PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIV. št. 12 (12.950)
Trst, petek, 15. januarja 1988
Kljub temu da so se Združene države Amerike ob glasovanju vzdržale
Varnostni svet obsodil Izraelce
zaradi izgona štirih Palestincev
Med včerajšnjimi spopadi ubit desetletni palestinski deček - Prebivalcem begunskih palestinskih taborišč grozi lakota zaradi izraelske blokade
Mlademu Palestincu pride v boju proti izraelski vojski prav tudi navadna frača	(Telefoto AP)
NEW YORK, JERUZALEM — Varnostni svet OZN je včeraj s 14 glasovi odobril dokument, v katerem Varnostni svet zahteva od Izraèla, da dovoli vrnitev štirih izgnanih Palestincev na svoje domove in da ne izvede že napovedanih novih izgonov. Članice Varnostnega sveta so tudi izrazile globoko obžalovanje, ker je Izrael v celoti prezrl prvo resolucijo OZN, ki je od Izraela zahtevala preklic obsodb na izgon.
Če je bila prva resolucija sprejeta soglasno, pa včeraj ZDA niso glasovale za sprejeti dokument. Ameriški predstavnik sicer ni izrabil svoje pravice do veta, temveč se je glasovanja vzdržal. Pri tem je izjavil, da je stališče ZDA do jfega problema jasno in se ni spremenilo. ZDA tudi obžalujejo, da je prišlo do izgonov, vendar pa nasprotujejo večkratnemu obravnavanju enega problema, ker to ne prispeva k umirjanju položaja na zasedenih ozemljih.
Ravnanje Izraela pa je obsodil tudi generalni tajnik OZN Perez de Cuellar, ki je pozval Izrael, da prekliče izgon štirih Palestincev in jim dovoli, da se vrnejo na svoje domove v krog svojih družin.
Izgon Palestincev v Libanon je bil deležen obsodbe širše mednarodne javnosti, najglasnejše pa so bile obtožbeiz arabskih vrst. Arabska liga je tudi napovedala za 24. januar izredno zaseda-
nje zunanjih ministrov, ki naj bi obravnavali položaj na zasedenih ozemljih.
Vse kaže, da so štirje izgnani Palestinci sedaj pod okriljem filosirske palestinske organizacije »Ljudska fronta za osvoboditev Palestine«, ki jo vodi George Habaš. Štirje izgnanci so bili najprej predani sirskim oblastem nato pa libanonski vojski, ki jih je prepeljala nazaj v Zemrajo, kjer so jih prevzeli pripadniki Ljudske fronte za osvoboditev Palestine.
V	Izraelu pa se za obtožbe od vsepovsod ne zmenijo kaj dosti in včeraj ponoči so izgnali še enega Palestinca, ki pa ne spada med deveterico nedavno obsojenih na izgon. Izraelske oblasti so včeraj skupaj s še nekaterimi palestinskimi novinarji tudi aretirale in nato po zaslišanju izpustile pobudnika akcije za civilno nepokorščino Hano Sinioro.
V	begunskih palestinskih taboriščih v Gazi in Cisjordaniji pa tudi včeraj ni bilo miru. Ubit je bil desetletni palestinski deček v taborišču Dže-balija, pri Betlehemu pa je bil ubit še drug Palestinec. Spopadi se vrstijo v vseh taboriščih in s tanje je iz dneva v dan težje. Vse ostrejši izraelski ukrepi pa so praktično že blokirali palestinska taborišča, katerim vse bolj resno grozi tudi lakota.
Le nekaj ur po pogrebu bivšega palermskega župana Insalaca
Nova žrtev krvoločne sicilske mafije Položaj postaja vse bolj dramatičen
PALERMO — Sicilska mafija je ponovno pokazala zobe. Le nekaj ur po pogrebu bivšega palermskega župana Giuseppeja Insalaca, ki je umrl v torkovem atentatu, so mafijski morilci ubili 36-letnega Policista Nataleja Mondoja. Urà je bila 16.50, ko so se trije mladeniči peljali z giulietto po Ulici Papa Sergio. Ko so prispeli pred trgovino igrač last Mon-dove žene, so streljali na policista, ki je ravnokar odpiral trgovino. Natale Mondo je bil pri priči mrtev, trojica atentatorjev pa je urno zapustila kraj umora.
Natale Mondo je 6. avgusta leta 1985 čudežno Preživel zasedi, v kateri je izgubil življenje podkves-tor Ninni Cassarà ter policist Roberto Antiochia. Atentat je bil odgovor za smrt domnevnega mafijca Salvatoreja Marina, ki je bil osumljen soudeležbe Pri umoru Giuseppeja Montana, ki je vodil poseben oddelek, ki je lovil t.i. supermafijce. Marino je takrat umrl v policijskih uradih med zasliševanjem.
Mondo je bil že star znanec italijanskega sodstva. Septembra leta 19515 so ga aretirali, ker je bil osum-tjen prekupčevanja s heroinom. Takrat so preiskovalni organi aretirali še drugih petnajst oseb, med temi je bil tudi 45-letni Antonino Duca, ki je bil eden obtožencev pred nedavnim zaključenim proce-s°m proti skupini »Cosa nostra«. Mondo se je takrat
branil, češ da je bil le službeno soudeležen pri preprodaji mamil. Trdil je, da je bila njegova naloga le odkriti vezi mednarodnega prekupčevanja mamil. Bil je oproščen in je bil zato ponovno sprejet v policijsko službo.
Včeraj so v Palermu že prej pokopali bivšega palermskega župana Giuseppeja Insalaca, ki ga je v torek zvečer sicilska mafija s petimi streli obsodila na smrt. Pogreba so se udeležili vsi vidnejši palermski politični možje, med temi je bil tudi minister za prevoze Calogero Mannino. Žalnemu sprevodu so sledili tudi vsi trije Insalacovi bratje, oba sinova ter mati pokojnega.
Policija in karabinierji so včeraj nadaljevali s preiskavo. Zaslišali so več očividcev, ki so v torek zvečer bili priča srhljivemu napadu dvojice neusmiljenih krvnikov. Mafijska morilca sta se po žal uspelem napadu odpeljala z vespo, toda zaradi gostega avtomobilskega prometa sta nato odvrgla orožje, vespo in čelade ter stekla dalje. Obilna zasliševanja pa niso obrodila zaželenih sadov. Preiskovalnim organom ni uspelo na podlagi pričevanj sestaviti iden-tikita napadalcev. Očitno je, da je strah v Palermu pred kakim novim mafijskim maščevanjem na dnevnem redu, zato se občani temu primerno tudi vedejo. Med drugim so zaslišali dva pokojnikova brata ter Insalacovo prijateljico Eldo Tamburello.
Palermski politični krogi pa vse bolj izraziteje zahtevajo obnovo posebne parlamentarne protima-fijske komisije. Bivši pravosodni minister Franco Bonifacio je včeraj odločno dejal, da je obnova proti-mafijske komisije neobhodno potrebna, češ da ni komisija v pretekli zakonodaji zaključila svojega dela. Demokristjan Saverio DAmelio in demoproletarec Guido Pollice — oba sta bila člana prejšnje protima-fijske parlamentarne komisije — menita, da ne bi smela komisija biti več le poizvedovalnega znažaja, temveč bi morala postati preiskovalna.
Istega mnenja je več drugih politikov, nekoliko bolj skeptični so le komunisti, ki se bojijo— zanje se je oglasil senator Giuseppe Cannata — da ne bi začetni zagon vseh političnih sil v kratkem splahnel. Senator Cannata je še dodal, da bi bilo potrebno obnoviti tudi komisijo, ki je že v deveti zakonodaji preiskovala o pokolih.
Obnovo parlamentarne protimafijske komisije je včeraj odločno zahteval tudi deželni sicilski predsednik Rino Nicolosi, ki je protestno pismo, poslal ministrskemu predsedniku Gorii ter notranjemu ministru Fanfaniju. Zvečer sta Nicolosi in palermski župan Leo Luca Orlando zahtevala od predsednika Cossige takojšnje sklicanje ministrskega sveta.
Spadolini in Jottijeva o reformi inštitucij
RIM — Postopek za odobritev reform institucij je morda tokrat zares stekel. Po srečanju med delegacijama KD in KPI, do katerega je prišlo v sredo, sta včeraj o tem govorila predsednika obeh vej parlamenta, Spadolini in Jottijeva. Z namenom, da koordinirata »institucionalno zasedanje« obeh vej parlamenta. Vse kaže, da smo tokrat na pravi poti. Ne gre za radikalno spremembo ustave, kot je včeraj poudaril bivši predsednik republike Pertini in je potrdil predsednik senata Spadolini, ampak samo za prilagoditev ustave sedanjim potrebam in za povečanje učinkovitosti institucij. Treba je torej ohraniti prvotni duh ustave in pri reformah spremeniti predvsem tista določila, ki sodijo v izvajanje ustave same, kot na primer zakon o preiskovalni komisiji, ustroj krajevnih uprav ter člene o pravici do stavke. Predsednik senata odločno nasprotuje spremembi volilnega sistema in pravi, da je to zadnje vprašanje, ki se ga je treba dotakniti, kajti to vprašanje mora biti krovnega značaja in torej načeto potem ko bodo vsa druga vprašanja rešena. Dejansko pa republikanci ne prikrivajo zaskrbljenosti zaradi sprememb volilnega zakona, ki bi nujno oškodovale manjše stranke.
Vtis, da gre tokrat za res potrjujejo tudi srečanja, ki jih je imel De Mita v prejšnjih dneh s tajniki republikanske, socialdemokratske in liberalne stranke. Tajnik PSDI Nicolazzi je o tem srečanju dejal, da ima vtis, da gre tokrat za »resno in odgovorno« obravnavanje tega problema. Altissimo je prav tako poudaril nujnost, da do reform končno pride.
Socialisti s tem seveda soglašajo; še več, Craxijeva stranka trdi, da je treba prav tej stranki pripisati pobudo za ustavne spremembe in strankino glasilo Avanti v današnjem komentarju naglaša, da je Craxi že 28. septembra 1979 nastavil vprašanje »velike reforme«.
Sicer pa je prav v tem uvodniku vprašanje reform institucij izgovor za novo ironiziranje in polemiko s tajnikom krščanske demokracije De Mito, ki se, kot vse kaže, ni udeležil glasovanja o Formicovem odloku, ki ga je poslanska zbornica v torek zavrnila z odločilnim glasom velikega števila prostostrelcev, skoraj gotovo iz vrst KD. S to zavrnitvijo je prišlo skoraj do vladne krize. V sredo je vodstvo socialistične stranke potrdilo Gorievo vlado, vendar z zelo omejenim mandatom, to je do odobritve finančnega zakona. Do premostitve hudega političnega spora je prišlo po telefonskem pogovoru med Craxijem in De Mito, v katerem sta se baje tajnika dveh največjih vladnih strank dogovorila, da ne kaže izvajati tako radikalnih zaključkov po sicer zelo resnem parlamentarnem incidentu.
G. R.
Italija kaže svojo razpoložljivost pred Mikuličevim obiskom v Rimu
Izšla brošura SAZU o položaju slovenskih manjšin v zamejstvu
DUŠAN KALC
RIM — Problem odnosov med Italijo in Jugoslavijo se Počasi pomika v ospredje pozornosti. Bliža se namreč obisk Predsednika jugoslovanske zvezne vlade Branka Mikuliča Italiji, ki bo od 28. do 30 januarja, in vzporedno tečejo Priprave na ta dogodek, ki mu pripisujejo, tako rimski kot eograjski krogi velik pomen. Oboji se jasno zavedajo, da e 9re samo za utrjevanje že dokaj trdnih prijateljskih vezi, a Potrjevanje vzajemne volje po miru. v svetu in v Sredo-skm U' temveč za blstveni kvalitetni preskok v gospodar-, r1 odnosih. Jugoslavija preživlja hudo gospodarsko krizo, katere išče izhod in sta ji zato gospodarsko in tehnološko jt delovanje s sosedo ter njena finančna pomoč dobrodošla, ahja pa gej- z izvjrnjmi gospodarskimi posegi odpreti '	ndinkovitejšega sodelovanja v korist obeh.
n "tikniičev obisk je bil predviden že v novembru, a je bil st» ° Proložen. Medtem se je zvrstilo več srečanj med pred-qoVn,*i rimskih in beograjskih vladnih in političnih kro-Pri Jo omogočilo temeljitejšo pripravo na srečanje ter R Pravilo pot za konkretnejše sporazume. Najpomembnejši
je bil v tem okviru obisk podtajnika za zunanje zadeve senatorja Franze, kjer so se konkretno dogovorili za tekst posebnega memoranduma med Italijo in Jugoslavijo, ki ga bodo podpisali med Mikuličevim obiskom. Listina predvideva finančni poseg Italije na podlagi državnega zakona št. 49 o kreditiranju gospodarskega sodelovanja z državami v razvoju. Ta sporazum v bistvu pomeni pomoč Jugoslaviji pri izplačevanju dolgov, financiranje skupnih razvojnih gospodarskih načrtov ter tehnično sodelovanje tudi na področju znanstvenih raziskav, pri čemer je zlasti pomembna krepitev odnsov med univerzami.
O razsežnosti priprav na rimsko srečanje ter o pomenu načrtovanih sporazumov in pogovorov, ki jih bosta imela oba predsednika, in pri tem je pozornost širše javnosti, predvsem pa obeh manjšinskih javnosti, uprta na odprta vprašanja reševanja narodnostnih pravic, priča tudi razprava, ki je včeraj stekla v komisiji poslanske zbornice za zunanje zadeve. Na seji je posegel minister za zunanje zadeve Andreotti, ki je del svojega govora posvetil Mikuliče-vemu obisku ter vprašanjem odnosov med državama. Pou-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
LJUBLJANA — Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bila pred poldrugim letom pobudnik študijskega potovanja v Avstrijo in Italijo, med katerim se je skupina jugoslovanskih akademikov seznanila z življenjem, delom, težavami in perspektivami tamkajšnjih manjšin. Rezultate takratnega štiridnevnega obiska so akademiki strnili v brošuro z naslovom Pri slovenski manjšini v Avstriji in Italiji, ki so jo včeraj predstavili na sedežu SAZU.
»Vrsta dogodkov in dejanj je obrnila pozornost SAZU, pa tudi drugih jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti na probleme naših narodnih manjšin onstran meja Jugoslavije kakor tudi drugih narodnosti znotraj Jugoslavije. To so predvsem vesti o hitrem potujčevanju, o prisilni asimilaciji, o neizpolnjevanju in kršenju mednarodnih pogodb, po drugi strani
pa celo nekatera stališča javnih krogov v sami Jugoslaviji, da je ta asimilacija popolnoma naraven in demokratičen proces,« je uvodoma obrazložil akademik Stane Krašovec, ki je publikacijo tudi uredil. Jugoslovanske akademije so bile mnenja, da bi bilo treba ta vprašanja znanstveno poglobiti, zato so se odločile za obisk pri manjšinah. V delegaciji so bile zastopane vse jugoslovanske akademije (s slučajno izjemo vojvodinske), po sestavi akademikov pa so bile prisotne vse glavne stroke (demografija, ekonomija, pravo, zgodovina, sociologija in statistika), kar je na okroglih mizah in srečanjih z gospodarskimi, šolskimi, kulturnimi ter družbenimi delavci manjšin omogočilo obravnavanje najpomembnejših aspektov manjšinske problematike.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pogledi in napori neuvrščenih za rešitev bližnjevzhodne krize
Gibanje neuvrščenih je poleg drugih dejavnikov sila pozorno na to, kar se te dni dogaja na palestinskih ozemljih, ki jih je pred leti zasedel Izrael. Zlasti predstavniki tega gibanja so mnenja, da je resnično napočil čas za sklicanje posebne mednarodne konference o Bližnjem vzhodu. Neuvščreni so ves čas, s svojimi miroljubnimi prizadevanji, prisotni v sporu med Izraelom in arabskimi deželami. Nadeni strani gre za to, da bi tudi tokrat uveljavili temeljna načela, ki uravnavajo gibanje, na drugi pa navzočnost narekuje dejstvo, da so domala vse arabske države tega področja članice neuvrščenih. Neuvrščeni so bili tudi prvi, ki so že pred petimi leti predlagali mednarodno konferenco o Bližnjem vzhodu. Predlog so ponovili predlani na konferenci v Harareju, pozneje pa ga je sprejela tudi generalna skupščina Združenih narodov. Nedavno stališče Varnostnega sveta je v duhu tega sklepa.
Gibanje neuvrščenih obsoja Izrael, ker je zasedel tuja ozemlja, in v bistvu podpira stališče okoliških arabskih držav. Tako imenovani tretji svet zahteva, da se Izrael umakne z zasedenih ozemelj in da se uresničijo pogoji za ustanovitev palestinske države, ki naj uživa neodvisnost in integriteto. Zlasti Arabci zahtevajo tudi, da na mednarodnem srečanju vsekakor sodelujejo predstavniki Palestinskega osvobodilnega gibanja, ki ga vodi Jaser Arafat.
Neuvrščani so bili dejansko pobudniki vseh resolucij, s katerimi so Združeni narodi v preteklih letih obsodili Izrael. Brž pa je potrebno pojasnilo. Stališče neuvrščenih namreč ne pomeni totalne negacije nekaterih izraelskih pogledov in izhaja iz resnične želje, da bi spor rešili miroljubno. Potemtakem ni mogoče reči, da so se pripadniki tretjega sveta opredelili skrajnostno. Med drugim velja omeniti, da je tudi v zadnjem času niz neuvrščenih držav, zlasti z afriške celine (med njimi je na primer Nigerija), priznala Izrael in vzpostavila z njim redne diplomatske stike.
Gibanje je namreč čvrsto mnenja, da je treba tudi Izraelu priznati ter tudi ustvariti pogoje, v katerih bi se v bodoče lahko razvijali nemoteno, neodvisno in suvereno. Pravice, ki naj bi šle novi palestinski državi, naj bi zategadelj veljale tudi za Izrael. Neuvrščeni so od-
ločno zoper tiste silnice v arabskih deželah (na primer iranske fundamentaliste), ki preprosto terjajo, da se Izrael črta z geografske karte Bližnjega vzhoda.
Predstavniki tretjega sveta so v znamenju miroljubne in konstruktivne politike pri reševanju izraelskega in arabskega spora svojčas tudi sprejeli sklep arabske lige o izključitvi Egipta iz te organizacije (namreč po podpisu tako imenovanih campdavidskih sporazumov med Egiptom, ki ga je tedaj predstavljal Sadat in Izraelom, ki pa ga je zastopal predsednik vlade Begin), čeprav je korak marsikoga zabolel.
Gibanje je prav tako odločno proti tistim arabskim strujam (in spet se soočamo z muslimanskimi fundamentalisti), ki so za boj proti Izraelu »z vsemi sredstvi«. Neuvrščeni so namreč brž po obelodanitvi stališča o »vseh sredstvih« nedvoumno sporočili, da sicer podpirajo sleherni boj za neodvisnost, suverenost in svobodo, da pa najodločneje obsojajo teroristične akcije. Svojo grajo so izrazili kadarkoli se je kaka »fundamentalistič-na« skupina spustila v kako mednarodno teroritično pustolovščino.
Gre, potemtakem, za politiko, ki se zaveda, da bo uspela le, če bo prožna do obstoječih problemov, držav in gledanj posamičnih dejavnikov. Mir na Bližnjem vzhodu bo mogoče doseči le s pametnimi prožnimi potezami, ki bodo upoštevale takorekoč ene in druge, seveda ob spoštovanju temeljnih načel in pravil ustanovne listine Združenih narodov in sodobne politike sploh. Neuvrščeni so na primer pozdravili nedavno imenovanje Palestinca Michela Sabbaha za jeruzalemskega škofa, hkrati pa niso a priori proti nekaterim vidikom, ki jih zastopa denimo izraelski zunanji minister, laburist Simon Peres.
Predstavniki tretjega sveta so prvi, ki zlasti v zdajšnjih mučnih okoliščinah na področju Gaze, razglašajo potrebo po že omenjeni mendarodni konferenci o Bližnjem vzhodu. Resnično bi bilo treba pohiteti, tudi zato namreč, da se ne bi medtem še bolj uveljavile funda-mentalistična struje, ki pa žal zavračajo sleherni dogovor med Izraelom in arabskimi deželami.
MIRO KOCJAN
nadaljevanji v /■ strani
• Italija
daril je, da se italijanska vlada zaveda pomena politične in gospodarske stabilnosti Jugoslavije in si zato prizadeva, da bi z njo utrdila prijateljske vezi, ter ji pomagala. »Ta cilj smo zasledovali ob podpisu osimskih sporazumov, in ta cilj imamo pred sabo tudi sedaj z odpiranjem možnosti večje kooperacije.« Andreotti je nato poročal o vsebini memoranduma. Spregovoril je tudi o manjšinah in dejal, da je njihova vloga ta, da utrjujejo odnose med državama, ter povečujejo možnosti stikov med njima, ne pa da ju ločujejo. Slovenske manjšine v ni izrecno omenil, omenil pa je italijansko. Dejal je, da italijanska vlada z velikim zanimanjem spremlja razvoj italijanske etnične skupnosti v Jugoslaviji ter ji nudi pomoč za ohranitev italijanskega jezika in kulture.
V nadaljevanju svojega posega je še poudaril, da si je Italija vedno prizadevala, da bi podprla upravičena jugoslovanska pričakovanja na mednarodni ravni in da so tudi po zaslugi njenega vzpodbuje-vanja podpisali 10. decembra lani v Bruslju protokol o spremembi finančnega sporazuma o kooperaciji med EGS in Jugoslavijo. Prav tako je Italija vedno podpirala napore Beograda, da bi se Jugoslavija aktivneje vključila v tehnološko sodelovanje v Evropi. Na koncu je zunanji minister podčrtal tudi posredovalno vlogo Italije pri državah upnicah, da bi pokazale vse potrebno razumevanje.
Ta posebna pozornost in občutljivost do Jugoslavije je prišla do izraza tudi v razpravi. Kot nam je izjavil član komisije, komunistični poslanec Giorgio Napolitano sta stabilnost in razvoj Jugoslavije pomembna dejavnika za varnost Italije in Evrope. Potem ko je podčrtal vlogo Jugoslavije kot neuvrščene države in omenil pogubne učinke mednarodnega gospodarskega in finančnega sistema na jugoslovansko gospodarstvo, je Napolitano naglasil potrebo, da se Jugoslaviji zagotovi primerno mesto v okviru italijanske politike kooperacije.
• Brošura SAZU
»Splošna ugotovitev delegacije je bila, da proces asimilacije hitro napreduje tako v Avstriji kot tudi v Italiji, in da je čista ignoranca nekaterih v Jugoslaviji trditi, da je to naraven demokratičen proces,« je poudaril Krašovec. Jugoslovanski akademiki so tudi ugotovili, kakšno vrsto podpore bi morala matična dežela dajati svojim rojakom izven državnih mej. Krašovec je v prvi vrsti omenil šolsko vprašanje (»Kdor ni obiskoval slovenske šole, je kot Slovenec odpisan«; »Slovenski otrok, ki gre skozi nemški ali italijanski vrtec in šolo, je za slovenski narod izgubljen,« sta bridki ugotovitvi akademikov) in področje dela (na delovnem mestu v neslovenskem okolju so Slovenci izpostavljeni raznarodovalnemu pritisku od izrecne prisile in grožnje, če se ne odpovedo svoji narodnosti, do psihološkega pritiska manjvrednosti).
V takem nespodbudnem okviru je kopica kulturnih in drugih prireditev in pobud na obeh straneh meje, za kar se je že uveljavilo ime »skupni kulturni prostor«, morda najmočnejši dejavnik proti raznarodovanju in za krepitev slovenske narodne zavesti. Načelo odprte meje je skratka lahko nekakšna protiutež za mirno, »tiho asimilacijo«, o nevarnostih katere v brošuri podrobno piše psiholog Anton Trstenjak.
Delo jugoslovanskih akademikov na področju narodnih manjšin pa se ni zaključilo z izdajo brošure ustanovili so namreč Medakademski odbor za proučevanje narodnih manjšin. Odbor je pripravil program, ki predvideva proučevanje manjšin na znanstveni podlagi. V ta projekt naj bi vključili tudi druge inštitucije in posameznike. Namen tega dela je nuditi politikom znanstveno gradivo za njihove akcije v korist manjšinam izven Jugoslavije in tudi za njihov odnos do manjšin znotraj Jugoslavije.
Žalovanje za umrlim predsednikom
Častni straži pred žalnim oltarjem, kjer je slika pokojnega predsednika nacionalistične Kitajske Chianga Ching-kuoa.	(Telefoto AP)
Kljub temu da je banka bila že dalj časa blokirana
Škandal Agrokomerc se nadaljuje V Bihaču izginilo 33 milijard din
BIHAČ — Cirkus »Agrokomerc«, kot kaže, še kar traja. V Sloveniji nergajo, ker so banke velikokladuš-kemu podjetju odpisale praktično dve tretjini nakradenih dolgov in šp vedno zahtevajo, naj se jim pove, zakaj predsednik vlade Mikulič poslovne javnosti ni obvestil o nezakonitem poslovanju Agrokomerca takrat, ko je zanj zvedel - 13. aprila lani. Zdaj pa prihajajo najnovejše novice, da je iz Bihaške banke, ki je bila blokirana po razkritju goljufije z menicami, izginilo okoli 33 milijard dinarjev. In kot zaenkrat kaže,
nihče ne dvomi, da bodo tudi tokrat vse plačali drugi.
Bihaška banka je bila s poslovanjem Agrokomerca najtesneje povezana, zato z zaprtjem podjetja tudi sama padla v stečaj. Denar, ki je izginil, pripada bihaškim podjetjem, ki, odkar je njihova matična banka blokirana, praktično ne poslujejo, zdaj pa jim vsem, 130 podjetjem v bihaški občini grozi stečaj.
Kaj se dogaja v Bihaču popisujejo besede poročevalca ljubljanskega »Dela« Vojka Flegarja, ki pravi: »Zmeda je popolna, saj kot smo sli-
šali, niti ustavno sodišče ne bi moglo ugotoviti, kaj je v skladu z zakonom in kaj ne.«
Ob vsem tem se velja spomniti še besed članov jugoslovanske vlade, ki v razkritju Agrokomerčeve goljufije stoletja nikakor niso videli katastrofalnega stanja jugoslovanskega finančnega in pravnega sistema, ampak ravno obratno: velik uspeh v boju za večjo finančno disciplino v državi. A kot vse kaže, eni še vedno kradejo naprej, drugi pa kar plačujejo.
D. V.
Priprava sporazumov START in SDI cilj ženevskih pogajanj S Z-ZDA
Zbrali podpise za Biloslava
RIM — Na poziv Giulia Camber-ja, predsednika Komiteja za osvoboditev Fausta Biloslava, se je v sredo odzvalo 175 članov poslanske zbornice. Predstavniki vseh političnih skupin so namreč podpisali dokument, s katerim hočejo pobudniki pritegniti pozornost na usodo tržaškega novinarja, ki je že dva meseca zaprt v Kabulu. Camber je podpise izročil predsednici poslanske zbornice Jottijevi.
