zveze Kranj-Tržič.
2.   Predlog do c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu zarad ustanovitve brzojavne postaje v Starem trgu in Loži.
3.   Od občinskega predstojništva v Borovnici vložena prošnja zarad spremembe voznega reda se je glavnemu ravnateljstvu c. kr. priv. južno-železniške družbe s priporočilom predložila.
4.   Naznanilo  firm   zarad   zalaganja   s   posteljami c. kr. oddelni intendanciji v Graaci.
5.    Poročilo vojaško-statističnih podatkov c. kr. oddelku intendanciji v Gradci.
(Dalje prihodnjič.)
292
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
6. Od trbovljske premogokopne družbe na Dunaji kot posestnice premogokopa v Zagorji na Kranjskem vložena prošnja, naj se varuje štajerska in kranjska pre-mogova industrija proti konkurenci inozemskega premoga z znižano vozarino in glede proti nameravani go-renje-šlezijski transportni kupčiji s premogom, predložila se je vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu in c kr. glavnemu ravnateljstvu avstrijskih državnih železnic in sicer prvemu s prošnjo, naj se poganja za interese tega premogokopa, slednjemu pa s prošnjo, naj to zadevo c. kr. državnoželezniškemu svetu predloži v pregled in sklepanje.
7. Uloga c. kr. priv. tovarne barvenega lesa na Fužinah s prošnjo, naj bi se odpravile nepriličnosti pri jadrnicah, katere se pri nalaganji in izkladanji v Trstu pokazujejo, predložila se je vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu s priporočilom.
8.   Prošnja do glavnega ravnateljstva c. kr. priv. južnoželezuiške družbe, naj bi se dovolil stavek za vozarino na 27 V2 kr. pri km. za rezan les od v Kranjski ležečih postaj.
9.   Prošnja do c. kr. okrožne sodnije v Rudolfovem, naj naznani podatke o nekaterih protoRoliranih firmah in zadrugah, da se popravi tuuradui zapisnik firm, oziroma zadrug.
10.    Prošnja do načelništva registrovane zadruge na Dolenjskem, naj izpolni vprašalno polo glede raznih zadrug same tičočih se podatkov.
11.   Rešilo se je nadalje:
a)  glede mnogih prošenj za spregiedauje sposobnost-nega dokaza oddalo se je mnenje na c. kr. deželno vlado;
b)  v zadružnih zadevah dala so se na vprašanja pojasnila;
c)  izdavala so se potrdila o izviru reči;
d)  štirikrat so se znamke opisale;
ej cene za blago in za odpadke so se vojaškim ob-lastvom naznanjale oziroma potrjevale;
f)  pričele so se predpoizvedbe glede zaprošene ustanovitve poštnih in brzojavnih uradov;
g)   pojasnila različne vsebine so se oddajala oblast-vom, uradom, privatnim osebam in trgovinskim zbornicam;
h) ukazi, spisi ponudbe in druga važna naznanila so se v dnevnikih priobčevala.
12.    V letu 1885. došlo je 1950 poslovnih spisov in od 1. januarija do 16. aprila 1886. 1. pa 705.
V. Gosp. zbornični svetnik M. Pakič poroča o prošnji občine Loški Potok za dovoljenje 4 semnjev z živino in blagom, in sicer: na sv. Biaža dan (3. febiu-varija), 2. aprila, 7. junija in prvi ponedeljek po Malem Šmarnu meseca septembra. V utemeljevanji prošnje omenja se, da se tamošnje prebivalstvo bavi in živi posebno o živinoreji in gozdarstvu; ker pa je zdaj od gozda uže le ,malo dohodkov, ima samo od živinoreje pričakovati pomoči. Živinski semnji bi pa tudi živinorejo znatno povzdignili, kar je gotovo važen moment za te kraje ; na tujih živinskih semnjih pa živine ne more prodajati, ker so preveč oddaljeni. In ker bi dalje ti živinski semnji nikakor ne bili na škodo uže obstoječim živinskim semnjem, zato priporoča tudi c. kr. okrajno glavarstvo v Kočevji to prošnjo. Odsek, zlagajoč se s tem priporočilom, predlaga:
Slavna zbornica naj to prošnjo izvoli priporočiti.
Predlog se vsprejme.
