POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI GLASILO SOZD »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXIV. — SEPTEMBER 1980 — ŠTEVILKA 9 18. DAN HMELJARJEV LETOS OD 1. DO 3. AVGUSTA Tradicija s kančkom Osmo regijsko tekmovanje traktoristov le z domačimi fanti in dekleti. Hmeljarski strokovnjaki in tehnologi napovedujejo dobro letino. Podeljena priznanja in nagrade za lanske visoke pridelke hmelja in za dolgoletno uspešno hmeljarjenje. V Braslovčah nič novega. Med številnimi in uglednimi gosti član zveznega izvršnega sveta dipl. inž. Milovan Zidar in generalni sekretar IHB dr. Peter Pavlič. ja tudi hmelju ne prizanašata. Priprave za skorajšnje obiranje hmelja, ki se bo pričelo zaradi hladne pomladi teden pozneje, so v polnem teku, Predstavniki turističnega društva Braslovče so jih seznanili s prireditvami bb dnevu hmeljarjev. Na žerjavkah pri Šentrupertu je, bilo v soboto dopoldne traktorsko tekmovanje v pravi tropski vročini. Udeležba je bila bolj skromna. Mladi; So pokazali visoko teoretično in praktično pripravljenost za vožnjo in dela na polju. Istočasno je potekal v Braslovčah odbojkarski turnir. Zmagala je ekipa iz Kamnika. Vročina je zvabila številne kopalce na Brasiovško jezero, za Savinjo in na novo žovneško jezero, kjer se vozijo s čolni in j adraj o z deskami. V dvorani hmeljarskega doma je bilo po tradiciji zelo slovesno. Zbrane je pozdravil predsednik jugoslovanske grupacije za hmelj inž. Vinko Kolenc in orisal hmeljarske razmere doma in po svetu. Hmelj, predvsem aromatični, pridobiva na veljavi. Slovenci bi ga laihko izvozili letos mnogo več, kot ga bomo pridelali. Muhasto vreme prestopnega leta ni prizaneslo tudi pridelovalcem hmelja po svetu. Hmeljarje je pozdravil lanski starešina Anton Šinkovec in predal starešinstvo novemu hmeljarskemu starešini Francu Osetu iz Drešinje vasi. Lanskim tekmovalcem za visoke pridelke so inž. Vinko Kolenc in obe starešini podelili priznanja, plakete in nagrade za uspešno hmeljarjenje, zaslužnim pa priznanja. Izmed vedno skromnejše iz- Letošnji hmeljarski starešina kooperant Franc Oset iz Drešinje vasi in hmeljska princeska Marjana Lenko it Trnave in predzadnjem posvetovanju v sezoni hmelja ob idiličnem Braslovškem jezeru. Mnogo so si imeli povedati. Saj letošnje muhasto vreme in stabilizaci- Hmeljarski strokovnjaki - in tehnologi, ki so se letos izredno trudili ohraniti hmelj zdrav in močan, so se sestali na svojem rednem štirinajstdnevnem bire kandidatk za hmeljsko princesko so mladi zadružniki izvolili Marjano Lenko iz Trnave za hmeljsko princesko. Pod vodstvom Joža Škorjanca je moški pevski zbor iz Trnave ubrano zapel več.narodnih. Za ples in zabavo so igrali Veseli hmeljarji- Ker se hmelj ar ji sestanejo na tako velikem srečanju le enkrat letno, si imajo veliko povedati. In prav je tako. Tudi jedil m pijače ni zmanjkalo. Stregli šo mladinci iz Vrbja.' . Sobotni večer je bil prijeten in živahen tudi v Braslovčah na prireditvenem prostoru. Po soparnih .dneh so se Savinjčani. veselili in hladili do ranih nedeljskih ur. Kinološko društvo iz Žalca je v nedeljo, 3. 8. dopoldne prikazalo nad prireditvenim prostorom dresirane pse in njih znanje, Lepo je bilo videti sodelovanje živali in človeka. Tudi pri tem odnosu se zatakne. Pes je ugriznil vodnika V roko. Popoldne je bilo, kot že nekaj 'let nazaj, iz leta v leto bolj skromno, skromno, nedomiselno in pripravljeno na ho-ruk. V običajnem tekmovanju: obiranju hmelja,- postavljanju hmeljevk, spoznavanju predmetov in rastlin,' plezanju za klobaso je tekmovalo sedem parov. Zmagal je par Romana Kramer in Rudi Rehar iz Petrovč in si priborila veliko zlato kobulo, ostali pa manjše. Povorka je bila skromna. Osvežil je skeč vasovanja. Leta je očitno nakazal smer, kam naj usmerijo osamljeni, marljivi in maloštevilni turistični delavci Braslovč svoje priprave za 19. dan hmeljarjev. § (Nadaljevanje na 2, strani) 8. področno traktorsko tekmovanje MLADI ZADRUŽNIKI SO SE 2. 8. 1980 V ŠENTRUPERTU NA ŽERJAV -KI POMERILI V ORANJU, SPRETNOSTNI VOŽNJI IN TEORIJI. Letos je bilo tekmovanje v lepem sončnem in vročem vremenu. Sodniška ekipa je dobro izpeljala svoje delo. Tekmovalo je osem ekip. Pripravljalni odbor tekmovanja je ugotovil da v sosednjih občinah ni dovolj zanimanja pri mladih v Oranje na sendvič kmetijstvu za to vrsto tekmovanj,- Zaželjeno je, da se v bodoče vsaj mentorji mladih zadružnikov na DO oziroma KZ bolj poglobijo v delo z mladimi. Zainteresirati jih moramo za razna sodelovanja in tekmovanja, ker jih s tem povezujemo in izobražujemo. Področno tekmovanje mladih zadružnikov se že vsa leta odvija v Spodnji Savinjski dolini. Prejšnja leta so še tekmovali tudi poklicni