ŽENEVA — Približno mesec dni po podpisu washigtonskega sporazuma o odpravi evrora-ket, sta se državi podpisnici ponovno sestali. V Ženevi so se namreč včeraj odprla pogajanja, ki naj bi pripravila bodoča sporazuma o medcelinskih strateških raketah START in o vesoljskem ščitu SDI. Predstavnika ameriške in sovjetske delegacije Max Kampelman in Aleksej Obuhov sta se pred sedežem sovjetske ambasade prijateljsko pozdravila, oba pa se nedvomno zavedata težke naloge, ki ju bosta morala rešiti v Ženevi. Pogajanja ne bodo enostavna, poleg tega pa delegacijama primanjkuje časa, saj sta Reagan in Gorbačov, predvsem pa Reagan, ki se mu izteka presedniški mandat, izrazila željo, da bi nova sporazuma podpisala še letos v Moskvi.
Od obeh sporazumov je relativno najmanj sporen načrt START. SZ in ZDA se bosta poga-
jale na osnovi že obstoječega načrta, ki predvideva krčenje polovice ofenzivnega strateškega orožja in dopušča 1.600 nosilnih raket in 6.000 jedrskih konic vsaki izmed obeh velesil. V tem okvirnem načrtu je nekaj bistvenih točk še nejasnih, tako da bi se lahko že na START-u kaj zataknilo.
Večje težave bo vsekakor povzročala priprava sporazuma o SDI, saj se ga bodo ZDA menda krčevito držale. Obe velesili sta se sicer okvirno domenili, da bosta spoštovali sporazum AMB o protiraketnih sistemih, ki prepoveduje rabo vesolja v vojne namene. SZ in ZDA pa se nista še zmenili koliko let, naj bi moralo še veljati obojestransko spoštovanje AMB. ZDA bi se opredelile za sedemletno dobo, SZ pa za desetletno.
		
Ronald Reagan Lazaru Mojsovu o umiku raket BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov je sprejel sporočilo predsednika ZDA Ronalda Reagana, v katerem se ta zahvaljuje predsedniku SFRJ za podporo ob podpisu ameriško-sovjetskega sporazuma o umiku raket. V sporočilu med drugim poudarja, da je bil podpis sporazuma zgodovinski dogodek v krepitvi mednarodne varnosti, saj so se prvič v zgodovini ameriškosovjet-skih odnosov zmanjšali jedrski arzenali in ne le omejilo njihovo povečanje. Reagan je tudi pozitivno ocenil razgovore z generalnim sekretarjem CK KP SZ Gorbačovom. Glede perspektiv novega srečanja na vrhu, je Reagan izrazil željo po nadaljevanju ameriško-sovjet-skih razgovorov.		Priprave na obisk Gorbačova v SFRJ BEOGRAD — »Pričakujemo, da	Predstavnik je novinarjem tudi bo do obiska generalnega sekre- sporočil, da bo sestaneR zunanjih tarja CK KP SZ Gorbačova v Ju- ministrov balkanskih držav od 24. goslaviji, kamor ga je povabilo do 26. februarja letos v Beogradu, predsedstvo SFRJ in predsedstvo Stanič je ocenil, da potekajo pri-r-ir 7n	,,	prave za sestanek uspesno z m- «	1 ° JJ1rtŽ£ ]UST tenzonimi stiki držav udeleženk, secih,« to je izjavil uradni pred- Dosedanja posvetovanja so že stavnik zveznega sekretariata za dala številne pobude za sodelova-zunanje zadeve Aleksander Sta- nje na posameznih področjih, kot nič na redni tiskovni konferenci. je gospodarsko sodelovanje, in-Stanič je povedal, da datum še ni	dustrijska kooperacija, promet, določen, da pa priprave že pote-	turizem, ekologija, znanost in kajo.	tehnologija, kultura, šport, (dd)
Atentat v Medellinu
Eksplozija z razstrelivom natrpanega avtomobila je hudo poškodovala sedemnadstropno stavbo, kjer je v kolumbijskem Medellinu stanoval trgovec z mamili Pablo Escobar Gaviria. Eksplozivni val je bil tako močan, da je poškodoval celo pol milje oddaljena poslopja. Vesti o žrtvah še ni.	(Telefoto AP)
Zdravstveno poročilo odbornika Manzona
V F-JK mnogo višji izdatki kot v preostalih deželah
TRST — Deželni odbornik za zdravstvo Luigi Manzon je včeraj v pristojni svetovalski komisiji, ki ji predseduje demokristjan Massimo Persello, orisal zdravstveno poročilo za leto 1986, ki ga je letos prvič v celoti pripravilo pristojno deželno ravnateljstvo. Že to dejstvo po Manzonovem mnenju dokazuje, da deželne strukture delajo dobro in so dosegle zavidljivo kakovostno
raven.
Uvodoma je odbornik Manzon pozitivno ocenil, da ima že osem od dvanajstih Krajevnih zdravstvenih enot odobrene izvršilne načrte, postopek za odobritev preostalih štiri pa se bo zaključil že v tem mesecu.
Odbornik je nato pred komisijo razčlenil posamezne podatke. V bolniških strukturah je vsega skupaj 12.196 postelj, to število pa bo treba v čim krajšem času zmanjšati na 10.333. Govoreč o demografskih vprašanjih je odbornik ugotavljal, kako je število prebivalstva v naši deželi iz leta v leto manj: ta proces se je začel okrog leta '80 (leta 1982 je bilo v F-JK 1.231.169 prebivalcev, leta 1986 pa 1.214.518, kar pomeni, da se je število prebivalstva v deželi v tem obdobju znižalo za 1,4 od sto).
Stalno pada tudi število rojstev, stopnja umrljivosti pa je v glavnem v teh letih vedno na enaki ravni: leta 1982 je bilo 7,6 rojstev na 1.000 prebivalcev, leta 1986 pa 6,8; leta 1986 je umrlo 12,4 oseb na 1.000 prebivalcev, štiri leta pozneje pa 12,6. V odstotkih se niža tudi število otrok do 14. leta starosti, medtem ko je vse več oseb, ki ima več kot 65 let.
V Furlaniji-Julijski krajini je zelo visoka umrljivost zaradi rakastih obolenj (27,5 od sto, v državi pa 24,7 od sto), čeprav je glavni razlog umrljivosti v
v
Na posebni lestvici izdatkov, ki jih Dežela porabi za vsakega prebivalca je Furlanija-Julijska krajina na prvem mestu v državi. Na vsakega prebivalca odpade 902.000 lir, na državni ravni pa je povprečje 785.000 lir. Potrebno je torej še precej dela, da se bodo izdatki znižali; doslej je deželna uprava sprejela že več ukrepov: dva nova zakona, poleg tega pa je posvetila večjo pozornost smotrnejšemu upravljanju zdravstvenih struktur. Tudi število deželnega osebja v tem sektorju je mnogo višje od vsedržavnega povprečja (162,23 enot na 10.000 prebivalcev, medtem ko jih je na državni ravni le 106); tudi tukaj bo po odbornikovih besedah potrebno klestiti. Nižji pa so izdatki za zdravila: na vsakega prebivalca v F-JK odpade 114.000 lir, na vsedržavni ravni pa povprečno 135.000 lir.
isledicah bolezni krvnega obtoka (45,2 od sto v deželi in 46,2 v državi).
Odbornik Manzon je nato govoril o izdatkih, ki jih deželna uprava vlaga zdravstveni sektor. Leta 1986 je v te namene porabila 1.199 milijard lir.
Iz Argentine v rodno Benečijo
ČEDAD — Silvia Molaro, Graziella Subiaz in Fabio Crainich, ki imajo svoje korenine prva v Bardu, druga v Čeneboli in tretji v Dreki, vsi trije pa so se rodili v Argentini, so od 7. januarja tako rekoč doma. Udeležujejo se enomesečnega študijskega seminarja, ki ga prireja pokrajina Videm, finančno omogoča pa Dežela -F-JK. Skupaj z enaindvajsetimi prijatelji furlanskega porekla, ki prav tako prihajajo iz Argentine, bodo obiskovali tečaje italijanščine, obenem pa se seznanjali z italijansko in furlansko oziroma s slovensko kulturo, ki živijo ena ob drugi na tem področju. Ob sobotah in nedeljah pa bo za tri Slovence prirejala Zveza slovenskih izseljencev specifične pobude.
Uradna otvoritev študijskega letovanja, ki se bo zaključilo 7. februarja, je bila prejšnji torek v pokrajinski palači v Vidmu, kjer so poudarili Pomen prireditve predsednik pokrajine Venier, deželni odbornik Turel-1° in pokrajinski odbornik Lepre. Slednja dva In še posebej odbornik Turello sta podčrtala pomen kulture za vsak narod In še posebej za furlanskega in slovenskega. Otvoritve so se udeležili tudi predstavniki dveh izseljeniških organizacij, ki sta sodelovali pri organizaciji pobude In sicer Ente Friuli nel mondo in Zveza slovenskih izseljencev F-JK. Prvo sta zastopala direktor Ottorino Burelli in podpredsednik Valentino Vitale, za Zvezo slovenskih izseljencev so bili pristoni pa direktor Ferruccio Clavora, tajnik Renzo Mate-l*g in predsednik federacije zveze za ■lužno Ameriko Graziano Subiaz.
Povečanje izvoza glavna skrb
PORTOROŽ — Kljub nenaklonjenosti zvezne vlade, ki otežuje z vedno novimi predpisi proizvodnjo in posebej izvoz, si slovensko gospodarstvo prizadeva za povečanje izvoza in išče načine kako preiti v višje cenovne razrede na tujih trgih.
Eno takih prizadevanj je med drugim tudi sedaj že tradicionalni posvet, sedmi po vrsti, ki se je začel včeraj in se nadaljuje danes v portoroškem Avditoriju in ki nosi delovni naslov »Povečanje izvoza dejavnik razvoja narodnega gospodarstva«. Na tem posvetu so se zbrali ekonomisti in drugi iz vse Slovenije, ki jim je na skrbi izvoz na tuja tržišča.
Organizatorji: Društvo za marketing Slovenije, Visoka ekonomsko-komer-cialna šola Maribor in Inštitut za ekonomske odnose s tujino iz Ljubljane pričakujejo veliko udeležbo. Prav zaradi tega bodo na posvetu sodelovali predstavniki najboljših slovenskih izvoznikov kot Elan iz Begunj, Jugotek-stil Impex iz Ljubljane, Slovenijales trgovina iz Ljubljane, Iskrakomerc iz Ljubljane in drugi, ki bodo seznanjali udeležence z načinom dela in strategijo vstopa na tuj trg v višje cenovne razrede s srednjo in visoko razvito tehnologijo. Sodelovali pa bodo tudi strokovnjaki iz ekonomskih fakultet Ljubljane, Maribora, Beograda in Dubrovnika. Na posvetu, kjer bo tudi guvernerka Narodne banke Slovenije Milica Ozbič, prav tako pričakujejo tudi zveznega sekretarja za zunanjo trgovino dr. Milorada Unkoviča. Slednja bosta informirala prisotne z novo zakonodajo v Jugoslaviji, na področju zunanje trgovine in deviznega poslovanja. —o—
Italijani na Cresu in Lošinju
Zamolčana in pozabljena manjšina
Na teh kvarnerskih otokih iz leta v leto manj Italijanov
Na Cresu in Lošinju uradno Italijanov ni, pa čeprav so jih med zadnjim popisom leta 1981 našteli 93. Njihovo število se je v desetih letih, od popisa leta 1971, skoraj razpolovilo. Tedaj so jih našteli 181. Kam je izginilo teh, skoraj devetdeset Italijanov, nihče ne ve. Seveda, za marsikoga bi bilo najlažje reči, da so pomrli od starosti, saj so to predvsem stari ljudje, ki jih je očitno zadela nesreča, »da so se rodili v časih, ko je bil italijanski iredentizem in proces poitalijančevanja še močan«.
Govoriti o prisotnosti Italijanov na Cresu in Lošinju je hudo kočljiva zadeva. Temu pogovoru se vsi najraje izogibajo: na Hrvaškem (v uradnih krogih), na Cresu in Lošinju, kjer razni družbenopolitični delavci raje izginejo na nedeljski lov, kot da bi se soočili z novinarji, v sami Uniji Italijanov Istre in Reke, organizaciji Italijanov v Jugoslaviji, ki ima sicer Cres in Lošinj vključen v posebno konzulto (Kvarnerja in Ploštin), kjer pa ne obstaja Skupnost Italijanov, kjer ni uradne dvojezičnosti, kjer ni niti italijanskih šol, niti najpreprostejše italijanske čitalnice. V Uniji Italijanov so se bali sprožiti vprašanje o obstoju Italijanov na Cresu in Lošinju vse od časov nekdanjega predsednika Antona Bormeja. Zahteve po priznanju pravic Italijanom na teh dveh Kvarnerskih otokih se je pojavila šele v tezah o podružbljanju italijanske narodnosti, sprejetih na konferenci Unije leta 1985 v Piranu.
Od tedaj dalje pa se nič konkretnega ni zgodilo. Cres-Lošinj je ostal siva lisa, prepovedano območje, območje tišine in živega peska, kjer potonejo vsi argumenti o dolžnostih večinskega naroda, da zagotovi manjšinam vse pravice in možnosti preživetja. Zdi se, kot da bi bil Cres in Lošinj Beneška Slovenija Italijanov v Jugoslaviji.
Privatna dvojezičnost
Prisotnost Italijanov ali tistih, ki govorijo italijanski jezik ali tamkajšnje italijansko (istro-beneško) narečje, ni fata morgana ali satanska izmišljotina italijanske desnice in iredentističnih sil. Ko smo se nekega sončnega januarskega dne letos sprehajali po Cresu, očiščenem
»Naj se priznajo legitimne pravice italijansko govorečih skupnosti na Cresu in Lošinju ter naj se razširi pravica dvojezičnosti na vsa etnično mešana območja Istre in Reke« (iz »apela javnosti in institucijam«, december 1987, ki ga je podpisalo več kot tisoč ljudi z Obale)
glasnih in živobarvnih turističnih gmot, smo na vsakem koraku slišali, da se domačini med seboj pogovarjajo pretežno v italijanskem jeziku oziroma v »narečju«. In to narečje ni bilo prav nič narejeno, naučeno ali neki drugotni, od nekoga vsiljen jezik. Ne, pogovor v italijanskem jeziku je bil povsem sproščen, vsakdanji. Le otrok nismo slišali, da bi govorili italijansko. Dobili pa smo tudi občutek, da je ta jezik potisnjen globoko »v ilegalo«,
v strogo zasebnost družinskih razgovorov. Hotelska receptorka je z nami govorila italijansko, vse dokler ni izvedela, da smo Jugoslovani, iz Kopra. V hipu je spremenila svoj register in začela govoriti po hrvaško. Če bi bili italijanski državljani, bi bilo »vse v redu«, tudi ona bi. »imela pravico« z nami govoriti v italijanskem jeziku. Z Jugoslovani pa ne, saj je tukaj vendarle srbohrvaščina uradni jezik!
Da je strah prisoten, in da uporabljati italijanski jezik v stikih z javnimi oblastmi ni tako preprosta stvar, nam je po svoje poskušala povedati neka starka, s katero smo v Cresu prav tako povsem slučajno navezali razgovor. Ni res, da je malo ljudi, ki uporablja italijanski jezik, je dejala, vendar bo vsakdo
»Sprožene morajo biti akcije za uvedbo norm, ki bodo zagotovile integralno dvojezičnost v nekaterih velikih središčih, kot so Reka in Pulj ter v drugih pomembnih območjih, kjer živijo pripadniki italijanske narodnostne skupnosti (Poreč, Labin, Opatija, Cres —Lošinj)...«
(ena od desetih tez, sprejetih na konferenci Unije Italijanov Istre in Reke, novembra 1985 v Piranu)
vsaj dvakrat premislil, preden bo na glas terjal te pravice. Dvojezičnost obstaja, vendar globoko v zasebni sferi, na ulici ali gostilnah. Javne dvojezičnosti ni, razen v obvezni »turistični« kombinaciji z nemščino, angleščino in francoščino.
»Ni problemov«
Za predstavnike lokalnih političnih organizacij, SZDL in krajevne skupnosti »ni problemov«. Tako nam je že takoj na začetku obiska kot iz topa izstrelila Jadranka Brat, predsednica krajevne konference SZDL s Cresa. »Ljudje sedaj živijo v slogi, sporov ni, zakaj bi jih sedaj, po tolikih letih, spet umetno ločevali in ustanavljali Skupnosti Italijanov. Že tako nas je malo, kulturna aktivnost pa je siromašna, kako siromašna bi šele bila, če bi jo delili...« Na videz zelo tehtno razmišljanje, a se v njem skriva past: kakšno poenotenje se dogaja na Cresu in Lošinju, kakšen jezik je tu uradni jezik, v znamenju katerega jezika prihaja do te sloge in kateri jezik tu izgublja ? O asimilaciji in izginjanju italijanskega prebivalstva se tu ne govori, ker je za oblast vse v najlepšem redu. Zanje je to umetno odpiranje problema. Zdi se, kot da je najsamoumevnejša stvar na svetu, da se nekdo, čigar materin jezik je italijanski, opredeljuje za Hrvata ali Jugoslovana. To je znak patriotizma. Vsak lahko svobodno izbira, pravijo. A kakšna je ta svoboda, če se italijanski jezik ohranja zgolj po ustnem izročilu, saj so zadnjo italijansko šolo zaprli v petdesetih letih! Sedaj je na Cresu in Lošinju malo otrok, ki obvladajo italijanski jezik, čez dvajset, trideset let bo umrl še zadnji od tiste generacije, ki je ta jezik znala. Ljudje bodo do konca opravili svojo »svobodno« izbiro.
Namig
Tudi odgovori, zakaj na Cresu (in Lošinju) ni Skupnosti Italijanov, tako kot je v Istri povsod tam, kjer Italijani živijo, so bili izmikajoči.
»Ljudje tega ne zahtevajo...«. »Opredeljenih Italijanov je samo peščica«. Unija Italijanov ni dovolj vztrajna«. Unija Italijanov pa se noče mešati in čaka, da pobudo za ustanovitev dajo domačini sami. Domačini (preprosti ljudje) čakajo na namig oblasti (socialistične zveze). Oblast (socialistična zveza) čaka na pobudo ljudi, vsi skupaj pa na namig nekega tretjega, ki je nekje veliko, veliko više.
Nivio Toič, lekarnar na Cresu, delegat SZDL v Uniji Italijanov (je neuradni predstavnik Italijanov z otoka Cresa), krivi za stanje tudi Unijo Italijanov Istre in Reke, »ki se že 12 let ni prikazala v teh krajih«. »Prepozno ste prišli, prepozno...« nam odgovarja na vse zakaje, ki mu jih postavljamo. »Zakaj je do tega prišlo?« Trenutek molka, nato pa: »Ne vem, je pač tako...« »Pobude od spodaj ne bo, če za to ne bo prave atmosfere, treba bi bilo ustvariti klimo, vzdušje za spremembe. Za to pa doslej še nihče ni nič naredil. Vse je bilo prepuščeno stihiji. Zato imamo takšne probleme. Nisem pa za to, da bi sedaj ljudi delili na dva dela. Ni razloga...«
Raje nad orle
Očitno je bilo, da smo na dan dvignili probleme, ki so se tu, na Cresu in Lošinju, že dodobra »usedli« na dno. Bili smo nekdo, ki je zmotil njihov mir in bi verjetno bilo bolje, da sploh ne bi bilo. Tako nekako so nam svetovali: »Politizirati stvar v tem trenutku ni pametno, ko pa imamo toliko ekonomskih in političnih problemov...«
»Neposredni rezultat te nove akcije Unije Italijanov so bili sklepi, ki jih je februarja 1965 sprejel okrajni komite SZDL za Reko (znanih 19 točk) in ki so konkretno obvezovali družbenopolitične organizacije, administrativni aparat, javne ustanove, najrazličnejše funkcionarje okraja in občin Reka, Opatija, Lošinj—Cres, da uresničijo statutarna načela, ki zadevajo državljane italijanske narodnosti, ter da vzbudijo v javnem mnenju zanimanje za probleme, ki so ostali predolgo v pozabi... Toda dlje od predlogov in priporočil niso šli niti tokrat...«
(iz informativnega lista Unije Italijanov Istre in Reke št. 1, oktobra 1973)
Na Cresu so nam to vsaj vljudno in gostoljubno povedali, medtem ko je na Lošinju predsednik občinske konference SZDL raje odšel na lov, kot pa da bi počakal skupino nadležnih novinarjev iz Slovenije.
Res je, kdo bi se zavzemal za neko narodno skupnost v izginjanju, bolje bi bilo, če bi se posvetili proučevanju redke zaščitene vrste orlov na Cresu. Šele to bi bilo res humano.
ROBERT ŠKRLJ
nekaterih stvari, ki
, »Zdaj počasi pojenja učinek neka 1 a jemala. Čez nekaj dni bo zdrava.«
»Jo lahko nocoj odpeljemo domov?« Faye se je m a bi jo spravila domov, kjer bi jo pregledal zdravnik e leta zdravil tudi njo, in da bi jo odpeljala k dr. Sr meden bi bilo prepozno. Ker še ni videla Anne od sp i mogla videti, koliko časa je že noseča, zato je don
x	111 prepozno. Ni imela razloga, aa di mislil
ohi - Oda Lionel je v odgovor na njene besede ui kimal z glavo. Faye se je namrščila.
»Mislim, da še ni sposobna potovati, mama. Pust an ali dva, da se privadi.«
»Čemu?« Faye je bila prizadeta. »Nam?«
Prvič se le oglasil Ward, ki se je med govor ,rtlno. izogibal Lionelovemu pogledu. »Je že bi čr)ravniku?« Lionel je odkimal. »Mislim, da bi moral, otr1^6	posteljo in se zagledal v svojega najml
z od a' iSe vec*no ie bila vsa umazana, premazana z t n t s°lz marogastim obrazom in ogromnimio očmi. je sedel na posteljo in jo pobožal po laseh, medt
so ga v očeh zaskelele solze. Le kaj je tega otroka pripeljalo tako daleč? Le kako je lahko pobegnila od doma? »Vesel sem, da te spet vidim, Anne.« Ni se umaknila njegovi roki, čeprav ga je opazovala kot preplašena žival. Njegov pogled je počasi zdrsnil po njenem telesu, se ustavil na pol poti in nato nadaljeval svojo pot. Trudil sé je, da ne bi pokazal zgroženosti, ki jo je občutil. Toda bilo je prepozno, da bi karkoli ukrenili. Z obupanim pogledom se je obrnil k Faye in vstal, nato pa ogovoril Lionela: »Poznaš kakšnega zdravnika v mestu?«
»Na policiji so nam dali neki naslov. Menili so, da bi jo morali v vsakem primeru pregledati. In radi bi se pogovorili s teboj in mamo.« Ward je prikimal; zbral je toliko moči, da je spregovoril z Lionelom, čeprav se ni mogel prisiliti, da bi pogledal Johna. Edina postelja v sobi, zakonska postelja, na kateri je trenutno ležala Anne, je dovolj zgovorno povedala vse in Ward se je trudil, da ne bi mislil na to. Ena drama je bila dovolj. Hotel se je pogovoriti s policijo. Poiskal je^ pero in si zabeležil imena mož, ki so jo pomagali najti, še posebej dvojice, izvedela vse podrobnosti in Warda je streslo že ob misli na njih. Zavedal pa se je, da jih bosta morala prej ali slej izvedeti.
Faye se je približala postelji in sedla k Anne tako kot malo prej Ward, toda tokrat je dekle trznilo stran od nje. Faye je bilo, kot da je v bolnišnici pri brezupno bolnem otroku. Njene oči so se prilepile na Anne, ki je začela jokati.
»Pojdi proč... nočem biti tu...«
»Vem, ljubica... saj bomo kmalu vsi šli domov... v tvoj dom... v tvojo posteljo...«
»Hočern nazaj k Mesecu in mojim prijateljem,« je zaihtela Anne. Čeprav ji je bilo štirinajst let, so njene besede
zvenele kot žalost petletnega otroka. Faye je ni vprašala, kdo je mesec, ker je domnevala, da je otrokov oče. Ob misli na to ji je pogled zašel na Annin trebuh: kako nabrekel je. Iz lastnih izkušenj je vedela, da je Anne noseča štiri ali pet mesecev. V Wardovo veliko nejevoljo se je odločila, da bo raje takoj vprašala. Ward še ni hotel obremenjevati otroka. Lionel je imel prav: potrebovala je časa, da bi se spet prilagodila na njih. Zelo zelo se je bila oddaljila in dolgo je ni bilo doma.
»Koliko časa si noseča, Anne?« Hotela je, da bi njen glas zvenel nežno, toda v trenutku, ko je spregovorila, je vedela, da se ji ni posrečilo. Zvenelo je živčno in ostro in sunkovito, tako da jo je Lionel obupano pogledal.
»Ne vem, koliko časa sem noseča,« je z zaprtimi očmi odgovorila Anne. Ni je hotela več videti. Sovražila jo je. Že od nekdaj. Zdaj pa še toliko bolj. Ona je bila kriva, da so jo odpeljali, njena krivda je bila, da je niso pustili nazaj. Vedno jim je vsem vse pokvarila s tem, da jim je vsiljevala svojo voljo in počela vse po svoji glavi. Toda tokrat ji ne bo uspelo. Lahko jo odpeljejo kamorkoli, pa bo spet pobegnila. Zdaj je že vedela, kako lahko je to.
»Še nisi bila pri zdravniku?« Faye je bila zgrožena. Anne je s še vedno zaprtimi očmi odkimala. Potem jih je počase odprla.
»Moji prijatelji so skrbeli zame.«
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Novi izredni komisar Raziskovalnega centra pri Padričah prof. Romeo
»Harmonično se bomo vključili v okolje in iskali široko mednarodno sodelovanje«
»Nisem imel možnosti, da bi se posebno psihološko pripravljal na to odgovorno mesto. Zanimiv kandidat sem postal šele sredi decembra, se pravi tik pred imenovanjem. Po drugi strani pa bi bilo netočno trditi, da mi je to mesto povsem tuje. S Centrom za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah sodelujem praktično od vsega začetka, saj sem z njim navezal tesnejše stike že decembra 1982, se pravi takoj po njegovi ustanovitvi.« Tako odgovori prof. Domenico Romeo, ko ga vprašam, kako se znajde v vlogi, ki je do nedavnega pripadala znanemu tržaškemu podjetniku Fulviu Anzellottiju. Novi izredni komisar Raziskovalnega centra je tudi iz teh krajev. Rodil se je pred 49 leti v Tržiču, kjer tudi zdaj stanuje s svojo družino. Na Tržaški univerzi je leta 1961 diplomiral iz kemije. Zdaj je na njej redni profesor uporabne biokemije, sicer pa ima za seboj dokaj bogato znanstveno pot. Izpopolnjeval se je in raziskoval v Albert Einstein Collegeu v New Yor-ku, na univerzi y Connecticutu (ZDA), v Centru za klinične raziskave v Londonu, na Inštitutu Weizmann v Reho-voltu v Izraelu. Zdaj sodeluje predvsem z Evropskim laboratorijem za mikrobiologijo iz Heidelberga in z Max Planck Institutom fur Biochemie iz-Martinsrieda (Zadodna Nemčija). V zadnjih časih raziskuje v glavnem mehanizme, ki jih organizem razvije v obrambo pred virusi in bakterijami, pri čemer se poslužuje najsodobnejših biotehnoloških metodologij.