VI. Gosp. zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča, da je društvo „der Verein der Montan-Eisen-und Maschinen-Industriellen in Oesterreich" predložilo vis. poslaniški zbornici naslednjo prošnjo ter se obrnilo do zbornice, naj jo podpira:
„Postavni načrt o zavarovanji obolelih delavcev je potrebna podlaga in dopolnilo zakona o zavarovanji proti nezgodam.
K postavnemu načrtu o zarovanji obolelih delavcev usoja si udano podpisano društvo: „ Verein der Montan-, Eisen- und Maschinen-Industriellen in Oesterreich" v naslednjem predložiti nekatere iz navaduega življenja vzete opazke ter prositi, naj bi se pri predstoječem posvetovanji blagovolilo na nje ozirati.
K §. 1.
Med naštete osebe, katere se imajo zavarovati, naj bi se razen delavcev in prometnih uradnikov uvrstile tudi delavke.
Utemeljitev: Da se določila §. 6. ne raztegnejo na delavke (družnice delavcev), ki nimajo posla pri podjetji, kar zakon ne namerava, kar se razvidi iz §. 9., točka 7.
K §. 6.
V  točki 2. za odbitek zaslužka določen čas dveh dni je vsekako potreben, ker bi bil sicer pregled po zdravniku (na pr. pri raztreseno stanujočih delavcih po goratih krajih) zelo težaven, ker delavci brez prave bolezni od dela izostanejo  in za to še podpore zahtevajo.
K §. 9.
Pri zadnji sestavi zakona — v točki 1. ^bolniški denar more se" — ni izključen nedorazum. češ, da bi se podjetje moglo prisiliti k večjemu znesku, če zavarovanec želi in dobiva večjo dninarino kot je v lem kraji navadna.
K §. 13.
Kar se tiče okrajnih blagajnic, naj bi politično ob-lastvo, zaslišavši zaupne muze delavcev in osebe, katere morajo zavarovati, imeli pravico, sestaviti posebna pravila. Vendar naj bi v teh pravilih bil za zdaj obseg podpor omejen na odmero po §. 6 , ravno tako naj se v teh pravilih visokost doneskov ne določi nad v §. 6. navedene. Še le občni zoor sme imeti pravico, skleuiti, da se povišajo doneski (§. 16., točka 4).
K §. 21.
V  odstavku 3. naj bi se beseda „moreu nadomestila s pozitivnim določilom, po katerem se morejo goljufivi blagajniški članovi od članovstva izključiti. Nasprotno pa naj bi se popolno ali delno odbitje bolniške podpore pri pretepih itd. fakultativno določilo.
K §. 33.
Tu oi bilo želeti bolj natančne določbe, s čemer se delavci obvežejo, plačati doneske (in sicer doneske podjetnikove, kakor tudi delavčeve katere sieduje uloži podjetnik in jih delavcu odtegne;, ob določenem obroku po po pravilih na podlagi tedenskih ali mesečnih mezdnih izkazov na nje spadajoče.
Utemeljitev: Ker so doneski v blagajuico od-stotnina ou mezde, morejo se plačati še le po določbi mezde
(Dalje prihodnjič.)
301
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
K §. 40.
Pri odstavku 2., vrsta 4. naj bi se zaradi večje jasnosti pred „se predlaga" uvrstilo: »zaradi posebne nevarnosti dotičnega posla" (glej §. 41.).
K §. 44.
Zamotano preračunanje bi bilo, če bi bili delavci enega podjetja, deloma pri prometni blagajnici, deloma pri drugih, v §. 10 navedenih blagajnicah zavarovani. Po odstavku 4. je možno, da delavci izstopijo iz zveze prometne bolniške blagajnice ter morejo vstopiti v Kako drugo bolnišKo blagajnico, vslecl česar bi se moglo zgoditi, da bi ob obilem prestopanji nenadoma ostala prometna bolniška blagajnica brez članov.
Zaradi jasnosti bi bilo želeti, če bi se izreklo, da je delavec samo dolžan, doneske veno bolniško blagajnico uplačevati, dalje, da smejo biti vsi delavci enega podjetja samo pri eni blagajnici zavarovani, ker bi drugače trebalo pri postavno nameravanem številu še. tih različnih blagajnic (§. 10) eventuelno obračunanje z vsemi blagajnicami.
Obilejše zavarovanje na lastne stroške je delavcu na izvoljo dano.