traktoristi. Sedaj jih je na posestvih Kmetijstva in na TZO vedno manj in so zelo obremenjeni. Škoda, da ne tekmujejo več! V bodoče bo morda zanimivo, če bi še povabili k tekmovanju kmete kooperante. Letošnji izidi tekmovanja: Zmagala je ekipa iz Petrovč: Vinko Zupanc, Branko Arzenšek in Alojz Kramer. Druga je ekipa iz Šempetra v sestavi: Alojz Rojnik, Boris Serdoner in Ciril Terglav. Tretji so Polzelani: Stanko Jezernik, -Franci Blagotinšek in Andi Serdoner. Četrti so Braslovčam: Oto Šporn, Edi Uratnik in Vojko Ušen. (Nadaljevanje s 1. strani) Letos jim je ušel marsikateri dinar. Praznovanje 18. dneva hmeljarjev je bilo teden dni prej. Hmeljarji in zvesti obiskovalci o spremembi niso bili dovolj obveščeni. Lepak mi bil učinkovit im premalo upadljiv. Pobiram j e vstopnine ne sme biti z listki, ampak s simbolom ali značko, ki se menjata iz leta v leto in že zaradi tega privabljata gosta. Transparenti so vabib le na »Dan hmeljarjev«, kot da bi mas bilo sram, da ta veličasten praznik praznujemo že osemnajstič in slavimo gren- ko rožo. Prav ona je povzdignila dolino v kategorijo najrazvi-tejših v Jugoslaviji. Se tega dovolj zavedamo? Naslednji 19. dan hmeljarjev moramo pričeti načrtovati 'takoj, izvaliti pripravljalne in programske odbore, pritegniti k sodelovanju politike, gospodarstvenike, kulturnike in še mnoge druge. Iniciativa mora teči, tako kot pri številnih prireditvah, od občinskih in Hmezadovih vrhov, ne pa od osamljenih hmeljarskih in turističnih entuziastov. inž. Vili Vybihal Veselje hmeljarjev v Žalcu bi bilo mnogo večje, pa tudi pestrejša paša za oči, če bi bilo več spremljevalk princeske v hmeljarskih oblekah, ne samo prikupne Danica Rizmal, Alenka Turnšek, Magda Satler, Metka Štos in Bernarda Kolar Peta je Trnava. Dobro so se izkazale tekmovalke s Polzele: Magda Satler, Bernarda Kolar in Zofka Blagotinšek. ORANJE 1. Vinko Zupanc iz Dobriše vasi, TZO Petrovče 2. Ferdo Kunst iz Sp. Grušovelj, TZO Šempeter 3. Ciril Terglav, Sp. Grušovlje, TZO Šempeter 4. Branko Arzenšek iz Arje vasi, TZO Petrovče 5. Alojz Rojnik iz Sp. Grušovelj, TZO Šempeter SPRETNOSTNA VOŽNJA 1. Boris Serdoner iz Zg. Grušovelj, TZO Šempeter 2. Alojz Rojnik iz Sp. Grušovelj, TZO Šempeter 3. Vinko Zupanc iz Drešinje vasi, TZO Petrovče 4. Andi Serdoner iz Ločice, TZO Polzela 5. Stanko Jezernik iz Založ, TZO Polzela TEORIJA 1. Stanko Jezernik, Založe, TZO Polzela 2. Zofka Blagotinšek, Dobrič, TZO Polzela 3. Bernarda Kolar, TZO Poljela 4. Franc Blagotinšek, Dobrič, TZO Polzela 5. Andi Serdoner, Ločica, TZO Polzela SKUPNA UVRSTITEV 1. Vinko Zupanc, Dobriša vas, TZO Petrovče 2. Ferdo Kunst, Sp. Grušovlje, TZO Šempeter 3. Ciril Terglav, Sp. Grušovlje, TŽO Šempeter 4. Branko Arzenšek, Arja vas, TZO Petrovče 5. Alojz Rojnik, Sp. Grušovlje, ZTO Šempeter Prvouvrščene ekipe in posamezniki so prejeli pokale. Tekmovale so le ekipe KZ Savinjska dolina. Ker je bilo tekmovanje regijsko, ni izpolnilo pričakovanj kljub prizadevanju organizatorjev. Marjan Blagotinšek ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦o»«»« Govor lanskega hmeljarskega starešine Dragi hmeljarji, spoštovani gostje! Leto je zopet na okrog in zbrali smo se na prijetnem srečanju, da se skupno poveselimo in pogovorimo o uspehih in neuspehih našega dela. Ob tej priložnosti vas pozdravljam vse proizvajalce hmelja, princese, starešine, goste in vse organizatorje hmeljarske proizvodnje: Že 18. se sestajamo ih slavimo praznik zelene grenke rože — praznik zelenega zlata, ki rodi le z našim delom, z znojem in umnostjo. Hmelj je moj dolgoletni m zvesti spremljevalec. V življenju sva se spoprijemala, zato je tudi moje življenje tesno povezano z njim. Uspehi, ki smo jih dosegli v hmeljarstvu, niso majhni, kdor se spomni hmeljarstva pred vojno in po vojni, ko je bilo skoraj uničeno, vidi, da je ogromno napredovalo tako tehnološko, strokovno in organizacijsko. Vendar nas tudi v hmeljarstvu tarejo težave, ki jih bomo morali prebroditi skupno. Hmelja bi na svetovnem trgu prodali lahko več, če bi ga pridelali. Zato je še nadalje kmetijstvu potrebna družbena pomoč. Ne sme nam primanjkovati umetnih gnojil, zaščitnih sredstev, pogonskega goriva, rezervnih delov, kreditov za kreditiranje naše proizvodnje za katero bančniki dostikrat nimajo pravega posluha. Vsi ti elementi bi morali biti usklajeni s cenami naših pridelkov: Zato so potrebni dolgoročni u-krepi za. odpravo'teh nesorazmerij. Vsi, ki delamo v kmetijstvu, se moramo truditi za stabilnost naše proizvodnje: To bomo pa poleg navedenega vestninr delom,, ki v sezoni ne pozna praznikov ih nedel j: Potrebno je povečati izvoz, potrebna so nam dragocena devizna sredstva, zato menim, da je hmeljarstvu potrebna družbena