Prof. Romeo si je med drugim pridobil veliko zaslug za to, da je Organizacija združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) odprla v Trstu, in sicer v Raziskovalnem centru pri Padričah, enega izmed dveh sedežev Mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo (drugi je v indijskem glavnem mestu New Delhiju). Minister za znanstvene in tehnološke raziskave Antonio Ruberti ga je imenoval za izrednega komisarja 24. decembra, se pravi na božično vigilijo, in to v pričakovanju, da bo čez nekaj mesecev po izpopolnitvi upravnega sveta lahko prevzel predsedstvo, se pravi vodstvo redne uprave Raziskovalnega območja.
Kot je spomnil minister Ruberti med svojim decembrskim obiskom v Trstu, je Raziskovalni center pri Padričah prvi primerek "znanstvenega parka" v Italiji. Toda kaj pravzaprav mislimo pod tem izrazom in katere naj bi bile posebnosti tržaškega "znanstvenega parka"? »Gre za mednarodno uveljavljen izraz,« odgovarja prof. Romeo, »s katerim označujemo skupke laboratorijev in servisnih centrov, ki razvijajo projekte uporabnega raziskovanja, ki so torej izrecno namenjeni tehnološki inovaciji. Dejstvo, da deluje več različnih laboratorijev drug poleg drugega, bi moralo olajšati pretok idej in izkustev in torej tudi pospešiti inovacijo. Tržaški "znanstveni- park" pa si zamišljam predvsem kot odprto strukturo, odprto najprej in predvsem do družbene stvarnosti, v kateri deluje. Druga temeljna značilnost našega centra pa bi po mojem morala biti
lil®
Prof. Domenico Romeo
harmonična vključitev v naravno okolje: temu bi lahko rekli naravni park z znanstveno-raziskovalnimi obj ekti.«
Prav v teh dneh je skupščina konzorcija za Raziskovalno območje odobrila podrobnostni načrt za urbanistično ureditev zemljišč, ki naj bi mu pripadala, bodisi tistih med Bani, Trebčami in Padričami bodisi onih pri Bazovici, na katerih naj bi nastal sinhrotron. Kot znano, se marsikateri od teh namer in še zlasti namestitvi sinhrotrona pri Bazovici odločno upira krajevna in širša slovenska skupnost. Kaj mislite o tem zadržanju in kako nameravate nanj odgovoriti? »Če sem dobro poučen,« odvrne naš sobesednik, »je nasprotovanje posebno razšir-
jeno med krajevnim prebivalstvom. To tudi razumem, saj se do neke mere pojavljamo kot nekakšni vpadniki ali zasvojevalci. Kar zadeva odgovor na te reakcije, pa bi razlikoval dva aspekta. Prvi je politično-upravne narave in iz tega ozira morata za rešitev poskrbeti zlasti tržaška občinska in deželna uprava. Vodstvo Raziskovalnega centra pa se po mojem mora truditi predvsem v neki drugi smeri, in sicer za to, kar sem že prej omenil, da bi se namreč vzpostavili človeško čim intenzivnejši in čim boljši odnosi med raziskovalci-prišleci in domačini. Sicer pa mislim, da bo naš 'center sorazmerno malo spremenil obstoječe človeško in naravno okolje.«
Kako je mogoče, da Italija gradi tako pomemben raziskovalni center na tem tržaškem obrobju, tik ob državni meji? Sicer pa, mar ta lega ne obvezuje že sama po sebi teh ustanov k mednarodnemu sodelovanju, začenši seveda prisodelovanju z najbližjimi sosedi? »Nastanku centra je botrovalo več dejavnikov,« odgovarja Romeo. »Najprej je treba spomniti na dejstvo, da so se za takšen center že pred desetletji začeli zavzemati tržaški znanstveniki, kot je prof. Budinich. Pomembno je tudi, da so te zamisli kaj kmalu podprli tukajšnji politiki. Tudi sreča oziroma nesreča je nekaj prispevala: Raziskovalni center je nastal v okviru izrednih državnih posegov za popotresno obnovitev Furlanije. Glede mednarodnega sodelovanja pa ni nobenih ovir ne zadržkov, saj bi bilo kaj takega skregano s samim bistvom znanosti. Pri meni sploh ne, saj sem med drugim sin Dalmatinke in Sicilijanca in sem na svoje korenine ponosen.«
MARTIN BRECELJ
glosa
Jože Pirjevec
Izziv nekemu Trstu
Ne vem, ali je šlo za naključje ali za premišljeno gesto. Toda sežanska prosta cona je bila ustanovljena prav v trenutku, ko je Lista za Trst slavila desetletnico svojega obstoja in v časopisju poudarjala svoj veliki uspeh: to, da je rešila »naš« Kras pred industrijsko okužbo. V zadnjih dneh se je temu uspehu pridružil še drugi, namreč obljuba vlade, da bo tudi v Trstu mogoče kupiti, tako kot v Gorici, določeno količino bencina po znižani ceni. To pa nikakor ne zmanjšuje pomena onega prvega bistvenega podviga, ki je v propagandi listarjev sicer dobil ekološke in kar človečanske razsežnosti, v resnici pa je temeljil na nepripravljenosti dobrega dela tržaške buržua-zije, da bi sodelovala in se soočila s slovensko stvarnostjo tostran in onstran meje.
Gonja, ki so jo pred desetimi leti inscenirali v Trstu proti tako imenovani »prosti coni na meji« je bila kar apokaliptična in tako spretno izpeljana, da je prepričala tudi marsikaterega treznega človeka. Spominjam se znanca iz Barkovelj, ki je trdil, da je Kras kot rešeto, in zagotavljal, da bodo odplake iz tovarn na kraški planoti okužile Tržaški zaliv. Drugi, kolega z univerze, je ugotavljal, da bo burja nosila dim naravnost v mesto in nam povsem uničila že tako zastrupljeni zrak. Skratka, zdelo se je, da preži na Trst smrtonosni Leviatan, ki je imel, zaradi grožnje o tisočih in tisočih bosanskih »gastarbeiterjev«, seveda tudi etnične podmene.
V resnici je bil srž.vprašanja povsem drugje. Šlo je, kot sem že zgoraj ugotavljal, za odklonilno stališče do gospodarskega, a tudi kulturnega, političnega in preprosto človeškega sodelovanja s Slo-
venci; obenem pa tudi za ne-zmožnst razumeti ekonomski obstoj mesta na drugačen način kot na tisti, na katerega smo navajeni že desetletja. Že od leta 1945 naprej živimo v bistvu od miloščine ali bolje, dobivamo podpore in prebende, ki jih pogojujejo predvsem politični računi. Včeraj je bilo treba iz Trsta napraviti izložbeno okno, natrpano z vso mogočo kramo, zato da se je pred njim komunistični vzhod v prazno oblizoval. Danes ta vloga ni več pomembna čeprav je še vedno aktualna (ne zaradi tega, ker bi Zahod želel še koga zapeljevati, temveč, ker se Vzhod ni znal gospodarsko uveljaviti). Trst pa še vedno živi na veliki nogi, ker si rimska vlada preprosto ne more privoščiti, da bi prepustila lastni usodi to »najbolj italijansko« med italijanskimi mesti.
V bistvu za ljudi, ki smo v državnih službah, in za tiste, ki na tak ali drugačen način zajemajo iz vladinega korita, pa še za one, ki žive od drobne trgovine, razmere niso niti slabe. Trst se je pač sprijaznil z ugodnim prežvekovanjem krme, ki mu jo sipajo v jasli, obenem pa si še lahko domišlja, da bo postal znanstveno središče svetovnega pomena. (Kar se lahko tudi zgodi, če bo v Rimu politična volja za to. Saj so tudi Sovjeti zgradili Akademskgorod v Sibiriji).
Sežanska prosta cona pomeni takemu Trstu izziv. Proti pasivnemu in v bistvu odklonilnemu odnosu mesta do ustvarjalnega dela, se oblikuje kot znak, da se onkraj meje nekaj premika in giblje. Upajmo, da bo vse steklo v čimbolj plodno in za celo Primorsko ugodno smer.
Pred pokrajinskim kongresom socialistov
Tudi dolinska sekcija PSI za spremembo odstavka o Slovencih v enotnem dokumentu
Sekcijske skupščine socialistov pred pokrajinskim kongresom, ki bo v soboto in nedeljo v konferenčni dvorani tržaškega Velesejma, so se včeraj zključile. Kot je znano, je bila osnova za debato na skupščinah enotni dokument o predlogih socialistične stranke "Trstu modernih ljudi", o katerem smo že obširno pisali. Ena od točk, ki je bila na številnih skupščinah v središču predkongresne razprave, je bilo poglavje, ki govori o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti. V tem poglavju je bila sicer po eni strani priznana utemeljenost zahtev Slovencev po zakonski zaščiti, po drugi strani pa je bila slišati dokaj omejevalna trditev, da se bodo socialisti borili za zaščito "specifičnih interesov, ki še niso zajamčeni".
Prav ta odstavek je bil predmet poglobljene diskusije tudi na predkongresni skupščini dolinske sekcije PSI, ki je bila v sredo zvečer ob dobri udeležbi članov in ob navzočnosti predstavnikov vodstva tržaške federacije stranke. Tudi na tej skupščini, kot že na oni v Nabrežini, je bil soglasno sprejet predlog - ki bo uradno formuliran na pokrajinskem kongresu - o delni spremembi
besedila programskega dokumenta, ki naj bi se po novem glasil takole:
»Slovenci v Italiji že več časa zahtevajo vsedržavni zakon o globalni zaščiti in to je legitimno. PSI je med prvimi spoznala potrebo zajamčenja pravične rešitve problema ter se je v tem smislu angažirala na vseh ravneh. Treba pa je tudi reči, da so nekatera zadržanja občasno videti, kot da bi nekateri ne želeli zakona, ki naj bi upošteval realnost, pač pa le zastavo, s katero vihteti v druge namene. Socialisti zato menijo, da je treba mimo načelnih izjav v kratkem času odobriti zakon, ki naj zajamči ovrednotenje ter kulturni in družbeni razvoj slovenske skupnosti v deželi Furlaniji -Julijski krajini ter njegovo postopno izvajanje ob spoštovanju različnih stvarnosti.«
Na skupščini dolinskih socialistov so tudi predlagali, naj bi iz programskega dokumenta črtali odstavek o misovski stranki, ki naj bi se prelevila v nekakšno "demokratično desnico«. Na koncu pa so bili izvoljeni še trije delegati sekcije na pokrajinski kongres. Ti so Klavdij Kofol, Viljem Bandi in Edi Zobec.
Predlog zakona za obmejna območja
V novem besedilu znatna sredstva
za potrebe Trsta
Dobre novice iz Rima: v poenoteno besedilo zakonskega predloga za obmejna območja, ki ga je izdelal ožji odbor proračunske komisije v poslanski zbornici, so bila vključena za Trst izredno pomembna določila.
V prvi vrsti gre za zajeten finančni prispevek Rotacijskemu skladu FRIE, ki znaša 45 milijard lir in ki je izrecno namenjen za sanacijo bivše rafinerije Aquila. 4 milijarde lir naj bi po zakonskem predlogu prejel Geofizikalni observatorij, del sredstev pa naj bi šlo v obliki dopolnilnega finansiranja za nadaljevanje morskih del pri Sedmem pomolu in na Trajanskem nabrežju. V besedilu niso pozabili niti na določila, s katerimi naj bi pospešili birokratske postopke v Centru za znanstvene in tehnološke raziskave.
Kot beremo v tiskovnem sporočilu iz poslanske zbornice, je treba zasluge za te rezultate pripisati skupnim prizadevanjem parlamentarcev iz naše dežele, posebno pa še poslancu Sergiu Coloniju, ki je kot načelnik KD v proračunski komisiji stalno in pozorno sledil vsem fazam dela za oblikovanje zakonskega predloga v prid razvoja obmejnih območij. Postopek za njegov sprejem je bil namreč lanskega junija prekinjen zaradi predčasnih volitev, tako da so morale stranke ponovno vložiti svoje osnutke, na osnovi katerih je sedaj sestavljeno novo poenoteno besedilo.
Križi in težave (pa tudi kakšna zasluga) rajonskih svetov v tržaški pokrajini (1)
Rojan-Greta-Barkovlje: životarjenje namesto reševanja problemov
Decentralizacija! Zaradi nerešljivih ugank, s katerimi se je Občina Trst iz dneva v dan soočala, se je pred leti opredelila za to rešitev in podelila mestnim četrtim možnost ustanovitve t. i. rajonskih svetov. S tem si je nedvomno marsikateri občinski uslužbenec oddahnil, saj se je večina problemov, ki zadevajo Trst, prevesila na rajonske svete. Tako naj bi seveda laže in hitreje rešili različne probleme: rajonski sveti so (naj bi bili) namreč posrednik med ljudmi in Občino, nimajo pa izvršilnih možnosti, tako da je sploh vprašanje, v kakšni meri Občina sploh upošteva njihove zahteve oziroma predloge. Že res, da so jim v zadnjem času dodelili razna pooblastila, so pa zelo omejevalna, saj je do tega prišlo zgolj iz časovnih razlogov, končno besedo pa ima itak Občina. Med drugim je javnost zaradi dezinformacije, ki o tem vlada v Trstu, nedvomno premalo seznanjena s tem problemom. Posvetili smo tako malo več pozornosti rajonskim svetom in za začetek izbrali rajonski svet za Rojan-Greto-Bar-kovlje.
Najprej smo se obrnili do Giuditte Giraldi, ki v tem rajonskem svetu zastopa KPI, in že iz prvih besed izvedeli, da res ne gre vse po tekočem traku. Po krajšem demokrščanskem vodstvu je pred približno dvema letoma mesto predsednika rajonskega sveta prevzel listar Giorgio Candot; to pa brez vsakega programa, saj se mora po njegovem rajonski svet ubadati z vsakodnevnimi problemi in mora biti organ, ki pomaga občinski upravi. Iz tega (čemur so komunisti odločno nasprotovali) jasno sledi, da je pomen, ki ga Can-
dot daje svetu, zelo omejen. Po mnenju KPI mora namreč rajonski svet spodbujati stike med raznimi rajonskimi ustanovami oz. organizacijami (kulturne, športne idr.), ker pa tovrstnega programa ni, se rešujejo samo vsakodnevni problemi, v tem primeru zgolj urbanistični (večinoma gradbena dovoljenja). Edina komisija, ki konkretno deluje, je torej komisija za urbanistiko; komisija za šolstvo (katere predsednik je kljub odločnemu nasprotovanju večine gospa Giraldi) bi lahko dobro delovala, vselej pa jo je ovirala večina (Lista za Trst in KD). Od vsega začetka so jo bojkotirali, morda zaradi tega, ker je poleg prof. Elvire Slokar (ki v rajonskem svetu zastopa SSk) edina, ki se bori za probleme slovenske manjšine. Pred kratkim je npr. predstavila program, ki je vseboval tri strani, od katerih je bila ena v celoti posvečena slovenski problematiki: v tej četrti so namreč Slovenci prisotni v visokem številu, zato si je zadala cilj (s sodelovanjem šol oz. ustanov) organizirati pobude, s katerimi bi se lahko tu živeča naroda bolje spoznala in zbližala. No, program so sprva »izgubili«, ko pa so ga našli, so ga spravili v arhiv, ne da bi ga kdorkoli prebral ali prediskutiral. Po nekaj mesecih se je spet zavzela za podoben program, s katerim se je večina šol strinjala, ki pa so ga neumno zavrnili (brez sprejemljivih ugovorov), češ da so (po Candoto-vem mnenju) za to zadolžene druge institucije, rajonski svet pa nima nič pri tem...
Glede odnosov med rajonskim svetom in ljudmi gre pripomniti, da so ljudje v tej četrti še
kar vestni, ne gre pa spregledati, da se do sveta obrnejo samo, kar zadeva voznost oz. urbanistične probleme. Že res, da so te težave zelo važne, smisel rajonskega sveta pa le ni omejen na umazane ceste ali na postavitev prometnih znakov, kjer so ti neobhodno potrebni. Pred kratkim se je npr. Giraldijeva iz lastnega nagiba zavzela za ustanovitev prepotrebnih otroških jasli v tem okrožju (najbližje jasli so pri Sv. Jakobu). Novi deželni zakon omogoča namreč odprtje mini-jas-li na šolah; ker so pač Slovenci že leto dni zaradi odprtja novih jasli povezani z odbornikom za šolstvo Tomizzo, skušajo komunisti to pospešiti, tako da bi lahko v tej mestni četrti odprli jasli s slovenskim in italijanskim odsekom (drugače sploh ne gre, saj so se že tako predstavnikom večine naježili lasje). Ker pa večina temu odločno nasprotuje, se kar samo postavlja vprašanje, če ni to le boj z mlini na veter...
Težave, s katerimi se rajonski svet ubada v zadnjem času, so zdravstveni problemi, izenačenje davka na smeti za zasebne in državne šole ter povišanje mesečnine za menze celodnevnih šol. Trd oreh predstavlja tudi problem zdravstvenega odseka, o katerem se sicer mnogo govori, zdi pa se, da ne bo ravno marljiva komisija za zdravstvo kaj dosti storila za njegovo izboljšavo. Pred časom je sicer komisija za zdravstvo dobro delovala, to pa s sodelovanjem zdravnikov bar-kovljanskega Centra za mentalno higieno. Ko pa so nameravali organizirati sestanek med učitelji in zdravniki CIM, je rajonski svet dokaj nestrpno prepovedal srečanje, nekdo pa je izjavil, da bol-
niki in »rdeči« delavci centra ne smejo priti v stik s šolami in z otroki. Med drugim je Candot v intervjuju v manjšem tržaškem glasilu izjavil, da bi morali sedež CIM premestiti drugam, saj s svojo prisotnostjo »kvari« tako lepo turistično naselje, kot so Barkovlje. Tedaj so se seveda zdravniki Centra oddaljili od rajonskega sveta Rojan-Greta-Barkovlje, tako da od takrat komisija za zdravstvo bolj malo deluje.
Odnosi med Italijani in Slovenci so v tej mestni četrti bolj slabi, rajonski svet (večina) pa se za izboljšanje razmer bolj malo ogreva, saj ni le odločno nasproten dvojezičnosti, temveč skuša na vse načine poostriti medsebojne odnose. Večkrat pride tako do nemotenih fašističnih izpadov med sejami, komaj zaslišijo slovensko besedo.
Slabo delovanje rajonskega sveta je morda tudi odvisno od pomanjkanja katerekoli povezave med samimi rajonskimi sveti in tudi od pomanjkanja stikov med strankami (o istem problemu imajo večkrat predstavniki iste stranke v različnih rajonskih svetih popolnoma drugačna stališča). Z boljšo organizacijo bi tako lahko bolje rešili težave, s katerimi se razne mestne četrti soočajo
To nam je torej povedala predstavnica KPI v rajonskem svetu za Rojan, Greto in Barkovlje Giuditta Giraldi. Seveda smo se nato obrnili do samega predsednika sveta Candota. Njegova stališča bomo objavili v prihodnjem članku.
ALJOŠA GAŠPERLIN
Tudi Locchi podpisal dokument Dežele
Krajevne uprave podprle zahteve delavcev Aquile
Delavci Aquile in sindikat nadaljujejo z mirnim protestom proti dogovoru, ki so ga v ponedeljek na ministrstvu za industrijo podpisali minister Battaglia, družba Monteshell in Dežela. V sredo so pri deželnem odborniku Carboneju izposlovali dodaten dokument, s katerim se Dežela obvezuje, da bo do 15. iebruarja preverila vse industrijske načrte, ki predstavljajo alternativo dosedanji dejavnosti v žaveljski rafineriji, hkrati pa morajo omogočiti stoodstotno zaposlitev delavcev.
Včeraj so ta dokument podpisali tudi pokrajinski upravitelji. Delegacijo delavcev in sindikalistov sta v jutranjih urah sprejela predsednik Pokrajine Locchi in podpredsednik Cervesi, ki sta v celoti podprla njihovo zahtevo. Dokument sta podpisala tudi odbornika Čok in Cavicchioli.
Skupina delavcev in predstavnikov tovarniškega sveta se je nato podala na tržaško županstvo, kjer jih je sprejel podžupan Seghene, za tem pa jih je na miljski občini sprejel tudi novi župan Mutton. Oba sta v celoti podprla zahtevo delavcev, dokument pa bosta ti dve upravi podpisali po predhodnem posvetu z občinskima odboroma. Iz včerajšnjega srečanja pa izhaja, da se z njegovo vsebino v celoti strinjata in jo podpirata.
Tržaški občinski odbor je odobril vrsto nujnih del na javnih poslopjih
Tržaški občinski odbor in odbornik za javna dela Jagodic so v preteklih dneh razpravljali o nekaterih nujnih delih na javnih poslopjih in odobrili njihov začetek. Tako bodo v kratkem obnovili električno napeljavo v otroškem vrtcu na Vrdelski cesti, popravili bodo del poslopja, kjer ima svoje prostore mestni akvarij, vhodno poslopje pred pokopališčem pri Sv. Ani ter uredili pločnike in greznice v nekaterih mestnih predelih. Skupni stroški znašajo skoraj dve milijardi lir.
Na predlog odbornika Pacorja pa bo Občina uredila zelenice na Kolonji, Skorklji, v Valmauri, Naselju sv. Sergija, Rojanu, Barkovljah in v nekaterih drugih rajonih, za ta dela pa je nakazala 220 milijonov. Končno bodo prišla na svoj račun tudi nekatera šolska poslopja. Na predlog odbornika Hermeta bo Občina nakupila novo pohištvo in didaktično opremo za več otroških jasli in vrtcev, stekla pa bodo tudi manjša vzdrževalna dela na poslopjih.
Priznanja zaslužnim nabrežinskim občanom
Jutri ob 18. uri bo na sedežu Občine Devin-Nabrežina slovesnost, na kateri bodo predstavniki občinske uprave podelili priznanja občanom, ki so se v letu 1987 posebno izkazali na kulturnem, šolskem in športnem področju. Gre za 12 oseb, ki so dosegle visoke rezultate na državni in celo na mednarodni ravni tako v poeziji kot v glasbi, na šolskem področju in v nekaterih športnih panogah.
Sklep proti odstavitvi Staffierija ni pravilno izglasovan
Kot smo že poročali, pokrajinski nadzorni odbor ni odobril sklepa, s katerim je tržaški občinski svet 21. decembra 1987 na tajnem zasedanju zavrnil zahtevo po odstavitvi župana Staffierija. Proti temu sklepu sta vložila priziv načelnika svetovalskih skupin KPI Calabria in Tržaškega gibanja Pa-rovel, toda formalni razlog, zaradi katerega pokrajinski nadzorni odbor sklepa ni odobril, nima z omenjenima prizivoma nič opravka.
Kot beremo v zadevni odredbi, je pokrajinski nadzorni odbor zavrnil sklep proti odstavitvi župana zato, ker ga tržaški občinski svet ni pravilno izglasoval. Enotno zakonsko besedilo za občine in pokrajine namreč jasno določa, da noben sklep ni veljaven, če zanj na tajnem glasovanju ne glasuje absolutna večina volilcev. Za odstavitev Staffierija se je 21. decembra izreklo 19 svetovalcev, proti odstavitvi jih je bilo 22, medtem ko so se 3 vzdržali. Očitno je skupno volilo 44 svetovalcev, kar pomeni, da bi bilo za absolutno večino potrebnih 23 in ne 22 glasov, kot jih je proti odstavitvi dejansko bilo.
Pokrajinski nadzorni odbor se o razlogih, zaradi katerih sta Calabria in Parovel vložila priziv, ni izrekel. V njegovi odredbi beremo, da bi te razloge (se pravi domnevne nepravilnosti v predsedovanju seje tržaškega občinskega sveta, v njenem zapisniku idr.) morali preučiti »na drugih mestih«. Verjetno so s tem mišljene tudi sodne oblasti.
Ostra kritika sindikatov
Vrsta dokazov za načrtno ukinjanje Tržaškega Lloyda
V	pričakovanju konference o državnih udeležbah je deželni sindikat za transport CGIL-CISL-UIL skupaj z avtonomnim sindikatom delavcev v pomorskem gospodarstvu Federmar-CI-SAL izdal obsežno tiskovno sporočilo, v katerem ostro kritično razčlenjuje razmere pri tržaškem državnem ladjarju Lloydu. Opozarja predvsem na postopno razkrajanje družbe, kot posledice ukrepov sedanjega pooblaščenega upravitelja Tommasa Riccija in matične družbe Finmare iz Genove, ki jo vodi generalni direktor Rosina.
Sindikalne organizacije in uslužbenci Tržaškega Lloyda trdijo, da se je leta 1986 podpisani protokol med vodstvom Finmare oziroma Lloyda in deželne uprave izkazal za pravo goljufijo, s katero je hotel Rosina pomiriti tržaško javno in politično mnenje, češ da tržaška pomorska družba ostane v Trstu. Po dobrem letu od podpisa pa javnost, predsednik deželne uprave Biasutti in politične sile ne morejo mimo dejstva, da so bili namerno izigrani in da so formalno sprejete obveze (med njimi tudi nikdar uresničeno imenovanje treh krajevnih predstavnikov v upravni svet Lloyda) služile le za pomiritev nasprotovanja ukinjanju tržaške pomorske družbe. To ukinjanje pa se je medtem ves čas in naglo nadaljevalo. '
V	teku lanskega leta in še posebno v njegovih zadnjih mesecih je pooblaščeni upravitelj Ricci poskrbel za odstranitev ali premestitev vseh odgovornih pri komercialni direkciji, katere je zamenjal z ljudmi po lastnem okusu. Ti že kažejo, da nalogi niso kos in da težijo predvsem k izvajanju tistih ukrepov družbe Finmare, ki so najbolj negativne za Tržaški Lloyd in za njegov obstanek v Trstu. Položaj pa se je še bolj zaostril po letošnjem 1. janu-
Sejem v Naselju S. Mauro bo deloval tudi v prihodnjih mesecih
Sejem v Naselju S. Mauro pri Ses-ljanu bo deloval tudi v prihodnjih mesecih. Soglasno odločitev so izrekli udeleženci seje, ki je bila v torek, 12. L m., na sedežu devinsko-nabrežinske občine. Seje, kateri je načeloval župan Brezigar, so se udeležili predstavniki zadevnih združenj in številni krošnjarji. Sklicana je bila z namenom, da se preveri, če je sejem, ki je bil poskusno uveden prejšnjega oktobra, koristno nadaljevati ali ne. Sejem v Sesljanu se vrši vsaki drugi torek v mesecu in je do danes žel veliko uspeha in štel mnogo obiskovalcev.
Odločeno je bilo torej, da se s pobudo nadaljuje v poskusni obliki dokler ne bodo zaključeni vsi birokratski postopki za dokončno uvedbo sejma.
Na seji je bil tudi govor o načinu dokončne določitve prostorov posameznim krošnjarjem. Sklenjeno je bilo, da bo kriterij določila posebna komisija, v kateri bodo zastopani tudi krošnjarji.