Po prečitauji predlaga gospod poročevalec:
Slavna zbornica naj izvoli to prošnjo podpirati.
Prealog se sprejme.
VII. Gospod zbornični tajnik poroča o pravilih naslednjih zadrug:
i. Zadruge stavbenih obrtov sodnega okraja kamniškega.
2.   Zadruge vseh obrtnikov, izimši trgovski, krč-marski in stavbeni obrt v sodnem okraji kamniškem.
3.   Zadruge krčmarjev v sodnem okraji kamniškem.
4.   Zadruge trgovcev v sodnem okraji kamniškem.
5.    Zadruge vseh obrtnikov sodnega okraja brdskega.
6.    Zadruge vseh obrtnikov sodnega okraja metliškega.
7.   O pravilih pomočniškega zbora, razsodiškega odbora in bolniške blagajnice vseh obrtnikov v sodnem okraji metliškem.
Gosp. poročevalec omenja dopis c. kr. deželne vlade z dne 31. marca 1886., št. 3196, ter dodaje, da so se pri sestavljanji vseh prej omenjenih pravil rabila osnovna pravila za zadruge, katera so bila slavni zbornici dopo-slana z dopisom vis. c. kr. deželne vlade z dne 9. septembra L883. leta, št. 6559. Odsek se je pri posvetovanji o pravilih ravnal po novih osnovnih pravilih in so torej dotične spremembe v tem utememeljene. Odsek je moral to storiti tudi z ozirom na zakon z dne 8. marca 1885. L. drž. zak. št. 22, na katerega se nova osnovna pravila v svojih spremembah posebno opirajo. Dalje se je oziralo tudi na ukaz vis. trgovinskega mi-nisterstva z dne 14. maja 18S5. 1., št. 35351 ex 1884, tičoč se   uporabe   zaradi  prestopkov  obrtnih   predpisov
iprisojeoih glob.
Da se zadrugam olajša sprememba pravil,   je zbor-
nnica oskrbela tudi slovenski tekst novih osnovnih pravil
Ster jih dala natisniti.
Gospod poročevalec potem omenja spremembe, ka-
Itere je  odsek   pri   posamičnih   pravilih   nasvetoval   ter
p predlaga:
Slavna  zbornica naj  izvoli   spremembe  pravil   go-
f renjih zadrug potrditi ter   v zmislu tega poročila izreči
ssvoje mnenje visoki c. kr. deželni vladi. Predlog se vsprejme.
VIII.    Gosp. zbornični svetnik J. Žitnik poroča o prošnjah dveh krojačev za oproščeuje od dokaza sposobnosti za nastop in samostojno izvrševanje obrta. Dasi dotična prosilca ne moreta predložiti učnih spričeval, dokazala sta vendar s spričevali, da sta delala kot pomočnika nad 5 let v svojem obrtu. C. kr. okrajno glavarstvo priporoča prošnji in odsek preverjen o sposobnosti prosilcev za samostojni nastop in izvrševanje obrta se soglaša s tem priporočilom ter predlaga:
Slavna zbornica naj izvoli prošuji c. Kr. vladi priporočiti.
Predlog se sprejme.
Gosp. zbornični svetnik A Klein poroča o prošnji nekega kovača za oprostitev od dokaza sposobnosti za nastop in samostojno izvrševanje Kovaškega obrta za izdelovanje železnine za vozove. Prosilec ne more predložiti vseh zakonito zahtevanih dokazov sposobnosti, pač se izkaže s spričevali, da se je kovaštva učil tri leta ter pozneje delal dalj časa kot kovaški pomočnik. To prošnjo toplo priporoča občinsko predstojništvo in c. kr. okrajno glavarstvo, zatorej je odsek mnenja, da bi se prošnji ugodilo ter predlaga:
Slavna zbornica naj izvoli prošnjo priporočiti.
Predlog se sprejme.
IX.    Gospod zbornični svetnik Karol L u ck m a n n poroča, da so se pri železniški ta.ifai enKeti 1. 1882. in 1883. stavljeni predlogi deloma uže izveli. Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo je o tej zadevi z vis. ukazom z dne 31. marca 1886., šr,. 1428. naslednje naznanilo :
„V prilogi pošiljam slavni zbornici izvod odtisa od naredbe z dne 31. marca 1886. 1., št. 1428, katera je obrnjena do upravnega sveta avstro-ogerske železniške družbe na Dunaji, tikajoče se sklepov avstr. ogerske železnice glede želj enkete za železniške tarife, z opomojo, da se vsem avstrijskim železniškim upravitelj-stvom ob enem dopošlje po eden izvod tega odtisa.