pomoč. Proizvodnja hmelja se nam obeta letos kljub neugodnemu vremenu nekoliko boljša kot lani, toda hmeljarji se zavedamo, da ugodno vieme v avgustu lahko hmeljarsko letino poveča ali zmanjša. Tudi dolgoročna prodaja hmelja na svetovnem trgu nam hmeljarjem ni vedno naklonjena. Na trgu se srečujemo z zapletenimi ekonomskimi odnosi, ki niso vedno v prid hmeljarstvu. Zato pričakujemo od naše trgovine, da bo še v nadalje širila sloves naše-ga hmelja na svetovnem tržišču in s tem dosegala cene, ki bodo ugodno vplivale na razvoj hmeljarstva. Danes, ko predajem dolžnost hmeljarskega starešine novemu hmeljarskemu starešinu, mu želim, da bi v prihodnjem detu nadaljeval tradicijo hmeljarstva in spodbujal hmeljarje naj. ostanejo zvesti hmeljarski proizvodnji., Novi hmeljarski starešina: Spoštovane hmel jarke in hmeljarji, dragi kolegi -— hmeljski starešine, cenjeni gosti! Dahens, ko sprejemam naslov hmeljskega starešine za leto 1980 in s tem naslovom tudi hmeljarskega mačka, simbol slovenskega hmeljarstva, simbol našega dela, nalog in upov za boljši kos hmeljarskega kruha, se .spominjam ča- sov, ko smo pričeli hmeljariti pred več kot pol stoletja. Kakor mnoge, me vse življenje, od rane mladosti dalje, spremlja ta grenka roža, zeleno zlato, ki nam je prinašala u-panje, blagostanje, včasih, tudi negotovost. Tega danes ni. Spominjam se predvojnih časov, ko sem gojil in tudi odkupoval hmelj, časov ko sem na tem me--stu, kjer danes stoji ta lepa dvo- rana, škropil hmelj s. preprosto le-' seno škropilnico. Bili so težki, toda bili so tudi lepi trenutki,- -• ■ Druga svetovna vojna tudi hmeljarstvu ni prizanesla. Tildi po vojni od začetka hi bilo lahko. Toda savinjski kmet je vedno videl svoj napredek in naše doline v krnel ju. ■ Hmeljarji se zavedamo, da je treba zagotoviti in uskladiti rastoče potrebe po hmelju, po večjem hektarskem pridelku, po novih tonah hmelja. To bomo dosegli le tako, da bomo obnovili ljubezen do hmelja in da bomo sadili čim več produktivnih novih A in B sort hmelja: Še bolj bo treba Zaščititi kmetijska zemljišča pred raznimi negotovimi posegi in uskladiti občinske prostorske plane 's sprejetimi dokumenti. Hmeljarji se zavedamo, 'da, se bo tudi v bodoče zahtevalo od nas vestno delo, uvajanje nove tehnologije in znanosti v prakso, da bomo tako ohranili kvaliteto in sloves našega hmelja, ki ga ceni ves svetovni hmeljarski trg. Letošnja letina hmelja kaže zelo lepo. V naših jdelovnih rokah ho, kako jo bomo obrali in posušili. Velike so izgube pri strojnem obiranju. Zdrobljen hmelj kvari kvaliteto~ in zmanjšuje pridelek hmelja.. Naš in tuj hmeljski trg zahtevata kvaliteten hmelj. Hmeljarji pričakujemo od Odgovornih, da nam bodo priznali proizvodne stroške in naše vloženo delo ter na ta način stimulirali pridelovanje hmelja, pred drugimi donosnimi kulturami. Le na tak način bomo lahko krili porast proizvodnih stroškov, ki še v zadnjih letih tako hitro povečujejo. Hmeljarji si želimo, da bi bil naš trud, ki ga pošteno vlagamo, bolje vrednoten in spoštovan. Kot novi hmeljski starešina ni bom prizadeval, da bom opravičil dano mi zaupanje in obljubljam, da bom vedno in povsod zastopal interese hmeljarjev in napredek hmeljarstva. Tebi; dosedanji starešina, prav lepa hvala za vse kar si do sedaj storil kot moj predhodnik. Vsem zaslužnim . .hmeljarjem in tekmovalcem, ki bodo danes prejeli priznanja in plakete za svoje dolgoletno hmeljarsko, delo: iskreno čestitam. Vsem zbranim pa želim v današnjem večeru obilo zabave in veliko prijetnih trenutkov med svojimi hmeljarskimi kolegi. Tekmovanje hmeljarjev za visoke pridelke hmelja v letu 1979 Ta oblika tekmovanja je druga po vrsti v Sloveniji. Želimo spodbuditi zanimanje za hmeljno rastlino, pa tudi pokazati kaj se da napraviti v hmeljarstvu, če so vsi pogoji dani, tako tla, klima, nega, sorta, gnojenje, obdelava in človek. Pogojev za uspešnost ali neuspešnost za hme-Jjarjenje je še več kot pravočasnost opravil od marca do obiranja. Razmeroma pozno smo podelili nagrade in priznanja za leto 1979, saj se že bližamo zaključku sezone 1980. Razlogi za zakasnitev so predvsem finančne, pa tudi tehnične narave. Na drugi strani pa je prireditev edinstven ambient in čast za vsakogar, ki je priznanje prejel. Razpisne pogoje za tekmovanje vsi poznamo, dodati je treba, da so bili spremenjeni pogoji od denarnih nagrad na plakete in priznanja, do materialnih nagrad. Tako so prvoplasirani prejeli zlato plaketo, drugo-plasirani srebrno plaketo in tretjeplasirani bronasto. Četrti in peti za posamično sorto so prejeli pismena priznanja. V okviru tekmovanja DE, TZO kot ekipno tekmovanje, pa so podeljene tri denarne nagrade in razumljivo tudi plakete po vrsti: zlata, srebrna, bronasta ter 2 pismeni priznanji. Na 18. srečanju slovenskih: hmeljar jev v hmeljarskem domu v Žalcu so podelili 29 priznanj za lanskoletne visoke pridelke hmelja in priznanja 30 zaslužnm hmeljarjem Smatramo, da je odziv na to obliko tekmovanja preskromen. Vemo za razloge, nihče pač he želi biti zadnji, čim pa ne vidi prvega mesta pred seboj, se raje umakne iz konkurence. Menimo, da to ni prav in vemo tudi, da bi se našel še kdo, ki bi se vrinil med deseterico. Zato za leto 1980, ko je čas za prijave še vedno možen, kljub roku 25. julij, pohitite s prijavami. Kar zamislimo si, kako bi izgledala ravno se iztekajoča olimpijada, ko bi v posameznih disciplinah tekmovalo le 5 do 10 tekmovalcev, kjer Velja geslo »Ni važno zmagati, temveč sodelovati« ali v smučarskih disciplinah, ko tekmuje-preko 100 tekmovalcev, zavedajoč se, da je mesto za odličja samo za tri. V našem primeru pa jih podeljujemo 5. Vsako mesto je častno tudi v neenakopravnih pogojih pridelovanja. Tako vidimo, da se je krdgovc eniatx ;umlhwy rdgovc eniatx ččŽS snovalcev za sorto savinjski golding, ki So dosegli od 2.207 do 1.234 kg/ha pridelka hmelja, s sorto aurora je tekmovalo 24 hmeljarjev, ki so dosegli od 2,920 do 1.128 kg/ha hmelja, s sorto atlas se je vključilo v konkurenco 17 hmeljarjev, ki so dosegli od 2.969 do 1,649 kg/ha pridelka hmelja ter le trije za sorto apolon, ki. so dosegli od 2.110 do 2.052 kg/ha hmelja. Med tekmovalci ¡je eden, ki ima kar 4 sorte, 6 pa takih, ki imajo po tri sorte. Tako je bilo vključenih za vse sorte le 90 tekmovalcev, če odštejemo tiste, ki tekmujejo z več sortami, se število zniža na 75 sodelujočih. Med delovnimi enotami lastne proizvodnje in TZO ni stanje rtič boljše; saj se jih je -v tekmovanje vključilo le 10. Ti so dosegli od 2.145 do 1.502 kg/ha hmelja na površinah, ki so večje od 10 ha, ne glede na sortni sestav hmeljišč. Naj povem, da je zmagovalec pridelal na 65,5 ha povprečno 2.145 kg/ha hmelja, drugi pa na 67 ha 2.104 kg/ha. Ce bi vsi pridelali toliko po enoti površine, kam bi šli s hmeljem, saj bi to z n e. o nad 4.000 ton. Kot je znano, smo ga lani pridelali le 2.730 ton. Upajmo, da bo leto 1980 boljše, za kar so v tem trenutku podani še vsi pogoji. Mesec avgust bo napravil še svoje. REZU LTATI KOOPERANTI Mesto Priimek in ime , " Površina Kraj — TZO ha f kg/ha Savinjski golding 1. POVŠE Ivan PodlogŠempeter 0,67 | 2.207. 2. MAHOR Ivan ZaklTrnava ‘ 1,72 1.862 3. HOSNER Jože . Gotovlje — Goto vij e 1,45. 1.815 4. KUDER Terezija Vrbje — Gotovlje 0,91 1.813 5. PIKU Jože Roje — Šempeter 1,05 1.793 b. KRAJNC Martin . Kapla —. Tabor ,- 2,02;, 1.732 7. Cetina Jože Sp. Grušovlie — Šempeter 1,57 1.730 8. PUSTOSLEMŠEK Franc Kapla -— Tabor . 2,01 1.757 9. LEŠNIK Štefan Ložnica — Gotovlje 0,92 1.752 10. TURNŠEK Marija Gomilsko — Trnava 0,39 1,741 11. RUPNIK Franc Vrbje Gotovlje 1,31 1.723 12. RIBIC Ivan . Roje — Šempeter 1,40 1.719 13. MEŽNAR Ivan Kapla. — Tabor 1,1.0 1.679 14. KORENT Ivan Ložnica — Gotovlje. 1,50 1.612 15. GLUŠIC Frajic, Sp. Grušovlje -— Šempeter 1,46 ; 1.599 Aurora 1. BREZNIK Fr-ane . Podlog - - Šempeter- 0,36 .2:920. 2. ZAGORIČNIK Ivan Podlog —- Šempeter- 0,43 ■ 2.845 3. PIKL Jože Roje — Šempeter 0,28 . 2.827. 4. POVŠE Ivan Podlog — Šempeter - . 0,45 2.804 5. JELEN Viktor Gomilsko — Trnava . 0,51 . 2.800 6. MAHOR Ivan - Zakl -— Trnava 1,08 1 2.69.3 7. ROTER Slavko , Prekopa .— Vransko 0,50 2.652 8. ERGOT Oto Gornja vas ¡¡§- Prebold 1,02 2.623 9. GROBELNIK Franc Gotovlje; — Gotovlje 0,27 2.511 10. .TROBIŠ Jakob Gotovlje; lil Got-ovlje . 0,48 : 2.498 11, PIŽORN Srečko Andraž — Polzela 0,-46 . 2.456 12. KORENT Ivan Ložnica Eš Gotovlje 1,30 2.236 13. PODLUNŠEK Jakob Ložnica — Polzela 0,50 2,144 14. HROVAT Julij Podvin — Polzela -.. 0,72 2.129 15. - RUPNIK Franc Vrbje — Gotovlje 0,47; 2.037 Atlas 1. GLUŠIC Franc Sp. Grušovlje — Šempeter 0,20 2.9S9 2. RANČIGAJ Franc Gomilsko - Trnava 1,28 2.636 3. TURNŠEK-Marija Gomilsko —- Trnava 0,72 2.520 4. GAJŠEK Viki Drešiinj a . .vas •— Petrovče;; 1,08 2.438 5. RUPNIK Franc Vrbje — Gotovlje.;''' 0,57 2.314 6. OCVIRK Vinko. P-refcspa — Vransko 0,81 2.219 7. KUDER Terezija Vrbje — - Gotovlje 0,90 ■; ■ 2.2,47 8. BOSNER Jože Gotovlje -Si Gptbvlie i: 0,85 2.2 '2 9. ROTOVNIK Miro Gotovlje — Gotovlje 0,50 2.220 10. ZG ANK Rado Šešče •— Prebold j 0,25 s ■ 2. no 11. Cetina Jože:1 Sp. Grušovlje — -Šempeter 0,80 '2.101 ■12; ' NAPOTNIK Viktor Podlog —- Šemepeler 0,25 ... 2.096, 13. URŠIČ Anton Dolenja vas—1 Prebold 0,92 1.985 14. CAJHEN Ivan Polzela — Polzela 0,68 1 - 1.886; 15. POVŠE Ivan Podlog —- • Šempeter 1,21 1.8 i 3 (Nadaljevanje na 4. strani) j— VRANSKO Težki in kompaktni storžki, veliko pridelka in manjše izgube na obiralnih strojih zagotavljajo obilen pridelek in zadovoljstvo hmeljarja Apolon 1. NAPOTNIK Viktor Podlog — Šempeter .0,31 2.110 2. COKAN Vinko Roje — Semepetr 0,33 . 