Olgi Ban in Milku Cibicu prvi nagradi na natečaju Pokrajine za priletne občane
Olga Ban za poezijo in Milko Cibic za prozo sta zmagovalca zadnje izdaje natečaja "Božič priletnih občanov", ki ga vsako leto v božičnem času prireja odborništvo za prosti čas Pokrajine Trst v sodelovanju z združenjem Pro
senectute, Ljudsko univerzo, Itisom in Univerzo za priletne. Nagrajevanje je poteklo v prijetnem vzdušju ob prisotnosti predvsem priletnih udeležencev natečaja, pa tudi sorodnikov in prijateljev, ki so napolnili dvorano kina
Cristallo. Nagrade je zmagovalcem natečaja podelil pokrajinski odbornik Cavicchioli. Kot vsako leto, je bil tudi tokrat natečaj razdeljen na štiri dele: za prozo v italijanščini, za prozo v slovenščini, za poezijo v italijanščini in za poezijo v slovenščini. Kot rečeno, sta se med Slovenci uveljavila Olga Ban za poezijo in Milko Cibic za prozo, med Italijani pa so nagrade prejeli Rossi, Nadi, Benigni, Schiavini, Orsi-ni-Deganutti in Claus (po vrstnem redu) za prozo ter Zamola, Schiavini, Nobile, Fragiacomo, Belli in Ciambro-ne za poezijo. Natečaj je bil tokrat razširjen tudi na Tržačane, ki živijo v Avstraliji, v tej kategoriji pa je prva nagrada pripadla Giovanniju Crescini-ju. Nagrajevanju je sledil kulturno-za-bavni program, na katerem sta v zadovoljstvo prisotnih sodelovala kabare-tist Luciano Bronzi in otroški zbor od Sv. Ivana, ki ga vodi Edy Hribar.
Na sliki: pokrajinski odbornik Cavicchioli podeljuje prvo nagrado za prozo v slovenščini Milku Cibicu.
Požar v rojanskem rekreatoriju »podvig« videmskih ultrasov?
Petdeset milijonov škode in štiri ure dela za gasilce so obračun silovitega Požara,.ki ie v n°či med sredo in četrtkom zajel občinski rekreatorij Brunner v *' Solitro 10. Požar je bil po mnenju policije podtaknjen: v ravnateljstvu so amreč našli kuverto z napisom: »Še se bomo vrnili« s siglo HTB in obrnjenim Džem. Na koncu so požigalci dodali še post-scriptum »Alé Udin«, kar bi torej tra-za{°' da so ogenj podtaknili videmski ultrasi, ki so se hoteli znesti nad svojimi Trie t'mi »bratranci«' Kaže namreč, da se prav v tem rekreatoriju zbirajo navijači
o h*3 se izza strehe občinskega poslopja dvigajo plameni, so ob 2. uri ponoči Pazih bližnji stanovalci, ki so poklicali gasilce. Ti so prihiteli s petimi cisterna-Po'..delati Pa so morali vse do 6. ure zjutraj, da so končno ukrotili plamene. c Zlgalci so ogenj podtaknili za odrom, verjetno na papirju, s katerim so ovite kip' Za °9revania- Z odra se je ogenj razširil v dvorano in v bližnjo telovadnico, dov Je. Povzr°čil največjo škodo. Rekreatorij bo zaprt dokler ne bodo v nepoško-anih prostorih popravili ogrevanja in električne napeljave.
Včeraj nekaj po 13. uri v Ulici Mazzini
Avtobus v avto: trije ranjeni
Javna prevozna sredstva so na splošno varnejša od zasebnih, vendar ne vselej. Do nesreče pride zlasti takrat, ko šofer avtobusa sreča na svoji poti neprevidne ali neotesane voznike zasebnih avtomobilov. Prav na tak način je včeraj ob 13.20 prišlo do nesreče, v katero je bil vpleten avtobus mestne proge št. 5. Avtobus je peljal po Ul. Mazzini proti Trgu Goldoni, ko je v križišču z Ul. San Spiridione trčil v fiat 128, ki ga je upravljal Salvatore Valentinuzzi iz Ul. Valmaura 47, ki ni spoštoval rdečega semaforja. Šofer avtobusa je hotel ustaviti težko vozilo in je z vso silo pritisnil na zavore, kar pa je več potnikov vrglo iz ravnotežja. Dve potnici sta se lažje udarili, tretja pa si je zlomila nogo. 40-letni Lauri Spacal in 21-letni Lauri Poslep so v bolnišnici nudili le prvo pomoč, 71-letno Bruno Barini s Trga Tra i Rivi 2 pa so v katinarski bolnišnici zadržali na ortopedskem oddelku. Pri padcu si je zlomila desno piščal, okrevala pa bo v 40 dneh.
Poskus samomora v podjetju ACEGA
V uradih podjetja ACEGA v Ul. Genova 6 je včeraj zjutraj vse potekalo rutinsko, ko je nenadoma nastal preplah. Na terasi v drugem nadstropju je namreč sedela mlada ženska, ki je grozila, da se bo vrgla v globino. Ženska je bila splezala onkraj varnostne ograje in se je že nevarno nagibala
proti tlom. V nekaj minutah so se na dvorišču zbrali gasilci, reševalci Rdečega križa in agenti letečega oddelka, ki so ji skušali preprečiti, da bi udeja-nila svoje samomorilske namene. Agenti so ženski prigovarjali, naj se vrne na varnejša tla in končno jim je le uspelo, da so jo zgrabili za ramena ter povlekli na teraso.
Ko se je pomirila, je 31-letna Adelaide Martino iz Istrske ulice 28 povedala razloge, ki so jo privedli do tega dramatičnega dejanja. Podjetje ACEGA ji je pred nekaj dnevi prekinilo dobavo električnega toka, ker že nekaj mesecev ni poravnala računov. Zato se je Martinova nazadnje odločila, da poprosi Občino za podporo. Včeraj zjutraj so ji v občinskih uradih zagotovili, da bodo poravnali račune. Zato je na ACEGA zaprosila, če ji lahko ponovno priključijo električni tok. Uradniki pa so njeno zahtevo odvrnili. Iz obupa, delno pa tudi v znak protesta proti birokratski neobčutljivosti, je Martinova nato splezala na teraso...
■ K sreči sta zakonca Colasuonno,
ki stanujeta na Opčinah, pravočasno opazila, da ogrevanje deluje slabo in da iz cevi uhaja strupen plin. V sredo okrog 1. ure ponoči sta občutila, da jih plin omamlja in sta poklicala Rdeči križ. Reševalci so zakonca in njuno 12-letno nečakinjo Elisabetto prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč. Noč so preživeli na oddelku za urgentno medicino, včeraj pa so bili že vsi trije doma.
arju, ko se je uprava odločila, da bo vse osebje upravljanja kontejnerjev v Trstu prešlo pod operativno vodstvo nove milanske družbe Intelogistica. S tem je popolnoma spreobrnila vse, kar je bilo sklenjeno s protokolom Biasut-ti-Rosina in po katerem bi Intelogistica morala upravljati le kontejnerske operacije v Italiji, medtem ko bi Trstu morale ostati operacije s tujino in z mednarodnimi konzorciji.
V tiskovnem sporočilu so nato natančno našteti ukrepi in koraki vodstva Tržaškega Lloyda, ki potrjujejo ostro stališče sindikalnih organizacij. »To je le primer težav, ki jih preživlja družba,« beremo. »Težav, ki gotovo niso naključne — kot na primer nepričakovano zaprtje urada na Dunaju — saj pod krinko gospodarnosti in racionalizacije skrivajo že povsem očigle-den namen osiromašeni a tržaške pomorske družbe. Najprej pa ji seveda strežejo po preostalih komercialnih sposobnostih, tako da bo potem lažje dokazati njeno neučinkovitost in preseliti njene pristojnosti drugam. Gre za že preizkušeno režijo, ki so jo delavci občutili na svoji koži ob ukinitvi pomorske potniške službe leta 1973 in še deset let prej s propadom in zaprtjem ladjedelnice Sv. Marka.
Konferenca o državnih udeležbah je nedvomno primerno mesto za konkretno preverjanje teh razmer in za sprejem realističnih obvez vlade in družbe IRI v zvezi z vlogo Trsta v italijanskem pomorskem gospodarstvu. Medtem pa so sindikalne organizacije zaprosile za nujno srečanje s predsednikom Biasuttijem, na katerem bi preverili izvajanje obvez iz sporazuma med Deželo in družbo Finmare.
Protest zelenih in KPI zaradi odlagališča v Ulici Errerà
Tržaški naravovarstveniki so včeraj simbolično zasedli odlagališče smeti v Ulici Errerà, da bi protestirali proti Občini, ki je odločila, da se bo zaradi popravilnih del na upepeljevalniku ponovno posluževala tega — že zaprtega — odlagališča. Zeleni trdijo, da običajna popravila upepeljevalnika ne zahtevajo petdnevne zapore in da županov odlok ne spoštuje zakonskih določil, saj smeti odlagajo kar pod milim nebom. V tiskovnem poročilu nadalje napovedujejo vrsto akcij proti onesnaževanju in za diferencirano pobiranje odpadkov.
Protestne akcije se je udeležila tudi delegacija komunistične svetovalske skupine v občinskem svetu. Komunisti so že 4. januarja predložili vprašanja o ponovnem odprtju odlagališča v Ulici Errerà, sedaj pa napovedujejo tudi prijavo sodnim oblastem, če bi se pokazalo, da so odgovorni organi s to odločitvijo kršili zakonske predpise.
t
Zapustil nas je naš dragi
Bruno Ciacchi
Pogreb bo jutri, v soboto, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v Ricma-nje.
Žalostno vest sporočajo žena Giuseppina, sin Aldo, vnuka Igor in David ter drugo sorodstvo.
Trst, 15. januarja 1988
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
15. 1. 1979
Ob 9. obletnici smrti
15. 1. 1988
Rudolfa Guština
se ga z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
Repen, 15. januarja 1988
Uslužbenci Radia Trst A izrekaj dr. Filibertu Benedetiču iskreno sc žalje ob izgubi dragega očeta.
Ob izgubi očeta Jožefa izreka Filibertu Benedetiču globoko sožalje
Slovensko stalno gledališče
V Bazoviškem domu pogovor o knjigi Tiha asimilacija
V Bazoviškem domu je bilo v sredo zvečer srečanje o knjigi Tiha asimilacija, ki ga je pripravilo domače KD Lipa. Domačinom sta delo in raziskave, ki sta jih opravila zanj, predstavila avtorja, Emidij Susič in Danilo Sedmak, ki sta se nato zadržala v pogovoru z domačini.
Obvestilo za redne izkope v občini Devin-Nabrežina
Glede na lastno odredbo prot. št. 103 z dne 8. 1. 1988
ŽUPAN
obvešča, da se bodo na občinskih pokopališčih v Nabrežini, Mavhinjah in Devinu začela dela za redne izkope v grobovih, označenih s sledečimi številkami:
Pokopališče v Nabrežini
POLJE A
Grob št. 52/12 - pok. 3/5/1937; grob št. 124/115 - pok. 18/12/1935; grob št. 145 - pok. 9/3/1961; grob št. 147 - pok. 22/2/1953; grob št. 181 - pok. 14/10/1942; grob št. 184/142 - pok. 6/11/1956; grob št. 189 - pok. 30/3/1940.
POLJE B
Grob št. 67/75 - pok. 26/8/1962; grob št. 99/178 - pok. 5/7/1958; grob št. 99/178 - pok. 23/12/1961; grob št. 106/D - pok. 2/7/1961; grob št. 109/30; grob št. 166 - pok. 15/11/1938. Pokopališče v Mavhinjah POLJE B
Grob št. 43; grob št. 44.
Pokopališče v Devinu
POLJE A
Grob št. 22 - pok. 30/12/1929; grob št. 52 - pok. 4/2/1930; grob št. 54; grob št. 80 - pok. 19/8/1933; grob št. 80 -pok. 28/9/1946; grob št. 74/76 - pok. 24/10/1931; grob št. 74/76 - pok. 21/10/1949.
POLJE B
Grob št. 3 - pok. 13/12/1962; grob št. 24 - pok. 26/2/1950; grob št. 52 - pok. 18/3/1940; grob št. 59 - pok. 18/3/1945; grob št. 59 - pok. 4/3/1952; grob št. 74.
Tisti, ki nameravajo ohraniti ali premestiti drugam posmrtne ostanke, se za potrebni postopek lahko obrnejo neposredno na občinski tehnični urad - vzdrževalni sektor, na županstvu v Nabrežini Kamnolomih, od 9. do 11.30, do 20. februarja 1988; s seboj morajo prinesti istovetnostni dokument.
Po zapadlem roku bodo posmrtni ostanki premeščeni v skupno kostnico in jih ne bo mogoče več individualizirati. Pogrebni znaki, ki krasijo sedanje grobove pa bodo ostali na razpolago občini.
Kmalu zapade rok za poravnavo davka na reklamne napise
Občina Trst obvešča, da je do konca januarja čas za poravnavo davka na reklamne napise, na podlagi zakonskega odloka 359/87. Davek je mogoče plačati pri okencih službe AGIAP, Nabrežje Naza-rio Sauro 10/E, vsak dan od 8.30 do 12. in od 15.30 do 17.30, ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure. Poravnavo davka je mogoče opraviti tudi s poštnim tekočim računom št. 162347. Občina nadalje javlja, da so od preteklega decembra v veljavi novi kriteriji za davek na reklamne napise, ki veljajo za nekatere mestne predele. Podrobnejše informacije nudi že omenjena služba.
koncerti
Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert pianista I. POGORELIČA.
razstave
V	galeriji Cartesius je do 21. t. m. odprta razstava DOMENICA BONI-ELLA.
V	galeriji Minerva je do 21. t. m. odprta fotografska razstava Tullia Stravi-sija.
_________gledališča
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina Teatro delle Arti predstavila delo Jamesa Joycea BEGUNCI. Nastopala bosta A. Tieri in G. Lojodice. Režija Marco Sciac-caluga. V abonmaju: odrezek št. 4. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V soboto, 16. t. m., ob 18.00 bo gledališka skupina Teatro delle Arti predstavila delo iz pisem Jamesa Joycea JAMES JOYCE: ČLOVEK IN UMETNIK. Nastopala bosta A. Tieri in G. Lojodice.
VERDI
Operna sezona 1987/88. Nocoj ob 20. uri (red C/B) bo nastopila baletna skupina ROLAND PETIT iz Marseilla z delom L'ANGELO AZZURRO. Jutri ob 17. uri ponovitev za red E (izredna predstava izven abonmaja).
LA CONTRADA -
TEATRO CRISTALLO
Danes, 15. t. m., ob 11. uri bo v gledališču Cristallo baletna predstava za šole, ki jo organizira gledališče Verdi. Vsaka predstava traja eno uro. Vstopnica stane
1.000	lir. Zainteresirani se lahko javijo pri blagajni gledališča Verdi. Predstave bodo trajale do 19. januarja.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 II cielo sopra Berlino, dram., ZRN 1987, r. Wim Wenders; i. Bruno Ganz, Otto Sader.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Arrivederci ragazzi, Fr., 1986, dram., r. Louis Malie, i. G. Manesse, J. Biras.
EXCELSIOR I - 16.00, 22.15 Io e mia sorella, It. 1987, kom., r. Carlo Verdone; i. Ornella Muti, Carlo Verdone.
EXCELSIOR II - 17.00, 22.00 Le vie del signore sono finite, kom., It. 1987, r. Massimo Troisi; i. Massimo Troisi.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Angel He-art, l'ascensore per l’inferno, ZDA, 1987, srh., r. A. Parker, i. M. Rourke, R. De Niro.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Balli proibiti, kom., ZDA 1987, r. E. Ardelino; i. C. Connelly, Lisa Lee Lyon.
FENICE - 16.00, 22.00 Senza via di scampo, r. Roger Donaldson; i. K. Kos-tner, G. Hackman.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Opera, srh., It. 1987, r. Dario Argento; i. Claudia Marsillach, Urbano Barberini, □
MIGNON - 16.00, 22.00 Biancaneve e i sette nani, ris., 1937, 83'; prod. W. Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 II vizio nel ventre, porn.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 La donna contesa da uomini e bestie, □ □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 I miei primi 40 anni, kom., r. C. Vanzi-na, i. C. Alt, E. Gould, J. Rochefort.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Roba da ricchi, kom., It. 1987, 110'; r. Sergio Corbucci; i. Renato Pozzetto, Paolo Villaggio.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Oci Cior-nie, kom., 1987, r. N. Michalkov, i. M. Mastroianni, N. Keller, E. Sofonova.
RADIO - 15.30, 21.30 Super erotica di notte, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
razna obvestila
SKD Barkovlje prireja nadaljevanje plesnega tečaja. Začetek v ponedeljek, 22. februarja. Za informacije tel. 415797.
TPPZ P. Tomažič obvešča, da bo danes, 15. t. m., ob 20.30 v Bazovici REDNA VAJA, kjer se bomo med drugim pogovorili o izletu z ladjo po Dalmaciji. Priporoča se prisotnost vseh članov.
Kmetijska zadruga - VAŽNO OBVESTILO PRIDELOVALCEM OLJK. Kmetijska zadruga v Trstu obvešča, da deluje oljarna še vključno jutri, 16. t. m. Zainteresirani naj se čimprej zglasijo v oljarni.
Foto Trst 80 obvešča, da zapade danes rok za dostavo del v zvezi s pobudo tržaške občine na temo "Podoba Trsta". Interesenti, ki imajo diapozitive ali fotografije, jih-lahko oddajo danes na sedežu krožka v Ul. sv. Frančiška 20 - II. nadstr. med 20. in 21. uro.
CsÈJ SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE		SKLAD MITJA ČUK
		vabi na koncert
Gostovanje Mestneqa gledališča ljubljanskega MILAN JESIH		V PESMI
PTICI		NISMO SAMI... Nastopa mešani pevski zbor
Režija: BARBARA HIENG		Stane Kosec iz Gameljn pri Ljubljani
Danes, 15. januarja, ob 20.30 ABONMA RED A in D jutri, 16. januarja, ob 20.30 ABONMA RED B, E in F		Jutri, 16. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
v nedeljo, 17. januarja, ob 16.00 ABONMA RED C in G		
razne prireditve
VZPI-ANPI sekcija Opčine, Bani in Ferlugi priredi danes, 15. t. m., ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah PRAZNIK VČLANJEVANJA V VZPI-ANPI OPČINE-BANI-FERLUGI za leto 1988. Nà to tovariško srečanje so vabljeni vsi družinski člani in se tako včlanijo v to partizansko organizacijo. Večer bo obogatila predstava "Beseda in opereta" v izvedbi seniorske dramske skupine SKD Tabor v režiji D. Gorupa. Vabljeni!
KD J. Rapotec - Prebeneg vabi danes, 15. t. m., ob 20. uri na ogled diapozitivov znanega slovenskega plezalca Sreča Rechbergerja O ŠPORTNEM PLEZANJU v ZDA, Avstraliji, Nemčiji in na Primorskem.
Mladinski krožek Prosek-Kontovel
priredi jutri, 16. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku PLES. Vabljeni!
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monteser-nio 27 vabi vse ljubitelje glasbe na CELOVEČERNI NASTOP S PEVSKIM ZBOROM PRIMORSKO iz Mačkolj. Vodi Anton Baloh. Jutri, 16. t. m., ob 20.15.
Slovenski kulturni klub (višješolska mladina) vabi jutri, 16. t. m., na "ANTI FEŠTIN'. Kaj je to? Boh?... Feštin gotovo ni! Morda pa ima kako zvezo z njim. Začetek ob 19. uri. Vstop samo s svečo in z vstopnico (dobite jo pri poverjenikih). Vabljeni!
PD Slovenec - Boršt priredi ob priliki praznika vaškega patrona sv. Antona v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri v prosvetni dvorani v Borštu KULTURNO PRIREDITEV. Nastopa amaterski oder J. Štoka z veseloigro A. Kralja "Kdo je na vrsti?". Vabljeni!
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu, Ul. Donizetti 3, priredi v ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 večer, na katerem bo predaval dr. Vinko Škafar na temo "BIOETIKA ALI MEJE GENETIČNE REVOLUCIJE (možnosti, zlorabe, zadržki)".
včeraj - danes
Danes, PETEK, 15. januarja
LOVRENC
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.46 - Dolžina dneva 9.04 - Luna vzide ob 4.00 in zatone ob 12.32.
Jutri, SOBOTA, 16. januarja
MARCEL
PLIMOVANJE DANES: ob 5.54 najvišje 39 cm, ob 13.34 najnižje -49 cm, ob 20.32 najvišje 16 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,8 stopinje, zračni tlak 1025,5 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 66-odstotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Anna La Cetra, Matteo Germani, Nicola Sinatra, Silvia Mi-calli, Martina Leghissa, Roberta Vecchi-et, Matej Čubej, Andrea Damiani.
UMRLI SO: 73-letna Maria Prosen por. Podberscik, 85-letna Maria D'Ancona, 82-letna Rosa Rossi vd. Orlandi, 83-letna Maria Hervatin, 62-letna Silvana Degras-si por. Dellore.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 11., do sobote,
16. januarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Zavije).
čestitke
Danes praznuje lep jubilej 90-letnico rojstva, v nedeljo pa bo godovala ANTONIJA MAHNIČ iz Bazovice. Čestitata ji in želita vse najboljše Zora in Sil-ko.
Danes praznuje v Dolini 60. rojstni dan AVGUŠTINA ŠAVRON. Še mnogo let tako korajžno in veselo naprej, predvsem pa obilo zdravja, ji kličeta družini Sancin in Slama.
_________mali oglasi________________
MARIO IN BRUNA PAVLETIČ obveščata, da bo gostilna v Borštu spet odprta od jutri, 16. t. m., od 19. ure dalje. Vabljeni!
PSICA - pasme "spinone", rjave barve, brez spodnjih levih sekancev, se je izgubila 31. 12. 87 na področju Konko-nel-Opčine. Tel. 281444 - g. Furlani.
TAKOJ zaposlimo sposobnega knjigovodjo. Zahteva se dobro znanje računalniške obdelave podatkov in aktivno znanje enega izmed svetovnih jezikov. Prednost imajo kandidati z večletno prakso. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, UL Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Knjigovodja".
KD VESNA in ŠD MLADINA - upravitelja Doma A. Sirk v Križu, nujno iščeta zanesljivo osebo za upravljanje društvenih prostorov-bara. Zainteresirani naj pismeno prošnjo pustijo pri hišniku Doma.
TRGOVSKO PODJETJE zaposli tudi začetnika z diplomo trgovskega zavoda z znanjem tujih jezikov, ki se želi usposobiti kot uradnik ali trgovski potnik. Prednost imajo kandidati moškega spola, z opravljenim vojaškim rokom. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Trgovsko podjetje".
UVOZNO-IZVOZNO podjetje s sedežem v Trstu išče diplomiranca trgovskega zavoda, dinamičnega in postavnega, pripravljenega potovati, komunikativnega, ki mu prija zunanje delo. Zahtevani pogoji: lasten avtomobil, opravljen vojaški rok ter znanje enega od svetovnih jezikov. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, UL Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Potnik".
UVOZNO/IZVOZNO podjetje išče di-rektorja/co (administracija uvoz-izvoz, organizacija kadrov). Zahteva se: večletna izkušnja na vodilnem mestu ter znanje slovenščine, srbohrvaščine in angleščine. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Direktor".
IŠČEM hišo v najem z malim vrtom, najmanj 220 kv. m. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Hiša".
PRAŠIČE najboljše pasme, primerne za pršute, prodaja podjetje Grudina, So-vodnje, Stradalta, tel. 0481/882343. Dobava tudi'na dom.
DRVA ZA KURJAVO prodajamo po
15.000	lir stot. Tel. 421508 po 20. uri.
AKACIJEVE KOLE za vinograd prodajamo. Tel. 421508 po 20. uri.
PRODAM mize in stole za osmice. Tel. 221845.
PRODAM Volkswagen scirocco GT 1500, bele barve, letnik 1978 v odličnem stanju, edini lastnik, 90.000 km.; kolesa iz lahke zlitine campagnolo, radio/kasetofon grundig, snežne pnevmatike s kolesi in verigami, nastavki za prevoz smuči in čolna. Indikativna cena
3.000.000 lir. Tel. 825059 v večernih urah.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča šolsko osebje, da lahko vloži prošnjo za premestitev ali prehod staleža v naslednjih rokih: osnovne šole do 25. t. m., srednje šole do 20. t. m. in višje srednjo šole do 5. februarja. Obrazci za_ prošnje so na razpolago na sedežu SSŠ, UL Carducci 8/H, z naslednjim urnikom: torek, četrtek in petek od 16. do 17. ure in sreda od 11. do 12. ure.
Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan
sporoča, da poteka predvpis za prvi razred in otroški vrtec na ravnateljstvu do 25. t. m.
___________prispevki_________________
V	spomin na Miroslava Cjaka darujeta Marija Briščik in sestra' Francka 40.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Za pevski zbor Jadran darujejo Kristina Manin 20.000 lir, Petra Korošec 30.000 lir in Ennio Jakomin 10.000 lir.
V	spomin na starše Antonijo in Antona Hrvatiča daruje hči Nina z družino
20.000	lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob g.e Bernarde Màuri vd. Stefančič darujeta Fulvio in Majda Kuret 30.000 lir za Mladinski dom Boljunec.
V	spomin na Elizabeto Krecich vd. Albi daruje Drago Cibic 50.000 lir za sekcijo KPI Prosek-Kontovel.
Ob 13. obletnici smrti dragega moža in očeta Josipa Verginelle darujejo žena in hčerki 25.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu in 25.000 lir za vaško kapelico v Gabrovcu.
V	spomin na Miroslava Cijaka darujeta Anica in Srečko Orel 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Boruta Kralja darujeta Anica in Srečko Orel 20.000 lir za gradnjo doma-spomenika padlim v NOB iz Briščikov.
V	spomin na Elizabeto Albi darujeta Anica in Srečko Orel 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Danila Komarja darujeta Marjo Pregare in Marija Žabnik 20.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj.
Ob 44. obletnici smrti brata partizana Marjana Štoke darujeta sestri Dorka in Ivanka z družinama 50.000 lir za spomenik padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na Elizabeto Krečič vd. Albi daruje Dorka Štoka-Nabergoj z družino
10.000	lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na Alojza Auberja darujeta N.N. 10.000 lir in Marija Škrlj 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Marija Riolina daruje Marija Škrlj 15.000 lir za Balinarski odsek SK Kras.
V	spomin na Ermanna Bortuzzo darujejo družine Fonda 50.000 lir za ŠD. Polet.
V	spomin na Albino Martelanc darujeta Laura in Zofija Žagar 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Bernardo Stefančič darujejo družine Požar 100.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Angela Vremca darujeta Ivanka in Stanka Hrovatin 30.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši.
Ob plačilu članarine so darovali za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu Vida Gerlanc-Mennucci 4.000 lir, Milan Bolčič 7.000 lir, Anton Kozlovič 7.000 lir in Frančiška Corbelli 4.000 lir.
V	spomin na Justino in Ludvika Švaba daruje Vida Gerlanc-Mennucci 15.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Berite
»Novi Matajur«
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, UL Roma 16, UL Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
UL Rossetti 33, UL Roma 16, UL Flavia 89 ( Žavlje).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
14.1.1988
menjalnica
Ameriški dolar			 1192,-	Japonski jen		9.—
Nemška marka 			 733,—	Švicarski frank 		898,—
Francoski frank			 215.—	Avstrijski šiling		104,—
Holandski florint 			 652 —	Norveška krona 		188.—
Belgijski frank			 34. -	Švedska krona				.... - 200,—
Funt šterling			 2180 —	Portugalski eskudo		8,—
Irski šterling				1930.—	Španska peseta		10,—
Danska krona			 188,—	Avstralski dolar 		800,—
Grška drahma 		8.	Debeli dinar		0,85
Kanadski dolar 			 920,—	Drobni dinar		0,85
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Drli/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telet: Sedež 040/67001 bLIKU TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
PREDNAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1988
Celoletna........................................ 100.000 lir
Mesečna ......................................... 13.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 100.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1988. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 156.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Naročnino lahko poravnate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa, preko pošte na t/rn ZTT št. 13512348 in pri vseh slovenskih kreditnih zavodih.
filmi na tv zaslonih
kinoatelje
DIVJA TOLPA — The Wild Bunch, ZDA 1969.