Ker se v tej naredbi, kakor so v resnici, na jedni strani ne navajajo predlogi, kateri se nanašajo na železniški poslovni pravilnik in na ravnanje s kartelami in večinoma niso mogli biti predmet pravemu sklepanju od strani železniških upraviteljstev in ker bi na drugi strani bilo za slavno zbornico tudi vredno, spoznati vsaj ob kratkem nagibe, s katerimi so železniška upra-viteljstva utrjevale to, da so odklonile ali niso podrobneje potresovale posamičnih želja enketinih, se ob enem vse te želje in predlogi sestavljeni z rešitvijo vred kot priloga v znanje pridenejo.
Iz te sestave se razvidi, da je bisiven del predlogov železniško-tarifne enkete uže izveden, deloma pa se izvršitvi približal.
Če so vendar marsikatere želje ostale neizpolnjene, je v prvi vrsti treba premisliti, da gre v premnogih slučajih za prostovoljne naredbe avstrijskih železniških podjetij, katerim so se (gerske železnice radostno pridružile in da nisem v stanu jih k složnemu postopanju v tej zadevi imperativno napotiti
K temu pridružijo se resni preudarki financijelne narave, kateri odločno zahtevajo, da se primerno ozir jemlje na vse davkoplačevalce in na železniški kredit ter se mi kaže, da treba z ozirom na promet in dohodke tudi tam, kjer nisem oviran ukreniti daleč segajoče naredbe, ne samo dati veljavo stališču večkrat le malemu delu neposrednjih interesentov, ker je važno in se treba na to ozirati v onih slučajih, v katerih se direktno ali nedirektno na obširne olajšave pri tarifih za blago mereče  želje niso mogle nič ali deloma izpolniti.
Ker torej v tem razprave o vspehih železniško-tarifne enkete za leto 1882—1883. na sploh uže z ozirom na pravice in dolžnosti  od   tedaj  oživljenega c. kr. dr-
žtvnega železniškega sveta kot dokončane smatram, mi i« rudi ob tej priliki v veliko zadovoljstvo, slavni zbor-i ici za vneto in vspešno sodelovanje tamošnjih delegi-? aucev pri delovanji enkete izreči svojo največjo zahvalo i.ii popolao priznanje."
(Dalje prihodnjič )
302
308
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Gosp. poročevalec, kateri je bil kot zastopnik zbornice tudi član tarifne enkete, opozarja posebno na naslednje točke iz ukaza vis. trgovinskega ministerstva z dne 31. marca 1886., št. 1428, do upravnega sveta av-stro-ogerske železniške družbe in iz sestave pri železniški tarifni enketi leta 1882—1883. stavljenih predlogov in njih rešitve:
Z ozirom na v skupini IX. pod F. stavljenih predlogih nameravana pravila za napravo zveznih tarifov, kateri se tako glasijo:
„Pod tem pogojem, da se vsa železniška podjetja, kakor tudi parobrodna društva v Avstro-Ogerski k enakemu postopanju zavežejo, ostanejo naslednja načela merodajna:
a)  pri notranjem krajevnem pridružnem in zveznem prometu se ne smejo praviloma na eni in isti prometni progi in pod enakimi pogoji za blago enake vrste za krajšo oddaljenost zaračunjati visi vkupni transportni stroški kot oni, kateri se na podlagi tarifov ravnokar omenjenih prometov pokažejo ;
b)  pri prometu od inozemske postaje k postaji av-stro-ogerskih železnic ne sme skupna vozarina za eno transportno robo pod enakimi pogoji niža biti, nego vozarine k isti postaji od domače postaje, mimo katere se prepelje inozemsko blago k dotični postaji;
c)  pri napravi tarifov z znižanimi vozarinskimi nastavki za promet iz inozemstva v inozemstvo skozi naše dežele morajo se inozemske železnice držati načela, da se skupni vozarinski nastavek od inozemske postaje skozi naše dežele , katera je tukajšnji mejni postaji (uhodni postaji) najbližja ter v dotični tarif sprejeta, ne sme nižje vzračunati, kakor pod enakimi pogoji vkupni vozarinski nastavek v direktnem prometu od prej omenjene domače mejne postaje (uhodne postaje) in ravno tako od vsake druge na transportni poti inozemskega blaga ležeče domače postaje proti isti inozemski postaji;
d)  zgoraj pod a) do c) postavljena pravila ne veljajo v prometu z morskimi pristanišči, z vodnimi skladišči, kakor tudi ne pri konkurenčnem prometu proti inozemskim transportnim potom;
e)  pri nastavi novih tarifov ravnati se je po gorenjih načelih; v kolikor se najdejo v obstoječih tarifih razlike od teh načel, se mora to popraviti."