2.096 3. PODLUNŠEK Jakob Ločica — Polzela 0,54 2.052 LASTNA PROIZVODNJA 1. Hmezad, TOZD Petrovče, DE Drešdnja vas, ki je na 65,5 ha dosegla 2.145 kg/ha, vodja te enote je KUDER Tone. 2. Hmezad, TOZD Petrovče, DE Novo Celje, ki je na 67 ha dosegla povprečni pridelek 2.104 kg/ha, vodja enote je TURNŠEK Jože. 3. Hmezad, TOZD Petrovče, DE Arja vas, ki je ha' 59,5 ha dosegla povprečni pridelek 2.035 kg/ha, vodja enote je BOGATIN Ivan. 4. Hmezad, TOZD Petrovče, DE Šempeter, ki je na 52 ha dosegla povprečni pridelek 1.996 kg/ha, vodja te enote je ANTLOGA Hugo. 5. Hmezad, TOZD Petrovče, DE Roje, ki je na 58 ha dosegla 1.849 kg/ha, vodja enote je LEŠNIK Zvone. Sledijo še: DE Breg, TZO Prebold, TZO Petrovče, KK Ptuj DE Pragersko in TZO Tabor. Milan Dolinar, dipl. inž. Hmeljarska priznanja 1980 Letos je prejelo priznanja 29 zaslužnih hmeljark in hmeljarjev DO Kmetijstvo Žalec Drolc Tone, Špitalič (PE Vransko) Stanič Fanika, Prebold (PE Kaplja vas) Rotar Franc, Tabor (PE Tabor) Helenc Matija, Braslovče (PE Braslovče) Korenko Albina, Vrbje (PE Novo Celje) Karažija Danica, Vrbje (PE Roje) Kajtna Fanika, Šempeter (PE Breg) Flis Martin, Dobrna (PE Vojnik) Zanič -Peter, Gotovlje — za pripravo. in brezhibnost elektrike na obiralnih strojih in sušilnicah KZ Savinjska dolina TZO BRASLOVČE URATNIK Edo, Braslovče UŠEN Franc, Rako vij e LESKOVŠEK Ivan, Podvrh TZO GOTOVLJE GOJZDNIKAR Terezija, Pongr, KRALJ Marinka, Ločica JEZERNIK Ferdo, Ponikva TZO POLZELA ROJŠEK Ivan, Založe SATLER Miha, Založe UMBREHT Rafko, Andraž TZO PREBOLD SOPOTNIK Franc, Šešče TURNŠEK Branko, traktorist TZO ŠEMPETER RIBIČ Ivan, Zgornje Roje CETINA Štefan, Podlog TZO TABOR GROBLER Valentin, Pondor KOVČE Alojz, Ojstriška vas JELEN Anton, traktorist TZO TRNAVA CULK Jože, Gomilsko URANJEK Terezija, Orla vas TZO PETROVČE PINTER Slavko, Dobriša vas ŽAGAR Katarina, Drešinja vas Četrto srečanje mladih zadružnikov Slovenije uspelo Letos se je na Vranskem ponovno sestalo izredno veliko predstavnikov 'aktivov mladih zadružnikov. Bilo jih je preko 300 iz 25 aktivov in iz zamejstva. Srečanje mladih zadružnikov je potekalo od 25. do 27. julija 1980 in se je pričelo z otvoritvijo prodajno razstavnega sejma gospodinjske ter kmetijske opreme. Ostale dneve so se zvrstile številne prireditve. Zanimiva je bila tudi razstava fotografij na temo kmečko življenje, delo in kmečka fotografija, ki jo je organiziral Kmečki glas. Po otvoritvi razstave sta tekmovalce sprejela predsednik zadružne zveze Slovenije tov. Andrej Petelin in predsednik RK ZSMS tov. Boris Bavdek. Resnejši del srečanja je bila problemska konferenca, kjer so mladi odkrito spregovorili o problemih s katerimi se srečujejo pri svojem vsakdanjem delu na kmetiji. Tekmovalni del pa se je pričel v soboto zvečer, ko so mladi kuharji in kuharice tekmovali v pripravljanju kmečkih jedi. Izbor večerje je bil izredno bogat, zaradi česar je imela komisija izredno težavno delo. Kljub temu si je bila enotna, da so se najbolj odrezali predstavniki iz Šmarja, drugi so bili iz kmetijske šole Grm, tretje in četrto mesto pa sta si delili ekipi iz Ormoža in Krškega. Seveda so istočasno mladi tekmovali v mesenju kruha in So pri tem pokazali največ sposobnosti mladi iž Šentjurja, Slovenske Bistrice in Ljutomera. Skratka večer je bil bogat in je poleg za komisijo ostalo marsikaj za pokušnjo tudi ostalim obiskovalcem, ki so si prišli ogledat tekmovanje, pa tudi poslušat Martina Sagnerja — Dudeka, ki je povedal marsikatero zanimivo in pikro. Verjetno je tudi njemu bilo všeč, ker je svoje bivanje neplan-sko podaljšal do drugega dne. Ob srečanju mladih kmetov so na Vranskem tudi odkrili spominsko obeležje slovenskemu kmetu v trgu, ki je delo domačega umetnika Franca Dobnika iz Čepelj. Zanimanje je pritegnila tudi demonstracija kmetijskih strojev v Podgradu, kjer so izdelovalci pokazali tudi praktično vrednost svojih izdelkov. Same kmečke igre so se pričele s slavnostnim govorom sekretarja RK SZDL tov. Miloša Prosenca. V govoru je podprl prizadevanja mladih zadružnikov in njihov trud za boljšo bodočnost v kmetijstvu. Najbolj tekmovalno vzdušje pa je bilo, ko se je pričela košnja in ostala spretnostna opravila. Kot vsa leta doslej, je v košnji zmagal tekmovalec iz Griž, ki je sicer tekmoval za ekipo Savinjske doline. Nadalje so ekipe tekmovale v grabljenju, obiranju jabolk, zbijanju gajbe za sadje, zvijanju štrene ter pokušnji sadnih sokov in štafeti. Pri slednji so s tekom na bližnji hrib sestavili v rekordnem času napis: NASVIDENJE NA VRANSKEM 1981. Pri vseh