Režija: Sam Peckinpah. Igrajo: William Holden, Ernest Borgnine, Robert Ryan, Emilio Fernandez, Warren Oates.
Drevi, 15. januarja, ob 22.20, na RTV Ljubljana.
Prerano umrli režiser Sam Peckinpah (1926-1987) upravičeno slovi kot eden glavnih predstavnikov »novega vesterna«, t. j. sodobne, manj retorične in bolj kritične inačice najbolj klasičnega hollywoodskega žanra. Pod režisersko taktirko tega »mešanca«, ki je še najraje mešal svojo na pol indijansko kri z mehiško tekilo ali viskijem in vodko, so postale romantične in nasilne zgodbe z Divjega zapada, pravcati pamfleti, ki so grobo demistificirali tradicionalno ideološko-epsko vizijo ameriške epopeje. Peckinpah niti ne pozna udobnega vzorca delitve na dobre in zle, kar je razvidno tudi iz tega njegovega najlepšega filma.
Tolpa starih in izkušenih roparjev se zadnjič poda na »podvig«. A tokrat jim šefi želežniške družbe nastavijo past: namesto lahkega plena, jih čakajo v navidez nenevarni vasici plačani »killerji«, njihovi nekdanji »kolegi«, ki so se prodali oblastem v zameno za'pomilostitev. »Divja tolpa« se reši iz zasede in začne se neusmiljen lov nanje. Zato zbežijo v Mehiko, tu nadaljujejo s pustolovščinami, a kmalu ugotovijo, da so padli v še večjo kašo - v roke sadičnega diktatorja Huerte. V tem Peckinpahovem skupinskem portretu poslednjih »vesternerjev« še posebej izstopa trdi značaj protagonista, res izrednega Williama Holdena.
SCARPETTE ROSSE — The Red Shoes — Rdeči čeveljčki, VB 1947.
Režija, scenarij in produkcija: Michael Powell in Emeric Pressburger. Igrajo: Anton Walbroock, Moira Shearer, Marius Goring, Ludmilla Tchèrina.
Drevi, 15. januarja, ob 24.00, na RAI 2.
Plesni producent pripelje do uspeha šarmantno plesalko, a ta se raje zaljubi v skladatelja plesne glasbe. Zaljubljenca zapustita producenta in se poročita. Plesalka še naprej pleše, po nekaj letih sprejme spet ponudbo nekdanjega menežerja in zapleše v baletu Rdeči čeveljčki. Vendar v tej na pol sanjski zgodbi, ki se dogaja med resničnostjo njihovih Odnosov in fikcijo začaranega baleta, na koncu umori plesalko prav lik, ki ga le-ta upodablja v baletu...
Ta vizualno res bogat filmski balet sta napisala, režirala in producirala britanski režiser Michael Powell in scena-rist-producent-režiser Emeric Pressburger, madžarski Zid, ki je med drugo svetovno vojno pribežal v Anglijo. Svojevrstni in plodni »avtorski« par, ki je slonel na Powellovi režijski občutljivosti in na Pressburgerjevih producentskih zmožnostih, je v dobrern dvajsetletju ustvaril še druge slikovite filmske izdelke: Življenje in smrt polkovnika Blim-pa, Črni narcis, Hoffmanove povesti itd.
VACANZE ROMANE — Roman Hollyday — Rimske počitnice, ZDA 1953.
Režija: William Wyler. Igrajo: Audrey Hepburn, Gregory Pečk, Eddie Albert, Tullio Carminati.
V soboto, 16. januarja, ob 20.30, na Rete 4.
Nežna in zvedava princesa Ana se mudi na obisku v večnem mestu. Po naključju ji uspe ujiti nadzorstvu svojih služabnikov in se lahko mirno sprehodi po Via Veneto, ob Forumu, Koloseju itd. Tako spozna ameriškega reporterja Joea Bradleya, ki ji dvori (v začetku) le z namenom, da bi dobil fotografski »scoop« o njenih rimskih počitnicah. Kmalu pa se prekaljeni in simpatični novinar pošteno zaljubi v očarljivo princeso...
Žuborečo Wylerjevo komedijo res svojevrstno ožlahtita naivna in obenem »sofisticirana« silhueta Audrey Hepburnove (Sabrina, Zajtrk pri Tiffanyju), ki je za to vlogo dobila Oskarja, ter briljantni in samoironični Gregory Pečk.
IL MISTERO DI BELLAVISTA — Skrivnost Bellaviste, It. 1985.
Režija in scenarij: Luciano De Crescenzo. Igrajo: Luciano De Crescenzo, Riccardo Pazzaglia, Marina Gonfalone, Benedetto Casillo.
V	ponedeljek, 18. januarja, ob 20.30, na RAI 1.
Popularni junak knjižnih in filmskih uspešnic neapeljskega inženirja in filozofa-amaterja Luciana De Crescenza je nekakšen njegov alter-ego. To je prof. Bellavista, že upokojeni profesor filozofije, ki se kratkočasi s prijetnim paberkovanjem in modrovanjem skupaj s svojimi prijatelji, znanci in prebivalci neapeljske četrti, v kateri prebiva. Bellavista in njegovi »učenci« si hočejo ogledati s terase neke palače Halleyev (oz. Woody Allenov...) komet, vendar zaradi prevelike megle usmerijo teleskop v sosednjo hišo. Tako so priča »srhljivemu« dogodku, kot v Hitchcockovem filmu La finestra sul cortile: umoru neke ženske. Edina sled, ki ostane za njo, je še topel krožnik makeronov... Tako se začne zabavna in vsestransko razburljiva preiskava neapeljskega profesorja, ki nevsiljivo stika in raziskuje po vseh »osumljenih« stanovanjih.
AGENTE 007: UNA CASCATA Dl DIAMANTI — Dia-monds are forever — Diamanti so za vedno, VB 1971.
Režija: Guy Hamilton. Igrajo: Sean Connery, Jill St. John, Charles Gray, Bruce Cabot.
V	sredo, 20. januarja, ob 20.30, na Canale 5.
Berlusconijeva »prva mreža« od pretekle srede ponuja
serijo pravih poslastic za oboževalce najznamenitejšega vohuna na svetu, t. j. agenta 007, ciničnega in šarmantnega junaka neštetih eksotičnih pustolovščin, ki se je porodil iz plodne domišljije angleškega pisca in nekdanjega vohuna sira Alexandra Fleminga. James Bond (Sean Connery) se tokrat spoprijema z mednarodno kriminalno organizacijo, ki na veliko nabira diamante, da bi zgradila »sofisticiran« satelit za uničenje jedrskega orožja velikih svetovnih sil. Pri tem nevarnem poslu mu seveda pomaga običajno brhko dekle. Naslednji sredi bosta na sporedu Agente 007: Al servizio di sua maestà z »neuspelim« Bondom, avstralskim igralcem Georgeom Lazenbyjem in še Mai dire mai zopet z edinim »pravim« Bondom, s Škotom Seanom Conneryjem.
SALVADOR, ZDA 1986.
Režija in scenarij: Oliver Stone. Igrajo: John Savage, James Woods, James Belushi.
V	četrtek, 21. januarja, ob 20.30, na Italia 1.
Avtor večkratnega Oskarjevega nagrajenca Platoon: vod smrti in najnovejšega, prav tako uspešnega Wall Street, je pred tema dvema filmoma posnel še Salvador, krvav, spektakularen in skoraj dokumentarni film o državljanski vojni v mali srednjeameriški državici z istim imenom. Trije protagonisti, faliran časnikar, fotoreporter in disk-jockey, ki je zasvojen z mamili, so nemočne priče srdite drame, ki prikazuje nasilje za nasiljem, od umora nadškofa Romera do posilstva nekaterih ameriških nun in postopnega zatrtja vseh nasprotnikov režima. Vsak po svoje, iz idealizma ali cinizma, skuša pomagati nebogljenim žrtvam, podobno kot drugi »dobri Američani« po svetu: npr. časnikarji v Nikaragvi iz filma Walterja Hilla V žarišču ali v Kampučiji iz filma Polja smrti Rolanda Joffèta.
Pripravlja: Boris Devètak
Nove plošče
BOB DYLAN - AT BUDOKAN
Letošnje božične in novoletne počitnice so za nami in čaka nas novo glasbeno leto. Zaenkrat je še uganka, kaj pripravljajo italijanske in mednarodne diskografske hiše, vendar obeta se zanimivo leto, ki bo v prvi vrsti usmerjeno v revival in nostalgično obujanje spominov. Torej še enkrat hud udarec glasbeni ustvarjalnosti in originalnosti, ki se neusmiljeno pogreza...
Prvi znak napovedanega povratka je izdelek iz produkcije diskografske hiše CBS, ki ponuja znani dvojni long playing v živo z naslovom Bob Dylan At Budokan. Verjetno Dylana ni treba posebej prestavljati, saj spada v bistvu že v legendo svetovne glasbe. Znani kan-tavtor je doživel izreden uspeh, prevsem v šestdesetih letih, z zelo dobrimi melodijami in še učinkovitejšimi besedili. Poglavje zase je tudi ljubezenska in umetniška nit, ki ga je vezala z ameriško zvezdo Joan Baez.
V glavnem so v tem dvojnem albumu zbrani vsi njegovi najpomembnejši uspehi. Tistim, ki po nesrečnem naključju še niso nabavili te plošče, skrbno priporočam, naj takoj izkoristijo to priložnost.
X------------------------------
Glasovnica
Pesmi v albumu so: Mr. Tambou-rine Man, Shelter From The Storm Love Minus Zero / No Limits, Bal-lad Of A Thin Man, Dont't Think Twice, It's All Right, Maggie's Farm, One More Cup Of Coffee
(Volley Bellow), Like A Rolling Stone, I Shall Be Released, Is Your Love In Vain, Going, Going, Gone, Blowin’In The Wind, Just Like A Woman, Oh Sister, Simple Twist Of Fate, All Along The Watchover, I Want You, Allireally Want To Do, Knockin On Heaven's Door, It's All Right, Ma, Forever Young, The Times They Area Changin.
za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst: bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.

	
■1

današnji televizijski in radijski sporedi
iinRiišipiŠšiiiiiiiiiiiiii
lIMftMMlBBt
1L



n RAI 1
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Cara detective
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Nanizanka: Diciottanni - Versilia 1966
14.45	Pravljica: L'uva salamanna
15.00	Izobraževalna oddaja: Sv. Nikolaj - Med vzhodom in zahodom
16.00	Otroška oddaja: Big!
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Il dottor Zivago (dram., ZDA 1965, r. David Lean, i. Omar Sharif, Julie Christie)
22.40	Dnevnik
22.50 Film: Il dottor Zivago (2. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.35 Dokumentarec: Življenje živali -Rdeče ribice
0.45 Šport: EP v umetnostnem drsanju (iz Prage)
j| RAI 2	j
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Tečaj francoščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.35	Športna rubrika
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfadè
17.05	Oddaja o zdravju in estetiki
18.05	Nan.: Il dottor Simon Locke
18.30	Dnevnik - kratke vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.35	Vreme, dnevnik in šport
20.30	Film: Bello, onesto, emigrato Australia, sposerebbe compaesana illibata (kom., It. 1971, r. Luigi Zampa, i. A. Sordi, C. Cardinale)
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Scarpette rosse (glas., VB 1948, r. M. Powell, E. Pressburger, i. Norma Shearer)
|	RAI 3__________________ |
11.55	Šport: SP v smučanju, ženski smuk
13.30	Glasbena oddaja: Amadeus - Dunajsko Filharmonijo vodi Karl Bohm (Mozart - Simfonija št. 39 v Es-duru K 543)
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.00	Variete: Speciale Dadaumpa
15.30	Inf. oddaja: S.O.S.
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Glasbena oddaja: Alberto Cheli
20.00	Informativna oddaja: Scenografija v filmski prireditvi
20.30	Film: Taps - Squilli di rivolta (dram., ZDA 1982, r. Harold Becker, i. Timothy Hutton, Sean Penn, 1. del)
21.30	Dnevnik - večerne vesti
21.35	Film: Taps (2. del)
22.35	Variete: Domani si gioca (vodi Gianni Mina)
0.35 Dnevnik - zadnje vesti
j fe' RTV Ljubljana
10.00	Mozaik. Tednik
11.00	Nadaljevanka: Čarobna gora (3., zadnji del)
16.20	Video strani
16.35	Mozaik. Tednik (pon.)
17.35	Kronika mednarodnega lutkovnega festivala
17.50 Otroška nadaljevanka: Super stara mama (11. del)
18.15	TV Drama: Dubrovčan in Svetovljan (Boškovič)
18.45	Risanka
18.55	Videostrani
19.00	Vreme in Obzornik
19.25 Zrno in vremenska napoved
19.30	Dnevnik
19.55	Zrcalo tedna
20.15	Nadaljevanka: Sever in Jug (16. del)
21.10 Kulturno-dokumentarna oddaja: Zmagoslavje zahodne civilizacije
22.05	Dnevnik
22.20	Film: Divja tolpa (ZDA 1969, r. Sam Peckinpach, i. William Holden, Ernest Borgnine, Robert Ryan)
TV Koper
14.00	TVD Novice
14.05	Film: Amore di una geisha
15.35	Otroški spored: risanke in dokumentarec
16.35	Nanizanka: One Day in Eden
17.35	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
Današnja Odprta meja bo na posebno željo gledalcev predstavila vprašanja, na katera je odgovarjal Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, na Zlobčevem večeru v Ajdovščini.
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Nanizanka: Washington a porte chiuse
21.30	TVD Vsedanes
21.40	Šport: Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju (prenos iz Prage)
Lili CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Pietà per i giusti (dram., ZDA 1951, r. William Wyler, i. Kirk Douglas)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nan.: Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.151 Robinson
19.45	Kviz: Tra moqlie e marito
20.30	Film: Grand Hotel Ex-celsior (kom., It. 1982, r. Castellano in Pipolo, i. Enrico Montesano)
22.30	Variete: Maurizio Costanzo Show
0-40 Rubrika: Première
0.50 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.50 Bonanza
RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9-15 Film: Finisce sempre così (kom., It. 1940, r.
Enrico Susini, i. Vittorio De Sica)
10.30	Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 11.00 Strega
■ per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Cammina, non correre (kom., ZDA 1966, r. Charles Wal-ters, i. Cary Grant)
22.40 Nanizanka: Spenser
23.30	Aktualno: Predsedniške volitve v ZDA
0.30 Film: Madame Bovary (kom., Fr. 1949, r. P. Cardinal, i. J. Bouise)
ITALIA 1_________
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.30	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Bim bum barn, vmes risanke Belle e Sebasti-en, Holly e Benji, KisS me Licia
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple town
20.30	Film: I guerrieri della notte (dram., ZDA
1979,	r. Walter Hill, i. Michael Beck)
22.20	Film: L'assassino ti siede accanto (srh., ZDA
1980,	r. Steve Miner, i. Amy Steel)
24.00	Nanizanke: M.A.S.H., 0.30 La strana coppia,
1.00	Alfred Hitchcock presenta, 1.30 Ai confini della realtà
(g^M-TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke
17.30	Nanizanka: I fòrti di Forte Coraggio
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Bordella (kom., It. 1976, r. Pupi Avati, i. Gigi Proietti)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: wrestling
0.30 Film: Le spie vengono dal cielo (pust., ZDA 1961, i. Robert Va-
ughn)
T ^ TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: La vita comincia a 40 anni
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glas. odd.: Music Box
17.15	TV film: Jazz Band
18.15	Nadaljevanka: L'educazione sentimentale
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubriki: Zelena dežela, 20.30 Večerjajmo skupaj
21.30	Športna rubrika
22.00	Aktualno
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Nad.: Il perduto amore
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
[ $0 TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na goriškem valu (pon.); 9.00 Za vakogar nekaj;
10.00	Pregled deželnega tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Zbornik: umetnost in kultura -izkustvo filma; 13.20 Naša pesem 86: Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane, vodi Borut Smrekar; 13.40 Povejmo glasbo: LP tedna;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Rišite z nami; 14.30 Povejmo glasbo: okoli po svetu; 15.00 Radijska drama: Nemeza (10. del); 15.20 Zbornik (2. del); 16.00 Krivi preroki (pripr. Igor Škamperle); 16.00 Glasbene diagonale;
17.00	Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Revival za danes.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.00 Jutranji program;
8.05	Radijska šola; 8.35 Mladina poje;
9.05	Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 A. Vivaldi: Štirje letni časi; 12.10 Pod domačo marelo; 13.30 Melodije; 14.05 Govorimo angleško;
14.45	Človek in zdravje; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Ansambel Dobri znanci;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo 20,00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Morje in pomorščaki.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vremenska slika in prometni servis; 6.30 Jutranja kronika; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Poročila in pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 18.00 Aktualna tema: Dance parade; 18.35 Popevke po telefonu;
19.30	Zaključek in prenos Radia Lj,
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in vreme; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Pregled dnevnega tiska; 10.05 Glasba; 11.00 Jezikovni pogovori; 11.15 Turistični itinerarij; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 O kulturi in umetnosti;
16.00	Šintonizirani; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz music; 18.00 Filmska glasba;
19.00	Operetne melodije; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni koktajl; 19.00 V svetu fantazije;
20.15	Mix Time; 21.00 Nočni val z Marijo in Igorjem; nato Nočna glasba.
V pokrajinski sejni dvorani na pobudo CGIL
Danes sindikalni posvet o stanovanjskih problemih
Na razpolago meso proste cone Bencinski boni konec meseca
Delavska zbornica CGIL prireja danes v pokrajinski sejni dvorani v Gorici javni posvet o stanovanjski problematiki. Na posvetu, ki bo s pričetkom ob 15. uri, bosta poročala arh. Fulvio Cattunar in arh. Giampaolo Robustel-li. Že podnaslov srečanja, ki se glasi »Zakaj je na Goriškem problem hujši kot drugod?«, nakazuje pomembnost razprave okrog teh vprašanj. Na posvet so povabili krajevne upravitelje, parlamentarce, predstavnike političnih in družbenih sil.
Stanovanjski problem se v naši pokrajini postavlja - brez pretiravanja -kot pravcata socialna drama, ugotavljajo prireditelji. Tako se na primer dogaja, da je za dodelitev ljudskega stanovanja potrebno pri nas precej večje število točk kot pa v drugih stvarnostih. Razlika je očitno posledica neproporčnosti med preskromno ponudbo in velikim povpraševanjem.
Vzrokov za to stanje je nedvomno več, zato je potrebna podrobnejša analiza, da se lahko evidentirajo vsi vzroki in poiščejo potrebne rešitve. CGIL navaja zamude v sanaciji in obnavljanju mnogih mestnih središč, pa tudi večje povpraševanje zaradi prisotnosti osebja vojske in drugih priseljencev iz drugih krajev, ki so v Gorici zaposleni v javnih upravah. Poročili arhitektov Cattunarja in Robustellija naj bi po-
stavili v pravo luč te in druge probleme ter nakazali nekaj hipotez za njihovo postopno odpravljanje.
Z današnjo pobudo želi CGIL tudi publicizirati akcijo za nabiranje podpisov pod peticijo vladi, s katero želijo postaviti nekaj predlogov za reševanje stanovanjskih vprašanj na vsedržavni ravni. Stanje označuje danes - ugotavljajo - splošno propadanje stanovanjskega premoženja in urbanističnega okolja, stanovanjska negotovost, ne-vzdržljivo breme ti. črnih stanarin, pa tudi pritisk na malo lastništvo in kriza v gradbeništvu. V zvezi z aktualno polemiko o skladih Gescal sindikat nasprotuje nameram vlade, da bi ta denar preusmerili za druge potrebe in meni, da bi bilo treba še povečati prispevke za stanovanjsko gradbeništvo.
V ta namen so pripravili peticijo. Podpise zbirajo na sedežih CGIL in patronatov INČA v Gorici, Tržiču, Gradišču, Krminu in Gradežu ter na delovnih mestih. Cilj je, da bi na Goriškem zbrali vsaj 20 tisoč podpisov.
Nov trgovinski načrt
Načrt trgovinskega omrežja sovo-denjske občine, odobren ob koncu sedemdesetih let, ne ustreza več današnjim potrebam in ne nudi možnosti razvoja terciarnih dejavnosti. V za-
dnjem času je prišlo tudi do precejšnjih novosti in sprememb predpisov na področju trgovinske dejavnosti, tako v državnem, kakor deželnem okviru. Odtod odločitev, da je treba začeti postopek za revizijo omenjenega načrta razvoja trgovinskega omrežja in poskrbeti za nov, ustreznejši inštrument. Občinski svet v Sovodnjah je o tem razpravljal na zadnji seji v lanskem letu ter poveril izdelavo načrta arh. Luisi Codellii.
Predvidena je vrsta sestankov in pogovorov s trgovskimi operaterji, priprava ankete o možnostih razvoja trgovinskih dejavnosti tudi ob upoštevanju geografske lege kraja in njegove povezanosti s prometnimi strukturami.
Povsem naj bi se spremenila logika, na podlagi katere je bil izdelan prvotni načrt in ki je predvideval koncentracijo trgovinske dejavnosti v Gorici, za primestna območja pa le minimalne možnosti razvoja.
Medtem so se družbene in gospodarske razmere bistveno spremenile, predvsaem pa je praksa dokazala, da razvoj trgovinske dejavnosti ni pogojen od števila rezidenčnega prebivalstva.
Osnutek novega načrta razvoja trgovinskega omrežja bo predvidoma v razpravi v drugi polovici leta.
Goriška trgovinska zbornica obvešča, da je že na razpolago kontingent mesa proste cone, za dvomesečje januar—februar. Upravičenci v občinah Gorica in Sovodnje imajo pravico nabaviti 3,9 kg mesa po znižani ceni, upravičenci iz drugih občin v pokrajini pa 2,7 kg. Za dvomesečje januar—februar je treba oddati odrezek št. 4 nakaznice.
Trgovinska zbornica obvešča nadalje, da na celotnem območju pokrajine veljajo iste cene za meso proste cone in sicer 9.800 lir za kilogram mesa v skoku in 4.500 lir za kilogram mesa v prsih, brez kosti.
Maksimalne cene za omenjeni vrsti mesa v prosti prodaji znašajo 14.170 lir in 7.380 lir za kilogram.
Razdeljevanje kontingentov blaga proste cone, namenjeno široki porabi, se je torej začelo. V zelo kratkem roku, predvidoma še pred koncem meseca, bodo na razpolago tudi nakaznice za gorivo proste cone. Predvidoma
se bo razdeljevanje nakaznic začelo 25. t. m.
Tako na Goriškem. Glede kontingentov goriva na Tržaškem in v obmejnih občinah videmske pokrajine, pa bodo upravičenci morali počakati še nekaj časa, saj menda še ni na razpolago točnih določil, kdo bo kontingent upravljal, kdo bo kril stroške, ki so v zvezi s tem itd.
Tečaj oblikovanja keramike
V zavodu Lenassi bodo v prihodnjih tednih priredili tečaj oblikovanja keramike in dramski tečaj. Prvi bo potekal od 18. januarja do 24. marca, dvakrat tedensko, drugi pa od 20. januarja do 23. marca ob sredah. Oba tečaja sta namenjena mladim med 6. in 13. letom in sta brezplačna. Število mest pa je omejeno.
KULTURNI
DOM
KULTURNI DOM GORICA
vabi danes zvečer ob 18. uri
na predstavitev knjig Slovenska postna premišljevanja dr. Matjaža Kmecla in Pajčevina in kruh dr. Pavleta Merkuja.
Avtorja bosta prisotna.
Končno začetek del na novem vodovodnem zajetju pri Fari
Dogradili naj bi ga do poletja
Pečanac razstavlja v Novi Gorici
V galeriji Meblo v Novi Gorici odprejo danes ob 18. uri razstavo grafik Nedeljka Pečanca. Ob otvoritvi bo gorovil prof. Milko Rener. Pečanac je zelo znan v umetniških krogih, razstavljal je v raznih krajih, tudi pri nas v Gorici. Sedanja razstava bo odprta do 30. januarja.
Ob drugem vlomu v nekaj dneh obsojen na eno leto zapora
Dva vloma v dobrem tednu sta gotovo preveč. Zato se 25-letni Giovanni Tosetto iz Foljana tokrat ni mogel izogniti strogi obsodbi. Že prejšnji teden so ga v Tržiču obsodili zaradi vloma v lekarno bolnišnice, iz katere je odnesel nekaj sto stekleničk pomirjevalnih zdravil. Vendar so ga takoj po obsodbi izpustili na začasno prostost.
Fant, znan kot uživalec mamil, je potreboval denar. Tako je v soboto ponoči vlomil v občinske urade v Ul. Sant'Ambrogio. Tudi tokrat je imel smolo, saj so ga takoj izsledili in ga prijavili zaradi poskusa tatvine in razdejanja, ki ga je povzročil v pisarnah. Včeraj so ga po hitrem postopku na tržiški Preturi obsodili na leto zapora in pol milijona lir globe. Tokrat mu seveda niso priznali začasne prostosti, tako da bo moral ostati v zaporu.
Mesec pripora zaradi pijančevanja
Na Preturi v Gorici so včeraj obsodili na mesec pripora 37-letnega Paola Bofulina iz Ul. Corsica 21. Mož je 14. aprila lani vstopil v bar La conchiglia na Korzu. Bil je že nekoliko vinjen, zato mu v lokalu niso hoteli ustreči, ko je zahteval še pijače. Bofulin ni od-jenjal, celo razburil se je, začel razgrajati in prevrnil mizico, tako da je lastnica poklicala policijo.
Pretorju je med včerajšnjim zasliševanjem izjavil, da je popil le kozarec vina in malo pivo, vendar so policisti povedali, da se je v resnici s težavo držal na nogah in izgovarjal besede brez vsakega smisla. Pretor ga je zato spoznal za krivega pijančevanja, pri odmerjanju kazni pa pristal na zahtevo tožilca in obsodil Bofulina na mesec pripora.
Šolske volitve 28. februarja
Volitve šolskih kolegialnih organov bodo v nedeljo, 28., in ponedeljek, 29. februarja, torej teden kasneje, kot je bilo prvotno javljeno. Tako sporoča
šolsko skrbništvo, ki se pri tem sklicuje na ministrsko okrožnico dne 28. decembra. Prvi dan bodo volilni sedeži delovali od 8. do 20. ure, drugi dan pa od 8. do 13.30. Zaradi spremembe so predvideni roki za razne predvolilne operacije sledeči: volilne sezname je treba pripraviti do 19. januarja, kandidatne liste bodo sprejemali od 9. ure 21. januarja do 12. ure 1. februarja, volilna propaganda se bo lahko uradno pričela 29. januarja, zaključila pa se bo 26. februarja. Do 23. februarja bodo pristojni organi imenovali osebje volilnih sedežev.