Konečno poudarja gospod poročevalec, da se je v državno-železniškem svetu vedno potezal za načelo pod a) omenjeno, naj bi se za manufaKturno blago izdal nov tarif, kateri bi se oziral na naše želje; gospod poročevalec izreka nadejo, da se za Ljubljano izda razmeram primeren nov tarif ter predlaga:
Slavna zbornica naj izvoli to poročilo na znanje vzeti.
Predlog se sprejme.
X. Gosp. zbornični svetnik K. Luckmann poroča, da se je kot delegiranec zbornice vdeležil enkete, katero je c. kr. trgovinsko ministerstvo sklicalo v iate-resu mlinarske industrije dne 23. in 24. februarija 1886. na Dunaji. Tožbe, katere so se cule od strani kranjske trgovine z žitom kranjske mlinarske industrije so zbornici znane, torej jih govornik neče ponavljati. Enako tožili so tudi češki in moravski mlinarski obrtovalci. Ker so se te tožbe tudi v državno-železniškem svetu v seji dne 25. oktobra 1886. leta izrazile in se je sklenil zbornici uže naznanjen sklep, našel je Nj. ekscelenca
gospod trgovinski minister povod, da je sklical gori omenjeno enketo, katera se je vršila pod predsedstvom gospoda ministerialnega svetnika viteza Pollanetza; vde-ležili so se jo tudi delegiranci vis. c. kr. ministerstev za finance, poljedelstvo in trgovino, potem delegiranci državno-železniškega sveta, trgovinskih in obrtnih zbornic, drugih interesovanih korporacij in zavodov, železniških upraviteljstev  in  osobno povabljeni strokovnjaki.
Kakor je predsednik v otvornem govoru omenjal, bila je naloga enkete, z ozirom na nasprotstvo interesov, o katerih se je imelo tu razpravljati, spoznati mnenje posamičnih gospodov enketnih članov. Glasovanja so imela samo namen, izvedeti, kdo je temu ali onemu mnenju pritrdil. Preglasovauja so bila toraj uže naprej izključena in oziralo se bode enako na mnenje vsakega posamičnika, brez razločka, e li ga je več ali manj enketnih članov podpiralo.
Pri enketi se je obširno razgovarjalo o pritožbah in željah mliuarske industrije; posebno je več delegirancev povdarjalo, da visoki lokalni tarifi mlinars&o industrijo spravljajo v neprijeten položaj, da niti z lastnimi najbližjimi kraji konkurirati ne more, ker pri teh krajih konkurirajo tuji ogerski izdelki s cenimi zveznimi tarifi. Večkrat se je kazalo tudi na enako prednost posamičnih interesov, in zahtevala se je enakomerna razdelitev prednosti, katere dovoljujejo železnice. Gospod poročevalec se je poganjal za neenako tarifovanje pri žitu in moki, kar v istini dela južna železnica s tem, da priznava refakcije.