tekmovanjih je zbrala največ točk ekipa iz Savinjske doline, drugo mesto je zasedla ekipa iz Ljutomera ter tretje mesto predstavniki aktiva iz Šentjerneja. Poleg tega uradnega dela so bile v teh dneh na Vranskem še ostale številne prireditve. Ena izmed njih je bila razstava ptic, ki so jo pripravili prizadevni gojitelji iz Zagorja. V glavnem je bilo vse dni srečanja na Vranskem veselo. Organizatorji RK SZDL, ZZ SLOVENIJE, RK ZSMS in kmetje organizirani v KS Vransko, so imeli predvsem z vremenom večjo srečo kot pri vsakodnevnem kmetovanju. Prav ti slednji so se v zadnjih dneh priprav zavzeto vključili s svojo pomočjo, da je bilo srečanje za obiskovalce prijetno ter so se z Vranskega vračali z lepimi vtisi. Franci Izlakar Kongres sadjarjev Jugoslovansko znanstveno sadjarsko društvo iz Čačka in Sadjarsko društvo Slovenije v Ljubljani organizirata sedmi kongres sadjarjev Jugoslavije, ki bo od 30. septembra do 3. oktobra v Mariboru. V času kongresa bo na Mariborskem sejmu tudi sejem sadja. Glavni referat na kongresu bo Stanje, problemi in perspektiva razvoja sadjarstva v Jugoslaviji. Tekmovalci zmagovalne ekipe, ki je zastopala Savinjsko dolino '0fW 'wckSü I OBČINSKE Skupščina občine Žalec je na podlagi 39. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80 in 14/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11. julija 1980 sprejela ODLOK O PRISPEVKU ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA 1. člen Organizacije združenega dela, ki izpolnjujejo pogoje za promet s kmetijskimi pridelki in veliki potrošniki (v nadaljnjem besedilu: kupci), ki odkupujejo od kmetov kmetijske pridelke pridelane na območju občine Žalec brez kooperacijskih 'pogodb s pridelovalci, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva. 2. člen Sredstva prispevkov so namenska in se smejo uporabljati izključno za pospeševanje kmetijstva. 3. člen Osnova za plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je odkupna cena pridelka ali živine, ki jo kupec plača prodajalcu. Prispevek v odstotnem deležu glede na odkupno ceno kmetijskih pridelkov ali živine znaša za: — teleta 20 °/o, — goveda in prašiče 15 %, — sadje 20 %, — perutnino, jajca in mleko 10 odstotkov, — zelenjavo 15 %, — hmelj 20 %, — ostale kmetijske pridelke 10 °/o. 4. člen Kupec je dolžan poslati pismeno poročilo o nakupu kmetijskih pridelkov ali živine Samoupravni interesni skupnosti za razvoj in pospeševanje kmetijstva v občini Žalec v roku 15 dni od nakupa kmetijskih pridelkov ali živine. Iz poročila mora biti razvidna vrsta, količina, teža in vrednost odkupljenih kmetijskih pridelkov ali živine In naslov proizvajalca oziroma prodajalca. Kupec je dolžan plačati prispevek Samoupravni interesni skupnosti za razvoj in pospeševanje kmetijstva v občini Žalec v roku 30 dni od nakupa kmetijskih pridelkov. 5. člen Kupci smejo kupovati kmetijske pridelke ali živino iz 3. člena tega odloka samo v svojih poslovnih prostorih (odkupnih postajah, prevzemnih mestih). Kupci so dolžni svoje poslovne prostore prijaviti upravnemu organu občinske skupščine pristojnemu za kmetijstvo v petnajstih dneh od uveljavitve tega odloka. 6. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja za tržno inšpekcijo občinski upravni organ. 7. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne plača prispevka v določenem roku. Z denarno kaznijo od 100 do 1.000 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. 8. člen Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din se kaznuje za prekršek oseba, če ne pošlje poročila o nakupu pridelkov v določenem roku. Z denarno kaznijo od 50 do 500 din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, št. 420-9/80-3. Žalec, dne 11. julija 1980 Predsednik Skupščina občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. ing. 1. r. Narava je kruta Kot spodnesena je sredi kapelskega polja pod Puholdom in sredi drugih žičnic padla betonka z goldingom V L ;; ^ , ¡fjlIR mm Pod silno močjo vetra so se močni betonski stebri lomili kot šibice Že smo se po tihem veselili obilnega pridelka in prizanesljivosti narave, Pa nam je zagodla 'z viharjem, ki je podrl 98 ha žičnic in potrgal na 50 ha žičnic vodila. S skupnimi močmi smo ugnali marsikateri težak udarec, bomo še tgga. Novo v naši zakonodaji 15. 5. 1980 do 18. 8. 1980 1. Odredba o prenehanju veljavnosti odredbe o določitvi najvišjih ravni cen (Žaleč) — Ur. list SRS 13/80 2. Odlok o spremembah in dopolnitvah statuta občine Žalec — Ur. list SRS 14/80 3. Sklep o soglasju k cenam komunalnih storitev (Žalec) — Ur. list SRS 14/80 4. Odlok o imenovanju ulic mesta Žalec —- Ur. list SRS 15/80 5. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu — Ur. list SRS 16/80 6. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini — Ur. list SRS 16/80 7. Sklep o ugotovitvi povprečnega izplačanega mesečnega osebnega dohodka po panogah dejavnosti na delavca v SR Sloveniji za leto 1979 — Ur. list SRS 16/80 8. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin (Celje) — Ur. list SRS 16/80 9. Odredba o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Šmarje pri Jelšah — Ur. list SRS 16/80 10. Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah statuta občine Žalec — Ur. list SRS 16/80 11. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Žalec za leto 1979 — Ur. list SRS 17/80 12. Odlok o občinskih upravnih organih (Žalec) — Ur. list SRS 17/80 13. Zakon o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti — Ur. list SRS 18/80 ' 14. Odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva (Žalec) — Ur. list SRS 18/80 15. Odredba o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecu septembru, oktobru ih novembru 1980 — Ur. list SRS 19/80 16. Navodilo o načinu in postopku ža pridobitev pravice kmeta do preživninskega varstva — Ur. list SRS 20/80 * 17. Odredba o spremembi uredbe o povečanju, zmanjšanju oz. odpravi stopenj temeljnega davka od prometa posameznih proizvodov— Ur. Ust SFRJ 28/80 18. Pravilnik o načinu predpisovanja in izdajanja zdravil, ki se uporabljajo v veterini — Ur. list SFRJ 31/80 19. Pravilnik o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živaUh — Ur. Ust SFRJ 34/80 20. Zakon o vojaški obveznosti — Ur. Ust SFRJ 36/80 —- BŽ — Sušenju in manipulaciji suhega hmelja smo letos posvetili več strokovne skrbi in s tem preprečili drobljenje storžkov in izboljšali kakovost -—Foto. M. Veronek Glavna skrb pri strojnem obiranju naj velja vzdrževanju in pravilni nastavitvi obiralnih strojev, da bomo pridelek čimprej pospravili ob kar najmanjših izgubah Pogled iz zraka na začetek, ročnega obiranja nekoč, še ne tako dolgo*tega Izobraževanje V pripravah na strojno obiranje hmelja je bil 13. avgusta v dvorani v Žalcu sestanek strojnikov in vodij izmen pri obiralnih strojih. Šestinpetdeset udeležencev — organizatorji so jih pričakovali precej več — iz Savinjske doUne, Radelj, Šmarja in posameznih strojnih skupnosti. KZ Savinjska dolina je razpravljala o sodobni tehnologiji odbiranja hmelja, o pravUnem uravnavanju obiralnih strojev za zmanjšanje izgub in drobljenja hmelja, o varstvenih ukrepih pri strojih in napravah za preprečevanje poškodb. Ob koncu sestanka so uspešno opraviU tudi preizkus znanja iz varstva pri delu. Škoda, da na sestanek ni prišlo več organizatorjev v strojnih skupnostih, ker Stroj elomi, vse preveč hmelja med odpadki in poškodbe nas stanejo pretežke milijone. Vinko Jug CELJE Vrtnarsko-cvetlična razstava V na novo urejenem mestnem parku je bila julija slovesnost, posvečena republiški prireditvi Hortikultura 80 in otvoritvi vrtnarsko-, 'cvetlične razstave,„ki se je. je u-deležila velika množica/ Celjski primer ekološke sanacije bi bil lahko zgled vsem jugoslovanskim mestom. Toda ne gre ga razumeti kot romantično ljubezen do cvetic, ampak kot trajno^ obliko odnosa do okolja. Čebelarska razstava v Žalcu Čebelarji žalske občine, teh je okoli tristo, so pripravili razstavo najrazličnejših predmetov, slik in knjig, ki so vzbudili med obiskovalci veliko pozornost, saj so bili nekateri ročni izdelki stari sto, dvesto in še celo več let. Sodelovali so tudi čebelarji iz drugih občin na celjskem območju. V, okviru razstave so bila tudi poučna predavanja, televizijska ekipa ir Ljubljane pa je posnela delo sodobnega čebelarja Antona Rozmana, ki je tudi predsednik žalskega čebelarskega društva. Srečanje mladine v Trbovljah 'V termo elektrarni v Trbovljah je bilo 28. junija tradicionalno srečanje OO ZSMS iz OZD Termoelektrarna Šoštanj, Termoelektrarna Trbovlje, Jutranjka Sevnica in Hmezad Žalec. Mladina Hmezada se je letos že tretjič udeležila takega srečanja. Zbrali smo še ob 6. uri pred zgradbo SOZD Hmezad, v Žalcu. Najprej smo se malo čudno pogledali,^ še posebej predsedniki OO ZSMS, saj smo se pred dobrim tednom na . sestanku zmenili, koliko mladincev bo šlo na srečanje. Prijavljenih je bilo 50 mladincev, na koncu pa jih je na zbornem mestu v Žalcu bilo 18, na zbirališču pred gledališčem v Celju pa se nam je pridružilo še 10 mladincev. Še posebej so nas razočarali mla-. dinci Hmezada, NT TOZD Transport, saj od 10 prijavljenih ni prišel nihče,- Udeležba mladincev po posameznih OZD v okviru SOZD Hmezad je bila naslednja: 14 mladinci Hmezad NT, -. 5 mladincev Interna banka, . 