Civilizacija je človeštvu prinesla napredek. Odpravljene so bile bolezni, ki so bile še v tem stoletju smrtne — pojavile so se sicer nove, kot so aids ali rakasta obolenja, za posledicami katerih pa je nedvomno manj smrtnih primerov —- boj proti nepismenosti je v razvitem svetu skoraj izbojevan, pogoji na delovnih mestih pa so se občutno izboljšali. Vemo pa, da je tako hiter razvoj družbe doprinesel tudi več negativnih posledic, nič pa ne kaže, da se bo trend razvoja v tej smeri lahko kmalu spremenil na boljše. Površina gozdov se nevarno krči, zrak in voda sta hudo onesnažena, kar bo lahko kmalu imelo izredno negativne posledice na celotno ekološko ravnotežje.
Zgornja so sicer izredno pomembna vprašanja, ki pa so od vsakdanje stvarnosti nekoliko oddaljena, ki se nas le posredno tičejo in se zato zgrozimo le takrat, ko npr. ne smemo jesti zelenjave iz vrta, ker jo je onesnašilo sevanje černobilske jedrske elektrarne. Nasprotno pa nas bolj zbode, ko se gibljemo po zapletenih poteh, ulicah in stezicah italijanske birokracije.
Po dolgotrajnih pripravah, zlasti glede urejanja dokumentacije, so se dela na gradbišču novega vodovodnega zajetja pri Fari le začela. Tako je na zadnji skupščini vodovodnega konzorcija Cafo poročal predsednik Ferruccio Colombi, na izrecno vprašanje. Začetek del je bil napovedan že pred nekaj meseci, vendar se je zadeva zavlekla zaradi težav v pridobivanju potrebnih soglasij s strani državnega podjetja za ceste in Državne službe za vodno gospodarstvo. Cevi po katerih bodo dovajali vodo iz novega zajetja v kraški del omrežja bodo namreč speljane pod avtocesto in vkopane v strugi Soče. Za to pa je potrebno imeti soglasje.
Računamo, da bodo dela, zdaj ko so bile vse te formalnosti urejene, potekala brez zamud in da bo že do poletja kraški del omrežja lahko dobival vodo iz novega zajetja, je na skupščini pojasnil predsednik konzorcija Colombi. Rok za dokončanje del je namreč 180 dni.
V zvezi z začetkom del na novem zajetju, je bil govor tudi o ukrepih za zaščito podtalnice pred nevarnostjo okuženja, zaradi ne dovolj premišljenih izbir izrabe prostora na ožjem go-riškem območju. Goriška občina ima namreč okvirni načrt za ureditev na prodnati terasi med Ločnikom in Faro večjega odlagališča za pepel, ki ga proizvaja upepeljevalnik v industrijski coni. Izbrana lokacija pa je samo kake tri kilometre daleč od novega zajetja, od koder bodo črpali vodo za okrog 20 tisoč prebivalcev.
Predsednik konzorcija je člane skupščine seznanil, da so bili že stor-
Teh primerov pa je nič koliko. Statistike vedo povedati, da je v Italiji sorazmerje med številom prebivalcev in številom javnih uradnikov eno izmed najvišjih na svetu, kljub temu pa se mora »tehnološki človek« še vedno večkrat brezglavo vrteti v začaranem krogu birokracije. Nič čudnega sicer, saj pri nas potrebujemo (javni uradi pa jih logično izdajajo) rekordno število potrdil, ki se večkrat ponavljajo in so ponavadi med seboj tesno povezani.
Da ni ta izjava iz trte zvita nam, kot primer, zgovorno pričajo potrdila, ki jih izdajajo občinski uradi. Poleg družinskih in rojstnih listov, potrdilu o zakonskem stanju, o smrti, rojstvu, državljanstvu in številnih drugih birokratskih papirusov, nam v Italiji v letu 1988 servirajo še potrdila, ki so jasna dediščina temačnega fašističnega obdobja. Državljani tako v nekaterih primerih potrebujejo potrdilo »o dobrem vedenju«, ki pa ga lahko podpiše edino župan.
Iskanje raznih dokumentov je razumljivo lahko zelo zamudna zadevšči-
jeni potrebni koraki in da bo v prihodnjih dneh novo srečanje s predstavniki goriške občine, kjer bodo ponovno izrazili pomisleke glede predlagane rešitve, saj bi prisotnost odlagališča pomenila stalno nevarnost onesnaženja podtalnice. Del vode, ki jo bodo črpali pri Fari se namreč pretaka tudi pod območjem, ki ga je go-riška občina izbrala za odlagališče pepela in v primeru potrebe, tudi odpadkov.
Da je nevarnost okužbe podtalnice še kako neposredna, priča tudi zadnji primer, pred kakšnim tednom, na območju občine Dolenje.
Glede načrta prenove vodovodnega omrežja Cafo velja zabeležiti, da je skupščina soglasno odobrila najem posojila v znesku 1,2 milijarde lir pri zavodu Cassa depositi e prestiti. Ta denar bodo uporabili za 2. izvršilni načrt rekonstrukcije, ki obsega gradnjo vodnih zbiralnikov v Fari, Koprivnem in Mošu.
V Kulturnem domu farsa Daria Foja
Kulturni dom v Gorici bo prihodnji teden gostil zanimive gledališke predstave. V ponedeljek in torek bosta redni abonmajski prestavi iz sezone SSG. Mestno gledališče iz Ljubljane bo nastopilo z glasbeno komedijo Milana Jesiha Ptiči. Pričetek obeh predstav bo ob 20.30.
Ob teh rednih predstavah bo, vedno na pobudo SSG, prihodnjo sredo, prav tako ob 20.30, gostovala v Kulturnem
na, posebno v večjih mestih, kjer so vrste dolge, uradnikov pa malo in še ti sprejemajo stranke samo določene dni in takrat samo po nekaj ur. Nevšečnosti bi lahko odpravil elektronski sistem, vemo pa, da tudi računalnik ni nepogrešljiv, včasih pa celo odpove in dokumentov ni od nikjer, ker je računalnik v »tiltu«. Huje pa je tistim, ki živijo v tistih mestih, do katerih elektronika še ni prišla in se zato uslužbenci, ki izdajajo razna potrdila, gibljejo v prostorih, kjer kraljujejo kupi zaprašenih svežnjev papirja.
Pozanimali smo se, kako se kaj godi občanom slovenskih občin na Goriškem in zvedeli smo, da večjih težav pri njih nimajo in zato lahko potrdila v glavnem izdajajo še isti dan. V Doberdobu so npr. lani izdali 3.993 potrdil, kar je v povprečju 12 na dan. Tudi za izdajo potrdila »o dobrem vedenju« verjetno nimajo župani slovenskih občin večjih težav, saj je število občanov omejeno. V hujših škripcih pa se pred zahtevo o izdaji potrdila »o dobrem vedenju« verjetno znajde Scorano, da o rimskem ali milanskem županu sploh ne govorimo...
domu gledališka skupina G. Belli iz Rima. Uprizorili bodo zabavno farso Daria Foja Chi ruba un piede è fortunato in amore. Rešiser in nosilec glavne vloge je Antonio Salines. Ob njem nastopajo Riccardo Bucci, Massimo Pedroni, Graziella Diano, Francesca Bianco, Giulio Pizzirani in Umberto Conte.
Fo je aktualiziral antični mit in ga prenesel v šestdeseta leta, ki je v Italiji bilo - med drugim - zlato obdobje za gradbene špekulacije. Dva domiselna sleparja ukradeta nogo Merkurovega kipa (bog je zavetnik trgovcev in tatov), ga zakopljeta pod gradbišče in tako izsiljujeta podjetnika. Zadeva se zaplete zaradi ljubezenske avanture med sleparjem in podjetnikovo ženo, ki je vir zabavnih situacij.
Predprodaja vstopnic je v teku v uradu Kulturnega doma vsak dan od 11. do 13. ure.
razne prireditve
V cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah bo v nedeljo, 17. januarja, ob 15. uri božični koncert, ki ga izvajata pevska zbora iz Mirna in iz Rupe—Peči. Prireditelj je Ženski pevski zbor v Laškem.
razna obvestila
SPD Gorica sporoča, da do 19. t. m. vpisujejo za planinski ples. Družabnost bo v soboto, 23. t. m., v Kulturnem domu v Gorici. Vabila in prijave so na razpolago v trgovini Bavcon.
Gospodarska zadruga Vrh sklicuje sejo odbora in članov v četrtek, 21. t. m., ob 20. uri v središču Danica na Vrhu.
Odbor za varstvo okolja v Sovodnjah, obvešča, da občani lahko nakažejo svoje prispevke pri domači Posojilnici. Odbor obenem vabi k sodelovanju vse, ki bi radi dali svoj doprinos v boju za zdravo in prijetno okolje.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Angel heart — ascensore per 1'inferno«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 17.30-22.00 »Salto nel buio«. VITTORIA 17.30-22.00 »Moana — la bella di giorno«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Biancaneve e i sette nani«.
COMUNALE 17.30-22.00 »Maurice«.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Močneje fantje«. 18.15-20.15 »Ljubezni Blanke Kolak«. Filmsko gledališče.
DESKLE 19.30 »Platoon — vod smrti«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Karla Dragica Koršič vd. Carini iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražice in na glavno pokopališče.
Izdajanje raznih listin in potrdil je v naših krajih razmeroma ažurno
Mestno gledališče ljubljansko gostuje v Kulturnem domu
Jesihova noviteta »Ptiči« in Aristofan
Nocoj začenja svoje gostovanje v Kulturnem domu Mestno gledališče ljubljansko, ki se nam bo predstavilo z noviteto pesnika in dramatika Milana Jesiha »Ptiči«. Režiserka Barbara Hieng si je delo zamislila kot nekakšno glasbeno komedijo, za katero je kostume izdelala Marija Vidau.
Naslov igre jasno pove, da je avtor segel po Aristofanu, zato je vsekakor zanimivo pogledati, v čem se slovenska inačica razlikuje od originala. Aristofanovi »Ptiči« so izrazito aktualistična igra, ki neposredno biča tedanjo družbeno in politično situacijo v Atenah, toda pesnik v njej le ponuja možno rešitev. Izhod je. Dva ugledna atenska meščana, razočarana nad slabostmi svojih rojakov, zapustita rodno mesto in iščeta bolj pošten prostor pod soncem. Najdeta ga v svetu ptičev. Tam organizirata državo, pravičnejšo tako od države ljudi kot bogov. Vanjo se skušajo pririniti razni vsiljivci in jo pokvariti, toda mesto ptičev hoče biti neoporečno. Aristofan zaključi svojo igro s poroko enega od Atencev z Bazilejo, poosebljeno oblastjo; bogovi so strmoglavljeni, vzpostavljen je nov, boljši red.
Za tiste čase so bili »Ptiči« revolucionarni in prijetno sveži. Kakšno vizijo sveta pa nam ponuja Jesih?
Euelpides in Pisthetairos nista več ugledna meščana, ampak navadna prevaranta in blelerja, svet ptičev ni pošten, ampak ravno tako skorumpiran kot svet ljudi, izgradnja ptičjega mesta ne bo prinesla nobene koristi
za njegove prebivalce, ampak samo za sumljiva predstavnika človeškega rodu itd. Ptiči so pri Jesihu v najširšem pomenu besede ljudstvo, ki se ne
spreminja in ostaja venomer isto, ne glede na to, kdo mu vlada. Tako jih na začetku najdemo, kako služijo Smrdokavri, se potem z nekaj spretni-
mi frazami in praznimi, a zvenečimi obljubami pustijo prepričati novima prišlekoma in od trenutka, ko eden od njiju zavlada, prav tako pokorno kot prej Smrdokavri zdaj služijo njemu. Bistvo te menjave vlade pa je pravzaprav v tem, da nova ideologija ne prinaša nič novega, saj ostaja hierarhija v svetu ptičev nespremenjena. Ptiči sami pa pridejo z dežja pod kap.
Kaj je potemtakem v Jesihovih »Ptičih« smešno, se sprašuje dramaturginja Vesna Jurca. Po njenem so najbolj direktne in očitne tiste bodice in replike, ki skušajo namigovati na zdajšnjo družbeno-politično situacijo. Vsa ostala zgradba teksta pa je v bistvu manj smešna, ampak bolj groteskna, parodična, absurdna. Namesto satirič-nosti, ki je glavno sredstvo in stil Aristofana, je stil celotne Jesihove parafraze prej fantastika.
Cela igra je bolj čudna in nenavadna kot pa smešna - in to posredno nakaže avtor tudi s samim koncem: vse je relativno, nič ni res, vse skupaj je izmišljotina.
Jesih pravzaprav^ uvaja nov tip zaključka komedije. Če je v klasični komediji vse do 20. stoletja značilen srečen konec za zmago normalnega reda in je za komedijo absurda v 20. stoletju značilna brezizhodnost situacije, ki ne ponuja nobene rešitve, se Jesih zateka k skoraj antičnemu posegu. Prelet letala je svojevrsten deus ex machina (dobesedno), ki jasno pokaže, da vse skupaj ni zares.
V sredo v veliki dvorani Cankarjevega doma
Proslavili jubileja Slovenske filharmonije
V sredo zvečer je simfonični orkester Slovenske filharmonije s slavnostnim koncertom v Veliki dvorani Cankarjevega doma počastil dvojni jubilej: osemdesetletnico prve in štiridesetletnico povojne Slovenske filharmonije.
Slavnostni govornik je bil predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj. Spomnil je na stare korenine glasbe na Slovenskem; ki je od prvih cerkvenih organistov in mestnih piskačev že 1701. leta prešla v organizirano dejavnost. Takrat je bila ustanovljena Accademia philharmonicorum, ki je imela med častnimi člani tudi Haydna, Pa-ganinija, Beethovna, Brahmsa in Dvor-žaka. In iz te filharmonične družbe je
1908. leta nastala prva Slovenska filharmonija. Njen prvi dirigent je bil kasneje svetovno slavni Vaclav Talich.
Do povojne uradne ustanovitve Slovenske filharmonije je prišlo z uradnim aktom z dne 30. decembra 1947 in s prvim koncertom novega orkestra 13. januarja 1948.
Slovenska filharmonija je v sredo zvečer v nabito polni Veliki dvorani Cankarjevega doma predstavila dvoje novih slovenskih del. Skladatelj Darijan Božič je napisal slavnostno uverturo za igralca in simfonični orkester Si-cut laudaret Gallus (Tako bi hvalil Gallusa). V mislih ob jubileju je skladatelj sam zapisal: »Uvertura pa je ko-leda ob prazniku, čestitka vsem nocoj-
šnjim izvajalcem na odru in vsem poslušalcem v dvorani. Delo je uglasbitev ideje, združiti v nekaj glasbenih trenutkih enega od viškov glasbene produkcije, ki jo trenutno na Slovenskem imamo - odličen simfonični orkester SF, najboljši v naši glasbeni ustvarjalnosti, kompozicijski stavek Jakoba Petelina Gallusa, ter verze Ovi-da in Prešerna.« Recitiral je Aleksander Valič, poslušalstvo pa je bilo nad vrhunsko izvedbo navdušeno, kar je izrazilo z dolgim, dolgim ploskanjem orkestru, dirigentu Urošu Lajovicu, solistu in skladatelju.
Druga slovenska noviteta je bil koncert za orgle, pojočo žago in orkester Maksa Strmičnika, ki ga je skladatelj
posvetil dr. Romanu Klasincu ob njegovi osemdesetletnici. »Koncert za orgle, pojočo žago in orkester in v nekem smislu klasično zasnovo, ker je zgrajen v sonatni formi. Prvo temo predstavi v nekoliko daljši gradaciji orkester, nadgradijo in prevzamejo jo orgle, vendar v razvoju do meje, kjer ni več drugega izhoda, kot da se zvočna materija prevesi v povsem novo in drugačno dinamično in vsebinsko ravnovesje. Iz starega in trenutno izničenega stanja pa se dvigne kot ptič Feniks utripajoč in neoprijemljiv ton. S tem delom je utemeljen prehod v izpeljavo, torej v osrednji del, menjajočih se dramatičnih in liričnih razpoloženj, kjer lahko opazimo tudi srednjeveške "notrerdamske" vokalne pesmi in druga protiutežna mirovanja. Repriza predstavlja konec celotne gradacije. Istočasno pomeni tudi zaključen krog vsega živega, iztekajoč se v najbolj vznemirljivem in posebno občutenem vzdušju: ponazarjajo ga dvigajoči se toni, ki se utripajoč, vedno bolj umirajo,« je zapisal avtor, ki je na orglah delo tudi sam izvajal. Na pojočo žago pa je igral Mitja Terlep. Tudi koncert za orlge, pojočo žago in orkester je navdušil občinstvo.
Drugi del koncerta pa je bil posvečen Haydnovi maši In tempore belli. Ob orkestru Slovenske filharmonije so nastopili še zbor Consortium Musicum in solisti Olga Gracelj, Eva Novšak -Houška, Jurij Reja in Josip Lessaja.
DEJAN VERČIČ
Debut mladega tržaškega slikarja
V tržaški galeriji Cartesius se te dni predstavlja občinstvu domači, t. j. tržaški likovni mojster Domenico Boniel-lo. Za seboj ima slikarsko šolo tržaškega muzeja Revoltella ter beneško likovno akademijo, kjer se je šolal pri znanem mojstru in pedagogu Carmelu Zottiju. Čeprav je doslej sodeloval pri vrsti skupinskih razstav v Benetkah, Bariju, Neaplju in tudi drugod in čeprav je dobil že kako vidnejše priznanje, je sedanja njegova razstava v galeriji Cartesius, njegova prva velika samostojna predstavitev ne le v Trstu, ampak na sploh. Gre pa zares za lepo in bogato razstavo, ki obsega kar 35 del in sicer akrilov, grafik ter risb, kar da je, kot pravi sam mojster, plod njegovih naporov zadnjih treh let.
Boniellova likovna govorica je lažje, vendar pa ne povsem lahko čitljiva. Posebno ne v nekaterih perorisbah ter nekaterih akrilih. In vendar ga moramo uvrstiti v zvrst
figurativnih likovnikov. To velja še posebej, ko je govor o nekaterih njegovih akrilih, ki bi jih mogli označiti tudi za dela v mešani tehniki, saj Boniello svoj motiv, ki ga je z akrilom nanesel na platno, odnosno papir, še retušira. Pri tem bi dodali, da v svojih akrilih mladi mojster uporablja le vinsko ali močno, ognjeno rdečo barvo, ter nekaj rumene in oranžne, ki prinaša v kompozicijo nekaj več svetlobe, luči.
Boniello je dober risar. Ta njegova spretnost pride posebno do veljave v jedkanicah, na primer v delih z naslovom Zrušenje templja, Metamorfoza in Korali. Pa tudi v nekaterih perorisbah, kjer pogosto, rekli bi raje skoraj povsod upodablja človeško podobo, več žensko kot moškega, je očitna njegova risarska spretnost, njegova lahka roka.
Zanimiva in bogata razstava mladega tržaškega mojstra bo trajala do 21. t. m. (Fre)
Joyceova
drama
»Begunci«
James Joyce je dramo »Begunci« napisal v letih 1914—1915 v Trstu, tik pred odhodom v nevtralni Zurich. Dogajanje pa je prenesel v Dublin, čeprav so v drami očitni avtobiografski elementi iz njegovega tržaškega obdobja, še več, gre za popolno identifikacijo živih ljudi. Tako je glavni »junak« Beguncev Richard Rowan pisatelj sam (ista leta, oba pisatelja, oba Irca), Bertha je njegova žena Nora, Robert Hand pa tržaški časnikar Roberto Prezioso, ki se je spoprijateljil z Joyceom in ki je potem v Trstu celo dvoril pisateljevi ženi. O tem krožijo tudi najrazličnejše anekdote pa tudi v pismih irskega pisatelja je o tem veliko besed.
Že iz povedanega lahko zaslutimo, da gre tudi v Beguncih za izrazito tematiziranje zakonske ljubezni oziroma zvestobe, za rogove, oziroma za družinsko-ljubezenski trikotnik. In res, glavni motiv drame se z izjemno globino in ostrino osredotoči na vprašanje zvestobe v zakonu, na odnose med možem in ženo in na to, če je dovoljeno in do kolikšne mere je mogoče »imeti za svojega« drugega človeka. Ob tej glavni temi je še problem begunstva, ki je tudi izrazito avtobiografskega značaja, saj se pisatelj sam zaradi postankov v mnogih evropskih mestih ima za begunca in sanja, kako bi bilo z njegovo vrnitvijo v rojstno deželo (vemo, da je umrl v Zii-richu 13. januarja 1941).
Uprizoritev (La Compagnia del Teatro delle Arti), ki smo jo gledali v gledališču Rossetti (ponovitve bodo do nedelje), je v režiji Marca Sciacca-luge dajala prednost družinskemu trikotniku. Na lepi sceni Haydna Griffi-na smo bili priče naravnost pretresljivi inscenaciji, ki je ni zanimal zunanji videz — dajala je prednost notranjim zavrtostim in psihi protagonistov. Richard nekje pravi, da daje svoji ženi Berthi popolno svobodo. Celo sili jo v razmerje z Robertom, o čemer mu Bertha do potankosti poroča. Razen o noči, ko je Roberta obiskala na domu. Kaj se je tisto deževno noč zgodilo? Tega ne ve nihče, niti gledalci, še manj pa Richard, čeprav mu žena zagotavlja, da mu je ostala zvesta. V pisatelja se je vgnezdil dvom. Odslej bo vedno živel v dvomu, saj mu je njegova strategija ljubosumja dokazala, da resnice, čeprav pride do eksplicitnega »priznanja«, ni moč dešifrirati, resnica je veliko bolj komplicirana od samega priznanja krivde oziroma dokazovanja nedolžnosti. In ta dvom se preseli z odra med gledalce.
Zame so bili »Begunci« prvovrstno gledališko doživetje. Tako močno, trdo, neprizanesljivo, a tudi z vso močjo poezije, ki jo premore vrhunski pisatelj. Zagotovo je režiser Sciacca-luga uspel v osnovni intenciji, ko je skušal prav te ostre robove zliti z neverjetno ekspresivnostjo na eni strani in jo ublažiti z liričnimi utrinki na drugi. Pri tem so imeli največ zaslug seveda Aroldo Tieri, Giuliana Lojodi-ce in Paolo Giuranna (nastopali so še Elettra Bisetti, Milena Ariani in Cristiano Correddu), ki so malodane brezhibno upodobili svoje odrske osebe in prispevali k temu, da smo gledali in podoživljali vso Joyceovo umetniško sporočilnost.
MARIJ ČUK
Zoran Mušič bo v centru George Pompidou v Parizu razstavljal svoja dela na papirju od leta 1945 do danes. Otvoritev razstave v Beaubourgu, enem najbolj uglednih svetovnih templjev moderne umetnosti, je napovedana za 19. januar, ogled pa bo mogoč »se do 10. aprila.
to
ali dragocen svileni papir iz Nepala, »sakdanji block-notes ali starinska Pola iz 18. stoletja. Material mu je v veselje in iz njega, s pomočjo raznih tehnik, kot so olje, tempera, gvaš, akvarel ali risba, ustvarja male čudeže harmonije. Že prejšnje poletje smo si v nekdanji tovarni pinjol v Versilii lahko ogledali podobno, čeprav manjšo razstavo, posvečeno Mušičevim delom ha papirju. Razstava v Parizu bo seveda bogatejša in časovno obsežnejša. Nudila nam bo v ogled 80 del, od katerih bodo mnoga prvič razstavljena.
Prvič bomo lahko videli tudi zbrane risbe, ki jih je slikar na skrivaj risal v koncentracijskem taborišču v Dachauu. Pretresljiva pričevanja prihajajo jz muzejev v Ameriki in Baslu, tri pa nodo na posodo iz Ljubljane. Tako je Mušič sam opisal tiste strahotne dneve in svojo notranjo nujo po risanju.
»Počasi začenjam plaho risati. Mogoče se bom tako rešil. V nevarnosti Pom mogoče imel razlog, da zdržim. Najprej rišem skrivaj v predalu svoje stružnice stvari, ki sem jih videl na Poti v tovarno: prihod prevoza, odprt tovorni vagon, iz katerega padajo mr-
Mušič rad uporablja papir, pa naj bo papirnata servietka iz restavracije
Ob izjemnem svetovnem zanimanju za umetnika V
Zoran Mušič v pariškem Beaubourgu
liči. Pot je trajala mesece, mogoče še več, brez hrane, brez pijače, neproduš-no zaprti. Kak preživel ponori in vpije. Oči mu izstopajo. In vse to v nepopisnem zadahu razkroja in umazanije. Kasneje rišem v taborišču. Dnevi minevajo. Kmalu me popade neverjetna strast po risanju. V zadnjih tednih taborišča se je zmanjšala nevarnost, da bi me zalotili. V tovarni uspe priti do papirja in črnila. Rišem kot v transu. Bolestno se oklepam teh listov papirja. Moreča veličina mrtvaških polj me slepi. Od daleč se mi trupla zdijo kot madeži belega, srebrnega snega v hribih, kot bele pege galebjih jat na laguni s črnim ozadnjem oddaljenega viharja. Rišem in grabim za vsak detajl. Koliko tragične elegance v teh krhkih truplih! Natančne podrobnosti: roke, tanki prsti, noge, odprta usta v zadnjem poskusu zadnjega vdiha. Kosti pokriva bela, skoraj sinja koža. Koliko prizadevanja, da ne izdam teh drobnih oblik, da jih ponazorim ravno tako dragocene, tako skrčene na bistvo, kot jih vidim! - Bil sem v oklepu mrzličnega stanja z nepremagljivo potrebo po risanju, da mi ta veličastna in tragična lepota ne bi ušla. Vsak dan
sem živel le za tisti dan. Jutri bi bilo prepozno. Življenje in smrt sta zame bila odvisna od tistih listov.«
Težko je verjeti, da je avtor teh strašnih likovnih zapisov isti, ki nam na sosednji steni nudi magično zasa-njenost dalmatinskih konjičkov v nežnih pastelnih barvah. Adorno je nekoč zapisal, da po Auschwitzu poezija ni več mogoča. V Mušiču se poezija nasprotno rojeva prav iz zavesti tragike. Dokler Mušič življenja ni spoznal v njegovem najglobljem in najbolj krutem absurdu, ni mogel iz svojih slik odstraniti vsega odvečnega, nebistvenega, banalnega. Njegovi najbolj idilični pejsaži po Dachauu ne morejo nikoli biti sladkobni, ker v sebi hranijo zavest življenjskega preloma.