Oe bi se to ne godilo, bi bila konkurenca kranjske mlinarske industrije z drugimi deželami nemožna. Vendar ne glede na to, da je več delegirancev govorilo za to načelo, se je večina izrekla proti neenakemu tarifo-vanju. Proti neenakemu tarifovanju so se izrekli delegiranci trgovinske in obrtne zbornice v Budejevicah, Celovci, Ljubljani, Plznu, Liberci, Trstu, delegiranec severo-česke zveze mlinarjev in osobno povabljena posestnika mlinov dr. Ržiha (Plzno) in dr. Slavik (Mlada Boleslava); večina, in sicer zastopniki trgovinske in obrtne zbornice v Brodyji, Brnu, Gradci, KraRovem, Levovu, Lincu, Ljubnu, Olomucu, Pragi, Solnogradu, Opavi, na Dunaji, potem oni zveze avstrijskih mlinarjev in mlinarskih interesentov, dunajske borze za moko in sadje, in založnice mesta Dunaja, konečno osebno povabljena pesestnika mlinov Daubek (Bonlic) in Wieden-thal (Dunaj). Potem so bili naslednji predlogi enoglasno sprejeti:
1.    „Mi predlagamo ustanovitev enostavnih kilome-terskih tarifov. Dokler pa se ti ne izvedejo, naj visoka vlada uporabi svoj vpliv v to, da se bareme c. kr. državnih železnic vpelje tudi pri zasebnih železnicah.
2.    Med tem naj visoka vlada z vso močjo pritiska na to, da se lokalni tarifi tako zmanjšajo, da ne bodo v živem nasprotji z direktnimi tarifi.
3.    Tudi naj se vsa prevožena proga brez ozira na |)rehod z ene na drugo železnico po sprejetem mer;iu preračuni."
Za reekspedicijo žita in moke v notranjem prometu izrekli so se delegiranci trgovinske in obrtne zbornice v Brodyji, Brnu, Budejevicah, Gradci, Celovci, Kra-iovem, Levovu, Ljubnu, Linci, Olomuci, Pragi, Solnogradu, Trstu in Opavi. Za dovolitev reekspedicijskih prednosti pri prometu z inozemstvom izrekli so se vsi tiavzočni delegiranci.
(Dalje prihodnjič)
309
316
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Dalje so se sprejeli naslednji predlogi, in sicer prvi z vsemi proti enemu glasu, 2. in 3. pa enoglasno.
Dokler se ne odpravijo refakcije in druge enake tarifne prednosti, mora se:
1.   „ Vsaka refakcija brezizjemno objaviti.
2.   Za vse avstrijske železnice ima obligatorno veljati načelo, da, če ena postaja uživa refakcijo ali prednost proti eni točki proge, morajo vse na tisti železniški progi ležeče medpostaje dobiti na željo iste prednosti.
3.   Naj se tarifna prednost ne veže na odposlano količino, naj bi nikakor ne znašalo več nego 50 naloženih voz na leto."
Gospod  poročevalec je  povdarjal  tudi,  da je sta-
lišče, katero je glede tarifnih vprašanj uže večkrat povdarjal, zastopal tudi v državno-železniškem svetu; izražal je tudi nadejo, da se napravijo novi tarifi. Ko-nečno stavil je do zbornice prošnjo, naj izvoli to poročilo blagohotno v znanje vzeti.
Gospod zbornični predsednik se v imenu zbornice iskreno zahvali gospodu poročevalcu za zastopstvo pri enketi.
XI. Gosp. zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča o enketi, zadevajoči trgovinski muzej tako-le:
»Slavna zbornica! Ker mi je bila dana čast biti odposlanemu k dne 25. februarija t. 1. na Dunaji zborujoči enketi za preustrojbo v 1, 1873. ustanovljenega ori-jentalskega muzeja v trgovinski muzej, jemljem si prostost o zborovanji te en&ete, kakor tudi o namenu te naprave poročati: Srečna iu času primerna je bila misel predsedništva orijentalskega muzeja, ob čegar ustanovitvi ima tudi nj. ekscelenca baron Schwegel velike zasluge, da se je od vlauskega leta sem bavilo z vprašanjem: „kako bi se zdanjemu pritisku na trgovino in obrtnijo moglo v okom priti ter neprestano propadanje ustaviti." Bavljenju s tem vprašanjem imamo zahvaliti sklep, da se orijentalski muzej preustroji v trgovinski muzej.
Kolikega pomena je ta naprava, Katera se namerava ustanoviti, kaže to, da je nj. c. kr. visokost pre-vzvišeni nadvojvoda Karol Ludovik blagovolil prevzeti pokroviteljstvo, da je dalje enketi in posamičnim njenim udeležencem izkazal visoko odliko, da je enketo osobno slovesno otvoril, sprejel posamične udeležence v avdi-jenci v slavnostni dvorani trgovinske in obrtne zbornice ter jih pozneje povabil v svojo palačo na obed.