5 mladincev Mesnine Celje, 7 mladincev DSSS SOZD Hmezad, ' 2 mladinca Strojna Žalec, 2 mladinca Mlekarna Celje, ■ 2 mladinca Gostinstvo Žalec, 1 mladinec kooperant. ob odkritju; spomenika Edvardu Kardelju. Po končani proslavi so sledila športna srečanja v naslednjih disciplinah: mali nogomet, šah, streljanje in kegljanje. Mladinci Hmezada smo se odrezali naši udeležbi primerno. V majem nogometu, ki je bila naša edina moška ekipa; smo'zasedli 3 mesto. Mladinke, ki so tekmovale v hudi moški konkurenci, pa so se uspešno odrezale in zasedle 3./mesto v kegljanju in šahu ter 4. v streljanju. Čeprav' športni rezultati niso najbolj blesteči, pa se lahko pohvalimo, da smo bili najboljši in najglasnejši navijači. Nato smo se zopet posedli v avtobus, tokrat že malo bolj mešano, saj smo se na športnih srečanjih bolje spoznali. Odpeljali smo še na Partizanski vrh nad Trbovljami. Vozili smo se kar nekaj časa. Mi Hmezadove! smo že mislili, da naš bodo gostitelji zapeljali kar na Mrzlico'. Končno smo le prispeli do prijetne planinske koče, kjer nas je čakalo kosilo, katero smo vsi težko čakali. Potem, ko smo se pošteno podložili, je sledila razglasitev rezultatov športnih tekmovanj in izmenjava medsebojnih daril. O športnih rezultatih je že bil govor, za- Srečanje mladine v Trbovvljah ob odkritju spomenika našemu velikemu mislecu Edvardu Kardelju Odpeljali smo se iz Žalca skozi Celje in Laško v Zasavje. Ko smo prispeli v Trbovlje, so nas bolj klavrno sprejeli mladinci TE Trbovlje. Že takoj, ko smo po polurnem tavanju in iskanju TE prispeli na dvorišče Termoelektrarne, smo začeli tožiti po »čistem savinjskem zraku«. Najprej smo si ogledali TE od znotraj in od zunaj in ocenjevali višino dimnika. Po eno in pol urnem ogledovanju TE in tekanju po stopnicah gor in dol in še enkrat dol in gor, se nam je pošteno prilegla malica v prostorih menze TE. Vsi smo hlastno pospravili »knapovske« sendviče in jih zalili s sokom. Tu smo tudi opazjli, da vendarle nismo številčno tako slabi, saj se je srečanja udeležilo samo 20 mladincev TE Šoštanj, 25 mladincev Jutranjke iz Sevnice in nekaj primerkov iz TE Trbovlje. Nato smo se odpeljali na prizorišče proslave pred . Delavski dom v Trbovljah, kjer je bila slovesnost to še nekaj o skromnih? darilih. Mladinci Hmezada smo. vsem trem ekipam izročili Savinjske zbornike in zastavice z znakom SOZD Hmezad. Organizator srečanja TE Trbovlje je vsem sodelujočim ekipam podaril grafike z motivom dimnika in streh TE Trbovlje. Predstavniki Sevnice pa so vsaki ekipi izročili knjižna darila. Šoštanjčani so v veliki zadregi vse skupaj pozdravili samo š priložnostnim govorom. Nato se je pričelo veselo rajanje ob zvokih zabavno glasbenega ansambla pozno v noč. Ker smo mladinci Hmezada drugo leto organizatorji takšnega srečanja, smo pozornp spremljali potek srečanja in morda opazili vsled' tega več dobrih in slabih strani. Povemo lahko, da so »Trboveljčani« bolj kot na organizacijskem področju bili aktivni pri razkazovanju okolice Partizanskega vrha. Ker smo imeli' avtobus. najet samo do 24. ure, smo se malo po 22. uri morali posloviti in odrajžati proti domu. V Žalcu je bilo kljub pozni uri še malo prezgodaj, da bi se razšli, zato smo malo pogledali, kako se imajo kaj v discu Golding Rubin. Pa tudi to še ni bilo dovolj. Nekateri mladinci so srečanje zaključili na veselicah na Polzeli; in v Braslovčah, drugi del pa je moral preveriti, kakšno je kaj vzdušje v hali Golovec. Bilo je lepo in prijetno. Potrudili se bomo,-da bo drugo leto, ko . bomo mi mladinci Hmezada -organizatorji srečanja,-še lepše ih boljše,.;.? ■- Jolanda Cokan Drogovi, drogovi, drogovi za hmeljske žičnice. Vse premalo jih bo za obnovo vseh podrenih žičnic Kdo bo nasledil SOZD Dobrina? Predlog organizacijskih in vsebinskih sprememb SOZD »DOBRINA« so zavrnile DO »CENTER«, »MODA« in »TKANINA«. Delavski svet DO »MERX« je na pobudo družbenopolitičnih organizacij in medobčinske gospodarske zbornice ter na . podlagi razvoja z odgovornimi delavci delovnih organizacij združenih v SOZD DOBRINA Celje razpravljal o poslovnih, vsebinskih in organizacijskih usmeritvah preobrazbe DO MERX v SOZD »MERX«, TEMELJNI CILJI ZDRUŽEVANJA V SOZD »MERX« CELJE SLONIJO NA: 1. Določanju skupne razvojne politike vseh dejavnosti, ki se združujejo v SOZD. 2. Združevanju dela in sredstev med proizvodnjo in blagovnim prometom. 3. Združevanju dela in znanja za hitrejši razvoj vseh dejavnosti. 4. Določanju skupne razvojne politike. 5. Zagotavljanju celovite ponudbe blaga. 6. Zagotavljanju maksimalne proizvodnje kmetijskih pridelkov. 7. Razvijanju in uveljavitvi sodobne OZD. ■ 8. Stalnem večanju: uspešnosti dela. 9. Vključevanju . potrošnikov v sistem samoupravljanja SOZD. 10. Vključevanju dejavnosti pomembnih za krepitev in dograjevanje sistema družbene samozaščite in ljudske obrambe. IZ SEDANJE DO »MERX