Mušič je nekatera svoja dela na papirju komentiral v omejeni izdaji sedemindvajsetih risb, ki jih je leta 1984 založil Švicar Giulio Topi v l,uganu, uredil pa Sergio Grandini. Pred obiskom razstave v Parizu nas branje avtorjevih zapisov mogoče na najboljši način uvaja v njegov umetniški svet. Tako Mušič piše o svojih sienskih pokrajinah iz let 1948-49:
»Na hitro sem jih risal v vlaku ali avtobusu med potovanji v Rim. Mimo okenca so hiteli okrogli griči, zaznamovani od brazd, teh globokih zarez, ki jih je v glino izdolbla voda. Skoraj nobene rastline ni bilo videti. Redko grmičevje se je ritmično vrstilo na grebenih. Tu pa tam se mi je zdelo, kot da bi bil pokrajino namerno popravil človek: suha, v premišljene točke vsajena drevesca so ustvarjala skoraj dovršeno okrasno risbo. Že na prvi pogled me je ta sivo-bela zemlja presunila. Zdelo se mi je, kot da bi se bil tam čas ustavil.«
In še o skicah, ki prikazujejo pokrajino v okolici Siene: »Te večkrat zelo majhne risbe so mi služile, da sem na papir ujel kompozicijo in njeno ravnovesje. Že od začetka sem bil nagnjen k stilizaciji podobe, k ploskovitosti in izražanju na eni sami ravni brez globine. To vizijo mi je mogoče zapustilo občudovanje bizantinskih mozaikov.«
Mozaike je Mušič odkril po vojni v Benetkah. Luč in umetniško bogastvo mesta na vodi sta ga po temnih dneh v Dachauu prevzela in pomirila. Tako umetnik opisuje čar Benetk iz zornega kota Zatter, kjer ima atelje: »Kanal Gi-
udecca, laguna z industrijsko cono v Margheri. Vsak dan jih videvam z Zatter: zjutraj in zvečer, z lepim vremenom, ko so vse poteze jasne in kontrastne, in v dneh, ko meglica zamedli obrise stvari. To atmosfero uspe nositi v sebi tudi daleč od Benetk. V ateljeju mi risba nanovo vzbudi prvi občutek presunjenosti.«
V baziliko sv. Marka Mušič še vedno rad zahaja. Njegove zadnje motive, portale katedral, mu je navdihnila prav skrivnostna atmosfera starodavne in temačne cerkve s skritim leskom zlata na mozaikih. »Pred kratkim sem povzel stari motiv notranjosti sv. Marka, ki sem ga bil med vojno komaj načel,« piše Mušič leta 1984. »Notranjosti katedral me že od nekdaj privlačujejo zaradi veličine prostora in skrivnostnosti polmraka, iz katerega izstopajo rahlo osvetljene figure.«
Katedrale so časovno zadnji motiv pariške razstave. Mušič danes miruje in čaka na nov navdih. Pred kratkim se je - vedno na papirju - poskusil v tihožitjih, ki ga pa niso zadovoljila. Mudi pa se slikarju nikoli ne. Nuja po slikanju, pravi, mora prihajati od znotraj. Kljub rastoči slavi je Mušič sam s sabo vedno bolj strog. Pariški Beaubo-urg odpira njegovo veliko antološko razstavo, nemški prvi televizijski kanal ravnokar snema njemu posvečen enouren film, on pa neizprosno meni: »Kar bo mojega ostalo, so mrtvaki, Siena in konjički. Nič drugega. Najboljše je to.«
IVANA SUHADOLC
stran
10 □ reportaža	PRIMORSKI DNEVNIK — 15. januarja 1988
Pri naših onkraj velike luže
JOŽE KOREN
Tržaški oktet se je od 8. do 27. oktobra letos mudil na turneji po ZDA in Kanadi, kjer je bil gost nekaterih organizacij slovenskih izseljencev in dveh italijanskih ustanov. Gostoval je v Clevelandu in Lemontu (Ohio), v Chicagu (Illinois) in Milwaukeeju (Visconsin), v Torontu in Hamiltonu (Kanada).
Do gostovanja »čez lužo« seveda ni prišlo čez noč in kot pri vsakem podobnem podvigu je bil tudi pri tem potreben posrednik. Ta se je pojavil v osebi gospe Zore Tavčar-Rebulove. Dobra poznavalka odlik Tržaškega okteta in vzdrževalka stikov s slovenskim izseljeniškim svetom, je vpregla vsa svoja poznanstva v ZDA in Kanadi, da bi se tudi Tržaški oktet predstavil slovenskemu življu onstran Atlantika v duhu skupnega slovenskega kulturnega prostora, ki se glede na številčnost slovenskega starega in novega izseljenstva in njegovega intelektualnega potenciala prav gotovo ne more omejevati samo na neposredno mejaštvo.
Seveda je pri tem sodeloval tudi oktet sam, razumevanja pa je bil deležen še pri odboru za kulturo Slovenske kulturno-gospodarske zveze, pri raznih podpornikih v okviru v ta namen izvedene nabiralne akcije, pri jugoslovanskem letalskem podjetju JAT in pri Športnem društvu Sloga. Oktetovi gostitelji v ZDA in v Kanadi so bili: v Clevelandu Slovensko-ameriški kulturni svet s predsednikom prof. Karlom Bonuttijem na čelu in v sodelovanju s Primorskim klubom (Frank Cen-dol), zborom Fantje na vasi (Janez Sršen) in pevskim društvom Korotan (Rudi Knez); v Chicagu pater dr. Ven-delin Špendov; v Milwaukeeju Slovenski umetniški svet pri Šoli lepih umetnosti univerze zvezne države Visconsin, slovenski vokalni ansambel »Gallus« in društvo Triglav; v Torontu in Hamiltonu pa izrecno v ta namen ustanovljeni pripravljalni odbor s predsednikom prof. Francetom Habjanom na čelu, sicer pa v njem gospodje Franc Sodja (kot pobudnik), Janez Kopač in Tine Batič, Primorsko društvo »Simon Gregorčič« (Metod Seražin in Viktor Grlj), Blaž Potočnik, Ludvik Stajan, Vilko Čekuta, Jože Kastelic in drugi, v Hamiltonu pa še župnija sv. Gregorija.
Z italijanske strani sta bila za dva nastopa gostitelja Federacija italijanskih organizacij »Columbus Day« v Clevelandu po prijateljskih zvezah prof. Bonuttija, in Inštitut za italijansko kulturo v Torontu v okviru prireditev »Italy on stage« pod pokroviteljstvom italijanskega zunanjega ministrstva. Za to gostiteljstvo je imel največ zaslug oktetov častni član in prijatelj Paolo Bonatti preko svojih rimskih zvez.
Pri gostiteljskih družinah
Na clevelandskem latališču je bil zbran skoraj ves organizacijski štab na čelu s prof. Karlom Bonuttijem, goriš-kim rojakom iz Bukovice pri Renčah, po poklicu profesorjem na ekonomski fakulteti clevelandske univerze. Že prvi stik z njim in ostalimi je ustvaril prijetno domačnost, čeprav zaradi pozne ure ni bilo časa za daljše pogovore. Z osebnimi avtomobili smo se odpeljali na domove naših gostiteljskih družin, eni v kar precej oddaljeno predmestje East Cleveland, drugi pa v še bolj oddaljeni sosednji občini Euc-lid in Pipper Pike, kjer živi danes večina slovenskih izseljencev. Sama Bo-nuttijeva družina je v svojem velikem, udobnem in gosposkem domu, potopljena v okolje jesensko obarvanega drevja, sprejela kar šesterico oktetov-cev, družini zakoncev Venca in Vide Sfiligoj in zakoncev Batič-Dalpiaz pa vsaka po dva, vključno seveda z nama, to se pravi umetniškim vodjem Mirkom Slosarjem in menoj.
Pri »naših« družinah smo se hitro udomačili, postali smo tako rekoč družinski člani, deležni naj večje in prav nič narejene pozornosti. Prav njihova neposrednost in domačnost je delovala s tolikšno učinkovitostjo, da nas je tudi utrujenost od dolgega potovanja hitro minila in da smo se že prvo noč zadržali v prijetnosti domačih ognjišč dolgo v noč. O vsem mogočem je tekla beseda, o življenju pri nas v Trstu in v matični domovini pa o življenju
pri njih, kot da bi hoteli že kar ob prvem stiku zaobjeti vse, kar je lahko zanimalo ene in druge.
Pri Bonuttijevih, ki so gostov iz starih krajev že navajeni, saj so na svojem domu gostili med drugim tudi predsednika izvršnega sveta SRS Dušana Šinigoja, pred leti pisatelja Cirila Kosmača, pa štandreški oder in ansambel Lojzeta Hledeta in še marsikoga (nekaj dni po našem odhodu tudi ljubljansko županjo Nušo Kerševan in Trio Lorenz) so se pogovori vrteli pretežno okrog aktualnih vprašanj izse-ljeništva in domovine, na katero sta zakonca Karlo in Hermina iskreno navezana in s katero vzdržujeta plodne povezovalne stike; pri zakoncih Sfiligoj so bili pogovori največ usmerjeni v spomine na stare kraje in čas, ko se je tudi Vene boril za svobodo svoje primorske zemlje in nosi ta svoj delež še vedno v svoji zavesti; pri narodnostno mešani, a seveda že kar močno po-amerikanizirani staroselski družini Eme Batič in Lea Dalpiaza pa sva se s Slosarjem razen o razmerah pri nas doma (Ema je po rodu iz Ustij pri Vipavi, a že iz drugega rodu izseljencev, Leo pa iz doline Val di Non pri Trentu) mnogo pogovarjala tudi o socialnih razmerah v ZDA, o njunih družinskih problemih, o delu itd. In še o tolikih drugih stvareh so tekli pogovori, o tistih drobnih vsakdanjih človeških, pa je misel le vsako toliko zaplavala v prejšnje čase, v mladost v »starih krajih« in čustveni navezanosti nanje, kajti domotožja ne ubije nobeno blagostanje, nobena, morda tudi neprijetna izkušnja ali drugačna misel. In prav to domotožje smo občutili na vsakem koraku, ob vsakem stiku, v vsakem pogovoru, tudi če slovenska beseda ne teče več tako gladko, tudi če je včasih potrebno za primeren izraz poseči daleč nazaj v otroški spomin.
Z mnogimi družinami slovenskih izseljencev smo prišli v stik, toda prav tem trem dolgujemo za čas našega bivanja v Clevelandu najtoplejšo zahvalo.
Na clevelandskem županstvu
Prvega dne našega bivanja v Clevelandu nas je pozdravilo hladno sončno jesensko jutro, pa tudi že prva »službena« obveznost. Za 12. uro je bil namreč predviden sprejem pri clevelandskem »mayorju« — županu v mogočni zgradbi iz začetkov stoletja, ki si ohranja svoje častitljivo mesto sredi modernih nebotičnikov.
Sprejem pri županu Georgeu Vojno-vichu je potekel po ustaljenem protokolu, vendar pa je župan sam poskr-
bel, da je srečanje bilo sproščeno in nič kaj pretirano uradno. Morda zato, ker je župan človek jugoslovanskega porekla, Slovenec po materi in Srb po očetu, vendar sam že rojen v ZDA in po vsem, predvsem pa po miselnosti, pravi Amerikanec. Od jezika staršev pozna le nekaj besed, kolikor jih ima morda še v spominu iz svojega otroštva, po vsej verjetnosti pa bolj od svojih nekajkratnih turističnih obiskov v Jugoslaviji.
Pred županovim prihodom v sejno dvorano občinskega odbora nas je pozdravil in seznanil s protokolom načelnik občinskega oddelka za etnična vprašanja, in glej, spet smo naleteli na Slovenca, Avgusta Boža Pusta, ki ga je že sama govorica izdala za pristnega Ljubljančana. Na tem mestu je pred časom zamenjal našega prof. Bonuttija, zaradi česar ni nič čudnega, če smo se v clevelandski mestni hiši znašli skoraj tako kot v ljubljanskem rotovžu.
Župan Vojnovich, suhljat gospod srednjih let, nas je ob vstopu pozdravil s slovenskim »Dobrodošli«, oktet pa mu je v odzdrav zapel pesem o Triglavu. Zveza je bila vzpostavljena in župan je takoj komentiral: »Če boste tako peli, vas bodo vaši rojaki srčno radi poslušali.« V svojem nagovoru je potem dejal, da živi v Clevelandu poleg drugih narodnosti okrog 8.000 Slovencev stare in nove izseljenske generacije in da se zato tudi sam počuti kot župan tretjega največjega slovenskega mesta sploh. Pohvalil je delavnost slovenskih ljudi in njihovo navezanost na slovensko poreklo in domovino, predvsem pa na kulturne tradicije, ki jih Cleveland, kozmopolitsko velemesto, ceni in spoštuje. Rekel je še, da je lahko v Clevelandu pozdravil že mnoge umetniške skupine iz Slovenije in Jugoslavije, da pa je še posebno vesel, da lahko zdaj pozdravlja slovenski ansambel iz Primorske oziroma iz Trsta, kjer je že bil, in mu zaželi mnogo uspehov na njegovi ameriško-kanad-ski turneji.
Ob koncu svojega sproščenega nagovora je oktetu izročil častni pergament — proklamacijo clevelandske občine z mestnim grbom in se tudi podpisal v spominsko knjigo, predsednik okteta Boris Pangerc pa mu je poklonil v spomin in v zahvalo za sprejem oktetovo ploščo, kaseto in jubilejno publikacijo z željo, da bi ga lahko kdaj pozdravili tudi pri nas doma ob kozarcu vina iz slovenskih tržaških brajd.
Sprejema pri Županu se je udeležil tudi jugoslovanski generalni konzul v Clevelandu Ivo Vajgl z ženo, naša stara znanca še iz let, ko je bil Vajgl v Trstu dopisnik RTV Ljubljana.
Načelnik oddelka za etnične skupine clevelandske občine Božo Pust, je po županovem slovesu razkazal mestno zgradbo, njene sobane, županov kabinet in veliko sejno dvorano. Tudi ta ogled nam je potrjeval prisotnost in težo slovenskega življa v Clevelandu — pobrateni »ameriški Ljubljani«. Županov kabinet krasita namreč med drugim velika lesena soha žene v slovenski narodni noši, delo kiparja T. Kralja, ki jo je prinesel v dar clevelandski občini leta 1938 takratni ljubljanski župan, in pa ženska glava v marmorju, darilo sedanjega predsednika Izvršnega sveta Slovenije Dušana Šinigoja ob njegovem uradnem obisku v Clevelandu. V salonu, posvečenemu dosedanjim županom, visi na častnem mestu velik portret v olju bivšega župana, guvernerja države Ohio in senatorja, še živečega 92-letnega Franka Lauscheta, Slovenca, ki je v ZDA dosegel najuglednejše javno mesto in ki velja še danes — po besedah prof. Bonuttija — za najpomembnejšo slovensko osebnost v ZDA.
Med ogledovanjem vhodne stebri-časte hale in amfiteatralne dvorane občinskega sveta smo zvedeli še, da sedi v vsakokratnem občinskem svetu (in tudi v sedanjem) vsaj po en svetovalec slovenske narodnosti, da imajo vsak ponedeljek javne seje, na katerih lahko vsak občan sproži vprašanja, pripombe in kritike na delovanje občinske uprave. Sicer pa so saloni občinske palače obdani z dragocenimi gobleni, ki prikazujejo daljno zgodovino Clevelanda in države Ohio, kjer so nekoč gospodarila indijanska plemena, na kar še danes simbolično spominjajo imena mnogih ulic in okrajev in ime reke Cuyahoga (Vijugasta reka), ki teče skozi mesto.
Slovenski starostni dom
Popoldan tega dne so nam po kosilu v znani slovenski Sterletovi gostilni v okraju Sv. Vida, hoteli gostitelji pokazati enega svojih ponosov, namreč dom za ostarele Slovence ali, kakor mu uradno pravijo, Slovenski starostni dom v predmestnem predelu East Clevelanda. Upravičeno so lahko ponosni nanj, saj je sad njihovih vlaganj v denarju in prostovoljnem delu, sad njihovega odnosa do enega najmanj urejenih socialnih problemov v ZDA, do skrbi za ostarele ljudi. Tovrstna dejavnost je namreč prepuščena izključno zasebni pobudi in država v ta namen ne prispeva ničesar. Slovenski starostni dom v Clevelandu je precej velika pritlična zgradba z večjo dvorano za interne prireditve, jedilnico in z dvo-ali štiriposteljnimi sobami za oskrbovance ter raznimi upravnimi in služ-
nostnimi prostori, delno v podzemlju. Ko so dom zgradili na začetku šestdesetih let, so začeli z 20 posteljami, danes je v domu že 180 oskrbovancev. Redno ali občasno je v njem zaposlenih okrog 160 ljudi od upravnega do strežnega in zdravniškega osebja z upravnico Eleanor Černe Pavey in administratorko Agnes Pace na čelu. Mnogo dela opravijo prostovoljno in pri tem se v tednu zvrsti okrog 70 prostovoljcev, v glavnem žensk. Med velikimi podporniki doma je tudi že omenjeni bivši clevelandski župan in guverner države Ohio, Frank Lausche.
Oktetov obisk v Starostnem domu seveda ni bil namenjen le ogledu pač pa tudi nastopu, v resnici prvemu javnemu nastopu na turneji. Ob našem prihodu so bili že vsi zbrani v prireditveni dvorani, eni normalno sede na stolih, drugi v invalidskih vozičkih, eni še kar prisebni, nekateri bolj odsotni, a vendarle v nekem nestrpnem pričakovanju nečesa, kar naj bi poživilo njihov enolični vsakdan.
Fantje so jim zapeli pet ali šest pesmi, same domoljubne in vesele. Med petjem sem s konca dvorane opazoval izraze na obrazih teh ljudi. Večino je pesem prevzela do ganjenosti. V njihovih očeh je žarela sreča izjemnega trenutka. Kdo ve, kakšni mladostni spomini so se jim utrinjali ob njih, spomini na leta, ko jih je življenjska pot zanesla v daljno tujino prav gotovo z lepšimi upi od tako pogosto bridke realnosti jeseni življenja. Videl pa sem tudi oči, ki so mrtvo gledale predse, oči, ki jim razum morda ne more več pomagati, da bi se v njih zaiskril preblisk podoživljanja. Pa je kljub temu slovenska pesem, zapeta iz občutja in srca v tej hiši plemenite človečnosti, opravila svojo nalogo, kot je zgovorno potrdil hvaležen aplavz in prošnja: ostanite še malo z nami, tako lepo prepevate... In so fantje še zapeli, saj niso mogli drugače.
Na St. Clair Avenue
Sobotni dan nam je bil še vedno sončno naklonjen. Vsak s svojega konca smo se v dopoldanskih urah zbrali v Slovenskem narodnem domu na znameniti St. Clair Aveniji v okraju Sv. Vida ali, kakor mu slovenski domačini pravijo — v ameriški Ljubljani. Medtem ko so fantje pod skrbnim nadzorstvom umetniškega vodje Mirka Slosarja preizkušali akustičnost dvorane in se upevali, sem se s prijateljem konzulom Vajglom podal na odkrivanje »ameriške Ljubljane« vzdolž široke in več kilometrov dolge ulice, nekoč, še pred leti, gospodske, danes le še sence nekdanjega sijaja. Pa vendar — slovenstvo diha še danes na njej domala iz vsake druge hiše, ne sicer po značilni ameriški stavbni arhitekturi pač pa z napisov trgovin, obrtnih in komercialnih obratov in njihovih lastnikov. Izpisal sem si nekaj imen: Žele, Oblak, Slapnik, Mramor, Mervar, Prijatelj, Mihelič, Kovačič, Novak in druga, pa imena slovenskih ustanov začenši kar pri dvojezičnem napisu Slovenski narodni dom (Slove-nian national home) pa potem slovenska knjigarna Tivoli, Baragov dom, Debevčeva tiskarna z uredništovm »Ameriške domovine«, cerkev sv. Vida, največja slovenska cerkev v ZDA, zgrajena v romanskem slogu z vzidano tablo s slovenskim napisom na pročelju sosednjega poslopja, v katerem deluje zasebna slovenska šola. Za šolo so prispevali tudi primorski Slovenci že leta 1912 pod izrecnim pogojem, da bo napis na plošči v slovenščini. In so uspeli.
V prazni cerkvi sv. Vida, akustični kot najboljša koncertna dvorana, so fantje improvizirali O Magnum miste-rium in Heruvinsko pesem in tako navdušili mladega slovenskega župnika Božnarja, da je fantom poklonil steklenico slivovke, ki jo je bil pred tedni prinesel iz Slovenije. V Debevčevi komercialni tiskarnici, dokaj sodobni s kompjuterskim stavljanjem in majhno rotacijo, smo prisostvovali stavljenju »Ameriške domovine«, ki izhaja trikrat tedensko, in se pogovorili z njenim urednikom Rudolfom Sušljem, prav tistim, ki je na letošnji Dragi na Opčinah govoril o življenju, odnosih in problemih slovenskih izseljencev v ZDA danes.
(Nekaj zapiskov iz dnevnika Jožeta Korena z gostovanja Tržaškega okteta v ZDA in Kanadi — 1. nadaljevanje)
V sinočnjem 6. kolu košarkarskega pokala prvakov
Nepričakovan spodrsljaj Tracera
V »domačem« smuku za svetovni pokal
Zanesljiva zmaga Figinijeve
Tracer - Barcellona 94:100 (44:50)
TRACER: Aldi 8, D'Antoni 9, Premier 8, Meneghin 13, Brown 8, Montec-chi 11, Mc Adoo 37.
BARCELLONA: Jimenez 10, Costa 2, Sibilio 16, Solozabal 16, Me Dowell 15, Martinez 6, Norris 7, San Epifanio 28.
SODNIKA: Davidov (SZ) in Poiger (Av.). PM: Tracer 10:21, Barcellona 19:26. PON: Jimenez (34), Meneghin (34), Premier (37), Aldi (40). TRI TOČKE: Tracer 6:13 (D'Antoni 2:6, Premier 0:1, Montecchi 1:2, Mc Adoo 3:4); Barcellona 8:17 (Sibilio 4:10, Solozabal 2:4, San Epifanio 2:3). GLEDALCEV: 7.000.
MILAN — Milanski Tracer je povsem nepričakovano doma klonil pred špansko Barcellono, ki je v tem finalnem delu pokala prvakov doslej zelo razočarala, a je sinoči igrala kot prerojena. Tracer si je tako delno zapravil prednost, ki si jo je ustvaril z zmagama na gostovanjih v Tel Avivu in Or-thezu, Spanci pa imajo zdaj še nekaj upanj, da osvojijo eno od štirih mest za uvrstitev v končnico.
Pri Barcelloni je po dolgem času zablestel San Epifanio (9:16, v metih 8:10
v prostih metih), a do izraza je prišel predvsem kolektiv. Pri Traceru je Mc Adoo igral imenitno (37 točk, 14:22 v metih), a le v drugem polčasu, dobro se je obnesel tudi Meneghin (osem skokov), odpovedala pa sta novinca Montecchi in Brown (3:15 v metih!). V 14. minuti je imel Tracer tudi 11 točk prednosti (34:23), a Barcellona je že pred koncem polčasa povedla za šest točk.
V drugem polčasu ni Tracer nikoli vodil. Dvakrat je izenačil (85:85 in 92:92), a conska obramba gostov 3-2 je bila za gostitelje nepremagljiva ovira.
OSTALI IZIDI 6. KOLA
Saturn - Partizan 95:101; Makabi -Orthez 92:78; Aris - Nashua 120:99.
LESTVICA
Partizan	6	5	1	578:549 10	
Aris	6	4	2	593:570	8
Makabi	6	4	2	598:580	8
Tracer	6	4	2	539:548	8
Barcellona	6	2	4	592:572	4
Saturn	6	2	4	598:597	4
Nashua	6	2	4	574:621	4
Orthez	6	1	5	523:549	2
PRIHODNJE KOLO (20. in 21. 1.) Partizan - Makabi; Orthez - Barcelona; Nashua - Saturn; Aris - Tracer
KORAČEV POKAL
SKUPINA C
Villeurbanne - Estudiantes 106:67 Lestvica: Crvena zvezda 8, Villeurbanne 6, Estudiantes 4, Paok 2.
Inter noče Linekerja
MILAN — Vodstvo Interja je zanikalo, da se poteguje za nakup angleškega napadalca Barcellone Linakerja. Vest je objavil britanski dnevnik »The Sun«, ki piše, da je milanski klub pripravljen odšteti španskemu 10 milijard lir odškodnine. Inter je hkrati potrdil, da se zanima za Nemca Matthae-usa.
Petrarci PD prva tekma
PADOVA — V prvi polfinalni tekmi moškega evropskega odbojkarskega zveznega pokala je Petrarca iz Padove s 3:0 (15:12, 15:8, 15:4) premagal Kutibo iz Falconare in si tako skoraj gotovo zagotovil uvrstitev v finale.
Med motociklisti na rallyju Pariz - Dakar
V ospredju Italijan Orioli
TESSALIT (Mali) — Med motociklisti je po 14. etapi rallyja Pariz - Dakar na vrhu lestvice Italijana Picca zamenjal rojak Edy Orioli, ki si je na 450 km poti nabral več kot uro prednosti pred ostalimi. Skupni lestvici:
Motociklisti: 1. Orioli (It.) honda 45.37'02"; 2. Picco (It.) yamaha po 9'46"; 3. Lalay (Fr.) honda 4.5T27"; 4. Mas (Šp.) yamaha 5.23'23"; 5. Terruzzi (It.) honda 5.30'27"; 6. Gualdi (It.) cagiva 6.20’59"; 7. Olivier (Fr.) yamaha 6.42'47"; 8. Findanno (It.) suzuki 9.24'49";
Avtomobilisti: 1. Vatanen-Berglund (Fin.-Švi.) peugeot 19.43'53"; 2. Kank-kunen-Piironen (Fin.) peugeot po 1.02'30": 3. Lartigue-Maingret (Fr.) pa-jero 2.19'26; 4. Shinozuka-Magne (Fr.) pajero 3.1 T50"; 5. Tijsterman-Tijster-man (Niz.) pajero 4.2T52''.
Na sliki (AP): Francoz Cyril Ne-veu, petkratni zmagovalec rallyja Pariz - Dakar, si je predvčerajšnjim zlomil nogo in je moral odstopiti (bil je 3. na skupni lestvici).
Z leve (AP): drugouvrščena v včerajšnjem smuku Percyjeva, zmagovalka Fi-ginijeva in tretjeuvrščena Kronbergerjeva
ZINAL — Švicarka Michela Figini ni razočarala svojih rojakov in je suvereno osvojila prvega od dveh smukov na domačih tleh v Zinalu, jutri bo namreč tu repriza. Figinijeva je na zelo dolgi progi (2.870 m) zadala drugouvrščeni Kanadčanki Percyjevi več kot sekundo zaostanka, a ta je nastopila z zlomljenim palcem. Na odlično tretje mesto se je uvrstila Avstrijka Kronen-berger, ki se je včeraj šele drugič v karieri preizkusila v smuku. Italijanka Micaela Marzola je bila šele osemin-
Iti n papiri
Vrstni'red: 1. Figini (Švi.) 1'55"16; 2. Percy (Kan.) T56T0; 3. Kronberger (Av.) T56 "39; 4. Walliser (Švi.) 1'56"52; 5. Wolf (Av.) 1'56"81; 6. Oertli (Švi.) T57"28.
Lestvica za SP: 1. Figini (Švi.) 146; 2. Walliser (Švi.) 102; 3. Fernandez-Oc-hoa (Šp.) 101; 4. Wachter (Av.) 98; 5. Wolf (Av.) 87; 6. Oertli (Svi.) 84; 7.
Schneider (Švi.) 80; 8. Gerg (ZRN) 78; 9. Quittet (Fr.) 77; 10. Svet (Jug.) 69.
Bell preseneča
BAD KLEINKIRCHHEIM — Anglež Martin Bell je povsem nepričakovano dosegel najboljši čas v prvem dnevu poskusnih voženj pred jutrišnjim smukom za svetovni pokal. Koroška proga Strohsack, ki »nadomešča« mitični Streif v Kitzbuehelu, je zelo zahtevna in komisarji FIS so celo zahtevali določene popravke, da bi bila vožnja bolj varna. Odlično se je izkazal tudi Švicar Mtiller, ki je bil najhitrejši v prvem poskusnem spustu, a Bell je bil v drugem še boljši. Zanesljivo je vozil tudi Mair.