Kako času primerna in vspeh obetajoča je nova institucija, dokazuje to, da so vsi delegiranci enoglasno z največjo simpatijo in veseljem pozdravljali ustanovitev trgovinskega muzeja.
Ker so takoj prvi govorniki poudarjali kot glavno nalogo, da treba delati na povzdigo importa (uvoza) in eksporta (izvoza) čez Trst, našel sem povod, da sem se tudi jaz oglasil k besedi ter tedaj vis. predsedstvu orijentalskega muzeja v imenu ljubljanske trgovinsko zbornice, katero sem imel čast zastopati, častital ob pre-ustrojbi orijentalskega muzeja v trgovinski muzej.
Dalje sem omenil, da se kranjska dežela povzdige eksporta ne bode v prvi vrsti udeleževala, a da ima vendar na povzdigi Trsta kot sosedna dežela vitalni interes, ker je pričakovati, da se s pomnoženim ekspor-tom pomnoži tudi import, vsled česar se bode surovina najbrže ceneje uvažala, nego dozdaj, kar bi bilo za industrijo drugi dobiček, katerega bi med drugimi bi'a deležna tudi naša dežela.
Če se ozremo na namen trgovinskega muzeja, pričakovati smemo najboljših vspehov. Naloga, katere namerava izvesti prvosedstvo, bodo:
1.    Pospeševati import in eksport, ustanoviti po-vzvedno pisarno (poučnico, pozvednico, Informationsba-reau), katera bode pojasnjevala vozarinske in carinske razmere, trgovinske navade, razpise o zalaganji, naznanjala, kje se more blago dobiti in spečati ter objavljala posredovalne firme in v kolikor možno dajala pojasnila o njih kreditu in solidnosti.
2.   Zbirati importne in eksportne surove in izdelane pridelke in izdelke, kateri bi bili za trgovino in industrijo pomenljivi. Razstavljali bi se ti izdelki najprej na Dunaji in potem v važnih industrijskih krajih v domačih deželah in konečno tudi na posamičnih skladiščih v inozemstvu.
3.   Povzdigati trgovine in industrije tičoče se občevanje s c. kr. konzulati  in  korespondenti (dopisovalci)
trgovinskega muzeja, ustanovljati trgovinske zbornice v avstrijskih naselbinah v inozemstvu.
Vse to pojasnjevanje, posredovanje in poduk dajalo se bode brezplačno. Konečno se bodo v tedniku trgovinskega muzeja objavljala poročila in se dajali nauki, kateri mogo pospeševati prej omenjeni načrt.
Da je ta nova naprava namenu primerna in vspeh obetajoča, dokazuje pač tudi to, da se zdaj korenito ba-vijo v Berolinu z ustanovitvijo državnega trgovinskega muzeja, v Parizu z ustanovitvijo muzeja za trgovino in industrijo, v Londonu z ustanovitvijo osrednjega trgovinskega muzeja, kateri bode imel poddružnice v industrijskih središčih.
Ker bodo najbrže stroški za vzdržavanje tega važnega zavoda zelo znatni, je enketa vis. predsedstvo enoglasno naprosila in pooblastila, obrniti se do vis. vlade za državno podporo uže za L 1886., in pričakovati se sme, da bode z ozirom na to, da muzej za umetnost in industrijo na Dunaji dobiva na leto 74.600 gold. državne podpore in tehnologiški muzej ua Dunaji 40.000 gold., ta za trgovino in industrijo še mnogo važnejši muzej dobil primerno državno podporo,
Priredba in vodstvo trgovinskega muzeja izroči se tnočem, katere so se uže v orientalskem muzeji skazale in vis. predsedstvo je izreklo le željo, da bi bile poleg vis. vlade pred vsem trgovinske in obrtne zbornice poklicane in povabljene, krepko ga podpirati.
Prosim, da se moje poročilo vzame na znanje."
Gospod zbornični predsednik izreče v imenu zbornice gospodu poročevalcu zahvalo za zastopstvo pri tej enketi.
XII. Gosp. zbornični svetnik Karol Luckmann utemeljuje predlog:
Slavna zbornica dela naj na to, da se doseže direktna selskovozna poštna zveza med Vinico in Kar-fovcem.
Predlog se vsprejme.
Ker se nihče več ni oglasil k besedi, zaključi gospod predsednik sejo.
317