Prvi spust: Muller 1'55"89, Bell 1'55"90, Zurbriggen 1'56"08. Drugi spust: Bell T55"35, Stemmle r56"29, Assinger 1'56"55, Mair 1'56"88.
Nogomet: Koper starta oslabljen
KOPER — Nogometaši Kopra bodo v drugem delu tekmovanja v slovenski nogometni ligi, kjer imajo za cilj prvo mesto in uvrstitev v višje tekmovanje, startali oslabljeni, saj je včeraj rumeno-modre zapustil njihov najboljši igralec Muhamed Čosič, ki odhaja k drugoligašu Proleterju iz Zrenj anina. Tam bo igral pol sezone, nakar bo kariero nadaljeval v Turčiji. Tudi v sosednji Izoli je prišlo do nekaterih sprememb. Tako je po odhodu trenerja Laloviča to mesto prevzel Lucio Pertič, bivši trener Kopra in novogoriških Vozil, ki bo Izolane skušal rešiti pred izpadom iz slovenske nogometne lige. Spomladanski del prevenstva se
prične 20. marca, že v torek, 19. t. m., pa bosta tako Koper kot Izola pričela z rednimi pripravami. Koprčane bo še naprej vodil trener Milan Miklavič.
Atletski miting v Kopru
KOPER — Na koprskem stadionu je bil prvi letošnji atletski miting nasploh v Jugoslaviji. Nastopili so atleti Postojne in Kopra, najboljši rezultat pa je dosegla mlada državna reprezentantka, Koprčanka Leonida Smerdu, ki je 60 m pretekla v času 7”3, prvič pa je v dresu Kopra tekmoval Borut Bilač, bivši član Postojne, eden najperspektivnejših mladih jugoslovanskih skakalcev v daljavo. (Kreft)
Organizacija olimpijskih iger
S. Koreja predlaga nov sestanek Kitajska gre v Seul
ŽENEVA — Severna Koreja je predlagala nov sestanek, da bi se pogovorili o možnosti skupne organizacije olimpijskih iger. Kot znano, je severnokorejski olimpijski komite prejšnji torek odrekel udeležbo na olimpiadi, ker se ni strinjal s številom panog, ki bi jih organizirali v Pyongyangu.
Predlog po skupnem sestanku je dal bivši zunanji minister Severne Koreje Ho Dam, ki je za datum predlagal 19. februar v obmejnem kraju Panmunion. Na tem srečanju pa naj bi se pogovorili tudi o drugih pekočih zadevah, kot npr. o razorožitvi.
Predlog Severne Koreje, da bi komunistične države bojkotirale septembrsko športno manifestacijo, ni padel na rodovitna tla. Olimpijski komite Kitajske je namreč potrdil prisotnost v Seulu, za danes^ pa pričakujejo še uradni pristanek Čehoslovaške.
Polemike v zvezi Z žrebom
Uefa zanika
RIM — Žreb za letošnji finalni del evropskega nogometnega prvenstva v ZR Nemčiji, ki je »azzurre« vključil v skupino z ZRN, Španijo in Dansko, je dvignil precej prahu v nekaterih sredstvih javnega obveščanja. Še najbolj so se »ogreli« pri časopisu Corriere dello sport, kjer so v včerajšnji izdaji postavili v dvom regularnost žreba. Po pisanju časopisa naj bi mladi sin nemškega nogometaša Stielikeja, ki je bil določen za žreb, opravil nepravilnost pri pobiranju kroglic, v katerih so bile številke, ki so določale, v kateri skupini bodo posamezne reprezentance igrale.
Kar zadeva žreb Italije, Corriere dello sport trdi, da je osemletni Christian že izbrano kroglico ponovno položil v stekleno žaro ter iz nje potegnil drugo. Podobno naj bi fantič opravil pri žrebu, ki je zadeval Španijo.
Natolcevanja na račun organizatorjev so dobila tudi uradni pečat, saj se je predsednik italijanske nogometne federacije Antonio Matarrese včeraj popoldne telefonsko pogovoril s predsednikom UEFA Jacquesom Georgesom, ki je odločno zanikal vsako nepravilnost. Georges je dodal, da je treba nerodnosti pri žrebu pripisati le igrivosti Christiana in napovedal, da se bodo o dogodku pogovorili na seji izvršnega odbora evropske nogometne zveze, ki bo 20. januarja v Miinchnu.
Tenis: prvenstvo Avstralije
V/
Živojinovič naprej
MELBOURNE V 3. kolo mednarodnega teniškega prvenstva Avstralije se je uvrstil tudi Jugoslovan Slobodan Živojinovič, ki je v 4 setih premagal Steva Shawa iz Velike Britanije. Izpadla pa sta Italijana Canè in Pozzi. Med dvain-trideseterico, ki bo igrala v 3. kolu, je kar 15 Evropejcev. Nasploh pa včeraj ni prišlo do presenečenj, če izvzamemo poraz nosilca 11. skupine, Šveda Lundgrena, ki je zgubil proti Frawleyu (Avstral.). Tudi pri ženskah še šlo vse po predvidevanju. Nekaj izidov 2. kola:
Moški: Jarryd (Šve.) - Pozzi (It.) 6:4, 7:6, 6:3; Frawley (Avstral.) - Lundgren (Šve.) 6:1, 6:3, 6:3; Potier (Fr.) - Pridham (Kan.) 7:6, 6:3, 6:2; Gustafsson (Šve.) - Kriek (ZDA) 6:3, 6:1, 6:4; Kratzmann (Avstral.) - Canè (It.) 4:6, 6:3, 6:1, 6:2; Česno-kov (SZ) - Benhabiles (Fr.) 6:1, 7:5, 7:6; Grabb (ZDA) - Forget (Fr.) 6:4, 7:5, 5:7, 6:7; Živojinovič (Jug.) - Shaw (VB) 6:4, 6:4, 6:7, 6:3; Edberg (Šve.) - Mronz (ZRN) 6:4, 6:3, 6:1; Wilander (Šve.) - Youl (Avstral.) 6:4, 6:2, 6:4.
Ženske: Mandlikova (Avstral.) - Riet (Niz.) 6:1, 6:1; Shri-ver (ZDA) - Fairbank (ZDA) 7:5, 6:0; Jagerman (Niz.) - Ha-lard (Fr.) 6:1, 7:5; Kohde Kilsch (ZRN) - Faull (Avstral.) 6:2, 6:4; Graf (ZRN) - Thompson (Avstral.) 6:0, 6:1; Tanvier (Fr.) -Durie (VB) 4:6, 6:3, 6:3; Minter (Avstral.) - O'Neill (Avstral.) 6:2, 6:4; Zrubakova (ČSSR) - Galphin (ZDA) 6:1, 6:1.
Nadja Kriščak
Avellino - Inter	X	2
Cesena - Ascoli	x
Fiorentina - Juventus	X	2
Milan - Como	l
Pescara - Empoli	1
Sampdoria - Napoli	1X2
Torino - Pisa	1
Verona - Roma	1X2
Arezzo - Bologna	X	2
Barletta - Bari	X
Samben. - Cremonese	X
Livorno - Ancona	1
Casarano - Perugia	X	2
j^adja Kriščak se je s športom pričela udejstvovati kot petnajstletnica, ko je astopila pri košarkarski ekipi Julie. Medtem pa se je njeno zanimanje smerilo v odbojko in pod vodstvom Bojana Pavletiča igrala pri Boru, kjer je astopala tri leta. Kasneje se je posvetila trenerstvu in za eno sezono prevze-a vodstvo ženske postave Brega. Veliko let (15) pa za razgibavanje in rekre-C1J° sodeluje in vodi folklorno skupino Stu ledi. Prejšnji teden je Aljoša Gašperlin pravilno napovedal 8 izidov.
V	prvem od treh galopov v Pizi je Running Glory (sk. 2) nesporni favorit, kljub temu da štarta otežen. Dobro bi lahko dirkal tudi Derry Ri-ver (sk. X). Od skupine 1 velja opozi-roti na konja Nation's Song.
V	drugi dirki ima zelo dobre možnosti Libre Galaxy (sk. 1), a paziti je treba tudi na Silen Charlia (sk. X). Za zmago se bo potegoval tudi Owens (sk. 2).
Napoved za tretjo dirko ni lahka. Poskusimo s skupino X, v kateri je Byrnes Girl. Od skupine 1 omenimo Mexicana Summer. Presenetil bi lahko Circ Crac (sk. 2).
Galop v Neaplju bi moral biti plen Rabke (sk. 2), ki je manj otežen od najnevarnejših nasprotnikov. En-giadina (sk. X) je »druga sila« dirke. Od skupine 1 naj kljub obremenitvi opozorimo na New Championa.
Ratelat (sk. 1) je pred nedavnim z veliko prednostjo osvojil eno dirko, zato bi lahko bil osvajalec tudi pete dirke (galop) v Neaplju. Dober nasprotnik je Lanfranco (sk. X). Preseneti lahko McDivitt (sk. 2).
Če bo naletel na srečen dan, bo Feroce (sk. 1} težko izgubil šesto dirko v Rimu. Kot alternativo omenimo Ciceda fsk. 2), nedavnega zmagovalca podobne dirke. Kljub visoki štartni številki sodi med favorite tudi Enotera (sk. X).
DIRKA TRIS
V Agnanu bo danes na štartu 19 konj. Naši favoriti so: Kriter (1), Grelier (6) in Iwojima (9). Za siste-miste: Nylon (14), Gharlie Charlie (11) in Museveni (8).
totip
1.	—	prvi	2
drugi	X	1
2.	—	prvi	1
drugi	X	2
3.	—	prvi	X
drugi	1	2
4.	—	prvi	2
drugi	X	1
5.	—	prvi	1
drugi	X	2
6.	—	prvi	1	2
drugi	X	2
Košarka: državni kadeti
Borovci s težavo
TECNOLUCE - BOR ADRIAIMPEX
75:78 (45:36)
BOR ADRIAIMPEX: Arena_6, Oberdan 12 (3:5), Cupin 2 (0:1), Škerk 17 (1:3), Race, G. Bajc, I. Bajc 11 (1:2), Ažman 9 (3:5), Smotlak 21 (5:9).
TRI TOČKE: Oberdan (1).
Po dolgem premoru zaradi počitnic so borovci uspešno začeli novo leto. V gosteh so premagali Tecnoluce, ki je zelo nevarna ekipa, kjub temu da je brez točk na lestvici. V prvem polčasu so »plavi« sicer, igrali katastrofalno v obrambi, a v napadu pa so izgubili preveč žog, zato pa so v drugem delu v samih desetih minutah nadoknadili velik zaostanek in povedli z 10 točkami razliek. Prednost pa so vsekakor s težavo obdržali do konca. (L. Furlan)
Odbojka: under 16 ženske
Derbi Brežankam
BREG - BOR FRIULEXPORT 3:2
(16:14, 9:15, 16:14, 11:15, 15:12)
Trajanje tekme: 2 uri.
BREG: T. in N._ Canziani, Glavina, Sancin, E. in T. Žerjal, Kralj, Pertot, Gaburro, Seganti, Giorgi in Rosetti.
BOR FRIULEXPORT: Vitez, Sancin, Vidali, Fučka, Brazzani, Grbec, Milanič, Visentin in Pahor.
Brežankam je le še zmaga omogočala, da se potegujejo za uvrstitev v finalni del prvenstva under 16. Svojo nalogo so torej opraVile odlično! Z borbeno in odločno igro ob bučnem navijanju simpatizerjev so v predsi-nočnjem derbiju povsem zasluženo odpravile borovke, čeprav je bil izid srečanja do konca negotov. Brežanke so bolje servirale in bolje igrale v obrambi, Tatjana Canziani pa je dinamično in uspešno vodila niti Bregove-ga napada. Kljub temu je le malo manjkalo, da bi se borovke le izvlekle iz zagate, saj so v zadnjem nizu vodile s 5:0 in z 11:8, a finiš je znova pripadel požrtvovalnim gostiteljicam.
Boji v skupini A tega prvenstva so tako znova bolj zanimivi.
FARCO MEBLO
obvešča, da je odhod avtobusa za gostovanje v Nerveso jutri ob 15. uri iz Trsta (Trg Oberdan), ob 15.30 pa iz Ses-ljana.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
15. januarja 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	član italijanska
in r ^Tr*' ,sssrts
Z novim zasliševanjem Keljmendijevih vrstnikov
Vojaško sodišče v Nišu odkriva podrobnosti paračinskega zločina
NIŠ — Pred vojaškim sodiščem v Nišu se je včeraj nadaljeval dokazni postopek za zaslišanje novih prič.
Andrej Prešeren je slišal strele in najprej pomislil, da gre za vajo z maneverskimi naboji, kmalu pa je dojel, da je ranjen. Videl je tudi druge ranjene in mrtve tovariše. »V moji sobi sta spala Džakli in Mamuti, vendar jih nisem videl, videl pa jih nisem niti prej, ko sem odšel spat. Džakli se je do vojakov albanske narodnosti obnašal pokroviteljsko.« Petar Djekič je povedal, da se je takoj vrgel na sosednjo posteljo, da pa je bil ranjen v levo stran prsnega koša. »Nisem opazil obtoženi!}, ko sem se odpravljal spat, niti jih nisem videl po streljanju.« Huso Kovačevič ni slišal streljanja, zavohal pa je smodnik in to ga je zbudilo. »Bil sem ranjen in sem nekako prišel do vrat, nato pa sem izgubil zavest. Videl sem le tiste, ki so mi dali prvo pomoč, vendar med njimi ni bilo nikogar od obtoženih. Spominjam se, da mi je Enver Beljulji jokajoč pomagal pri ambulantnem vozilu.« Včeraj je pričal tudi Milorad Vukovič, ki mu je Kelj-mendi grozil, da ga bo ubil. »Nisem vedel za te grožnje,« je dejal Vukovič. »Keljmendija sem poznal le bežno. Do prepira je prišlo, ko mi je zmanjkalo denarja. Riža Džakli se je
hotel pretepati z menoj, vendar so vmes posegli drugi in vse se je končalo le pri prepiru.« Vukovič je natančno opisal dogodke v spalnici v kritični noči. »Spat sem odšel okrog devetih. Zbudile so me sanje o mojem očetu. Ko sem ponovno zaspal, se je prižgala luč, nato pa sem zagledal puškino cev. Nekdo je vzkliknil »preplah«. Vrgel sem se pod posteljo. Ko se je hrup polegel, je k vratom prvi krenil ranjen Huso Kovačevič, za njim pa še jaz. Na hodniku sem videl Pačarizija in Džakljija.«
Vojaški tožilec Bojič je zahteval naj priče opišejo, kako sta bila oblečena obtožena v tem trenutku. »Džakli in Pače-rizi sta bila takoj po streljanju na hodniku v uniformah,« je dejal Vukovič. Petnajsta priča Goran Hegelj je bil v kritični noči komandir straže. Dejal je, da ga Riža Alibašič ni pravočasno zbudil in da mu je on po streljanju povedal, da je streljal Keljmendi.
V drugem delu razprave so povedali, da so bili vsi izpraznjeni naboji, ki so jih našli v spalnicah 41 in 42 tudi na kraju samomora Aziza Keljmendija izstreljeni iz avtomatske puške, s katero je Keljmendi izvršil zločin in nato še sodil sebi. (dd)
Zopet bo prosto zaplaval
Žalosten delfinov pogled zgovorno priča o domotožju po širnih atlantskih vodah. »Tolaži« ga Christine Rousek, ki ga pred izpustitvijo nenehno poliva z vodo	(telefoto AP)
Bo na dvoru zavekalo?
LONDON — Denimo, da ste novinar, ki običajno sledi britanskim kronanim glavam. Zgodi se, da vojvodinja Sarah (za katero ste se peljali tja do Švice, kjer trenutno letuje) brez običajnega živahnega nasmeha predčasno zapusti smučišče, vi ste pa zraven in to pridno zabeležite.
Drugo jutro bo na tisoče bralcev bulvarskega lista The Sun prebralo šokantno novico, da je »vojvodinja noseča«. Dobroobveščeni viri, ki se kot megle vlačijo po hodnikih buckinghamske palače, zagotavljajo, da bo na dvoru zavekalo že julija letos, uradni viri pa so vest o Sarahini nosečnosti zanikali.
Britanske bralce pa najbrž trenutno zanima predvsem zdravstveno stanje radožive vojvodinje. Saj je nedopustno, da se Andrejeva soproga, bleda in utrujena, kar sama potika po švicarskih sedežnicah! To se ne spodobi, še manj pa, če je res noseča...
V Afriki je 65.000 kubanskih vojakov in svetovalcev
HAVANA — V Afriki živi kar 65 tisoč Kubancev, po neuradnih vesteh so ti naseljeni kar v sedemnajstih afriških državah. Kdo pa so pravzaprav ti Kubanci, ki si služijo vsakdanji kruh tako daleč od domovine? Manjši odstotek jih živi v Beninu, Gvineji-Bissau ter v Sierri Leone. Te bi lahko imenovali z nazivom »civilni svetovalci«.
Največ Kubancev pa se mudi v afriških državah iz varnostno-vojaš-kih razlogov. Vojaških enot je največ v Alžiru, Angoli, Kongu, Etiopiji, Ekvatorialni Gvineji, Lesothu, Libiji, Madagaskarju, Mozambiku itd. Preko 40 tisoč kubanskih vojakov pa je nameščenih v sami Angoli, tej sledi Etiopija (11 tisoč), Mozambik (3 tisoč), Kongo (3 tisoč) ter Libija — Alžir (3 tisoč petsto). Sam Fidel Castro se je nekoč pobahal, da je bilo v Angoli do danes več kot 400 tisoč kubanskih vojakov.
Kot zgodovinski podatek lahko navedemo soudeležbo kubanske vojske pri etiopskih bitkah, ko je Somalija leta 1977-78 hotela zasesti bližnjo Etiopijo. Takrat sta Etiopiji priskočili na pomoč Sovjetska zveza ter Kuba, ki sta pošiljali v sever-novzhodno afriško državo mesečno kar 6 tisoč vojakov. V Etiopiji se je takrat borilo približno 24 tisoč kubanskih vojakov.
Preračunali so, da potroši Castrov režim za vojake in civiliste, ki so nameščeni v Afriki, kar 11 odstotkov letnega državnega proračuna. To pa seveda močno oškoduje celotni državni razvoj. Res je, da nekatere države »prispevajo« za kubansko pomoč, kljub temu pa izdatki močno presegajo prejemke.
Kubanska prisotnost v Afriki drago stane, v to pa ni vštet krvavi davek številnih kubanskih vojakov. Najbolj vroče je v Angoli, kjer dr-
žavne oblasti pošiljajo številne enote kubanskih vojakov v južne predele države, kjer se spopadi z gverilci, ki se borijo za neodvisnost Angole, vrstijo kot na tekočem traku.
Angolska država je vsako leto prispevala Kubi za vojaško podporo od 400 do 500 milijonov dolarjev, zdi pa se, da se je ta »dohodek« popolnoma izničil. Dobro obveščeni krogi trdijo, da je angolski poglavar Dos Santos medtem začel snubiti več zahodnih kapitalističnih držav. Očitno je, da bi se angolska država želela tehnološko in trgovsko razviti, zato je stik z zahodnim svetom neobhodno potreben. V ZDA je poletelo več predstavnikov luandske vlade, da bi se z ameriško vlado domenili o ponovnih ameriških investicijah v Angoli. Po neuradnih vesteh, je dobra polovica denarja, ki ga je Angola zaslužila s prodajo lastnega petroleja, odšlo v ZDA, Evropo, Brazilijo. Ista usoda je doletela tiidi milijon in pol karatov diamantov, ki jih letno izkopljejo v angolskih rudnikih.
Angolska država je prepolna žlahtnih kovin: poleg predragocenih diamantov je veliko še neizkoriščenih ležišč zlata, urana, bakra ter boksita. S sodobnejšimi stroji, bi lahko začeli črpati iz zemeljskih tal veliko več dobičkonosnih kovin, zato Angolci stroje krvavo potrebujejo.
V vsem tem pa ostaja Kuba nekako praznih rok, vedno večja uporaba kubanskih vojaških enot v najbolj vročih točkah dežele pa bi moralo, po mnenju poznavalcev afriških problemov, Kubo posvariti k nekoliko treznejšemu premisleku glede soudeležbe pri afriški problematiki.
Meravigliao brez zaščite
V Rimu umaknili odredbo o priporu za Gellija
RIM — Medtem ko je veliki mojster tajne prostozidarske lože P2 Gelli še vedno gost ženevske jetnišnice Champ Dolon, so rimski sodniki včeraj preklicali odredbo o njegovem preventivnem priporu, ker je Gelli v ženevskem zaporu od septembra 1982 do avgusta 1983 in od septembra 1987 do danes v bistvu že prekoračil rok preventivnega pripora. Ukrep vzbuja upravičen sum, da Gelli ne bo okusil domačih zaporov, če bi ga Švica izročila Italiji. Marsikdo pa postavlja celo to izročitev v dvom. Švica je namreč načelno pristala na izročitev le na podlagi rimske in milanske obtožnice. Prvo so včeraj posredno odpravili, Gellija so namreč obtoževali obrekovanja in zlorabljanja zaupanja v koristoljubne namene. Milanska obtožnica pa Gellija bremeni zaradi namernega stečaja denarnega zavoda Banco Ambrosiano. Milanski sodniki pa bi lahko podobno kot rimski preklicali svoj ukrep o preventivnem priporu.
Veliki mojster framasonske lože P2 pa je lahko prepričan, da ga ne bodo strpali v zapor zaradi razsodbe florentinskih sodnikov, ki so ga v odsotnosti obsodili na osemletno zaporno kazen zaradi pripadnosti oboroženi tolpi. Švica je namreč zavrnila izročitev na podlagi te razsodbe. Prav tako so ženevske kantonalne oblasti zavrnile bolonjsko obtožnico, ki Gellija v zvezi s preiskavo o bolonjskem pokolu bremeni združevanja v zločinske namene.
Nič čudnega torej, da so Gellijevi odvetniki včeraj nadvse pozitivno ocenili sklep rimskih sodnikov. Prepričani so namreč, da bo njihov varovanec ostal na prostosti, ko se bo vrnil v Italijo.
Fregata Zeffiro samozavestno po Zalivu

Plovba po Zalivu ni prav prijetna, še neprijetnejša postane, ko srečaš ladjo iranskega vojnega brodovja, kot se je to pripetilo italijanski fregati Zeffiro	(Telefoto AP)
Kot kaže sta Bush in Hart edina, ki se lahko potegujeta
V vrstah kandidatov za Reaganovo nasledstvo prevladuje sivina
Sodeč po Galupovi anketi, ki so jo izvedli v ameriški državi Iowi, imata trenutno največ možnosti, da se bosta potegovala za mesto predsednika Združenih držav Amerike republikanec Robert Dole ter demokrat Gary Hart. Po že stari tradiciji se bodo pričeli izbori za kandidate, ki se bodo potegovali za predsedniško mesto prav v Iowi. Osmega februarja se bo torej začel veliki ameriški show, ki bo prepotoval vseh 50 ameriških držav. Trajal bo dobrih devet mesecev, saj bosta šele novembra znani imeni republikanskega in demokratičnega kandidata, ki se bosta »do smrti« potegovala za predsednikov stolček.
Prvi izbor je zelo važen, saj lahko postane pričetek v velikem slogu tudi odločilnega pomena. Zato je velika večina kandidatov že pričela s propa-gadno politiko. Letošnjih predvolilnih bojev se bo udeležilo skupno 13 kandidatov, toda še nikdar ni bilo stanje tako zapleteno, oziroma nezanimivo kot je letošnje. Vidnejši kandidati
niso več brezmadežni, kot zahteva afneriška stroga morala, tisti pa, ki so manj znani, se še niso dovolj izkazali, da bi si prisvojili simpatije javnega mnenja.
Po dosedanjih anketah ima trenutno med republikanci največ možnosti sedanji podpredsednik Georg Bush. Znano pa je, da je bil Bush vpleten v afero lrangate, v zadnjih tednih pa poznavalci ameriških političnih problemov ogorčeno trdijo, da se Bush še ni popolnoma izmazal iz Irangata.
Njegov neposredni tekmec v republikanski stranki je Robert Dole. Ta bo najverjetneje skušal premagati nasprotnika prav s posebnim poudarkom na Bushovo soudeležbo pri nedavni aferi. Toda tudi Dole ni brez greha. FBI namreč poizveduje glede števila podpisov njegovih pristašev iz Teksasa, ki so mu omogočili, da se bo predstavil na bližnjih strankarskih volitvah. Zdi se, da je bilo več podpisov ponarejenih, zanj pa naj bi podpisalo tudi več že mrtvih oseb.
Ostali kandidati, kot npr. ultrakon-servativec Jack Kemp, televizijski evangelistični pridigar Pat Robertson, bogataš Pierre Du Pont in bivši državni tajnik Aleksander Haig, nimajo velikih možnosti, da bi ogrozili Dolove in Bushove resne namene.
Kaj pa se dogaja v demokratskem taboru? Mnogi trdijo, da bi prepričljiv demokratski kandidat postal tudi ameriški predsednik, toda žal med demokratskimi kandidati ni nobenega takega, ki bi na katerikoli način izsto-
MILAN — Pijača nevidnega moža, prav tako nevidni kakav znamke Meravigliao, ima menda novega očeta. Piše se Šlomo Blanga, je izraelskega državljanstva, živi pa v Milanu, kjer je 15. decembra lani tudi prijavil »rojstvo« znamke Cacao Meravigliao.
Šlomo Blanga je zasebni filmski distributer in se ukvarja predvsem s snemanjem filmov po naročilu. Blanca trdi, da je Cacao Meravigliao last človeka, ki si ga je izmislil, in je pripravljen vrniti RAI pravico do izkoriščanja tako znamke kot slovesa. Distributer tega najbrž ni pripravljen storiti zastonj, morda bi rad RAI v zameno ponudil kak film, zaenkrat pa se bo moral najprej pošteno skregati s konkurenco.
Vodstvo podjetja Toschi iz Modene namreč vztrajno zagovarja trditev, da lahko edinole oni uporabljajo znamko Cacao Meravigliao.
Kdor prej pride, prej melje, trdijo v Modeni. Kaj pa, če se Arbore spomni, da gledalcem »odsvetuje« nakup kakava, ki si ga vsi tako vneto lastijo? To bo Meravigliao!
pai. Bivši senator Gary Hart sicer izstopa kot velik preskakovalec plota — spomnimo se le na njegovo ljubezensko avanturo z Donno Rice, ki ga je drago stala — toda puritanska Amerika mu ne bo najverjetneje odpustila preteklih ljubezenskih grehov. Vsi ostali demokratični kandidati pa imajo premalo politične teže, da bi lahko Harta spodrinili. Senatorja Paul Simon in Albert Gore, guverner Michael Dukakis, poslanec Richard Gep-hardt, bivši guverner Bruce Babbitt bodo vsekakor skušali prekrižati Har-tove načrte. Ali bo morda v zadnjem trenutku prišlo na dan ime kakega uglednejšega demokratičnega kandidata, ki bi se enakovredno boril z republikanskim izbrancem?
Trenutna medla slika se bo nekoliko razjasnila po predvolilnih srečanj v Iowi in New Hampshiru ter po °-marcu, ko bo živo kar v 22 ameriških državah. Dolga in zapletena pot torej še čaka Ameriko preden bo izvolila Reaganovega naslednika.