■ ■ * • * . ■ j ■ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. OTATEUE OPOZARJAM. da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako i« niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Matter September 21«, 19f3 al Um Past Office U New York, N. X. No. 34. — Stev. 34. Act of ConcrcM •( March Srd. 187S. NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY ID, 1939- PETEK, 10. FEBRUARJA, 1939 ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK ---- — — _ Volume XLVII. — Letnik XLVIL SOVJET. RUSIJA SNUJE ZVEZO CRN0M0RSK1H DRŽAV Papež Pij XL je sinoči umrl DRŽAVE MORAJO NA VSAK NAČIN PREPREČITI PRODIRANJE NEMČIJE IN ZAJAMČITI MIR NA VZHODU Rusija želi skleniti zvezo z državami, ki meje na Črno morje. — Litvinov je svoj načrt razložil poslanikom. — Taka zveza bi zagotovila mir na vzhodu. — Predlogu je posebno naklonjena Turčija, ki je z Rusijo v najugodnejših odnosa jih. PERKINSOVA ZASLIŠANA Delavska tajnica se ne zaveda nobene krivde. Kongresnik Thomas ne bo proti nji dosti opravil. Zvezna delavska tajniea F. Perkins je včeraj osebno nastopila pred juri*ličnim odsekom poslanike zbornice ter spretno zagovarjala svoje sta lišče glede izvajanja priselnl-ških postav. V kongresu so ji nekateri očitali, da zanemarja svoje dolžnosti in da gre na roko ljudem, ki bi morali biti deportirani iz te dežele. S tem je bil predv-sem mišljen delav. agitator Bridges, ki se nahaja v Združenih državah le na obisku ter je igral važno vlogo v stavki mornaii ških delavcev na zapadni obali. MOSKVA, Rusija, 9. februarja. — Sovjetska vlada je izrazila željo skleniti zvezo z državami, ki meje na Črno morje, da bi bil zagotovljen mir na tem kraju Evrope. Ta vest je v diplomatskih krogih zbudila veliko zanimanje, ker je pokazala, v katero smer se je obr nila ruska vnanja politik?, ker je razdelitev Ceho-slovaške popolnoma zrušila zgradbo kolektivne varnosti, na kar je sovjetska Rusija ves čas naslanjala svojo vnanjo politiko. Ker je bila vojaška zveza s Cehoslovaško uničena in je zveza za medsebojno vojaško pojnoč med Rusijo in Francijo zelo zrahljana, hoče Rusija združiti zid prijateljskih držav proti nemškemu prodiranju na vzhod. To zvezo črnomorskih držav je sprožil na banke- Mkts Perkins je rekla:_Ce tu, katerega je diplomatom priredil turški poslanik, preiščete moje poslovanje v vnanji komisar Maksim Litvinov. posameznosti!, ali v celoti, bo- D , i , . . -ili • - i« i 1 ste dognali, da nisem streme- 1 o banketu je Litvinov pristopil k skupini diplo- la samo ^ ,iticaiu, demokraei- tov iz jugovzhodnih evropskih držav in jih je pri- je, po pravični vladi in svobo- jazno pozdravil kot zastopnike "bivše balkanske di» PaC* som Pa -kušala tudi pott i . , • • t" v i t i .. «i magati vsem, bodisi državlja-antante, katero tvorijo 1 urska, Jugoslavija, Lirska in Romunska. Ta izraz pa je Litvinov rabil zaradi tega, ker se je Jugoslavija oklenila Italije, Romunski pa vsled nemškega prodiranja v podonavske države preti izguba neodvi«nosti. Ko se je Litvinov pričel izgovarjati z diplomati, tedaj je pripomnil, da je sedaj prišel čas, da se raz-govarjajo o črnomorski pogodbi. K tej pogodbi bi poleg Rusije pripadale še Rqmunska, Bolgarska in zdi poudarjati, da kot delav- Turcija Omenjena je bila tudi Grška, četudi nc j tajnica nimam niti pravi-/s . ce niti oblasti depertirati te;ra meji na Črno morje. j ali OQega inozem,a .>amo zato> Kako daleč je šel Litvinov s svojim predlogom, ni, ker ga smatram za "nezaželji- vega", ali pa zato, ker velja za delavskega agitatorja oziroma je v resnici delavski a-gitator, — je rekla Perkinso-va. nom ali tujezemcem, ki streme po teh idealih in jih skušajo vresničiti. Nepravilnega poslovanja jo je obtožil republikanski kongresnik Thomas iz New Jersey. Ugotovil je, da je Harry Brid ges inozemec in poteg tega tudi komunist. Skoro brezpoirebno se mi znano in tudi v vnanjem ko,misarjatu o tem ni mogoče ničesar izvedeti. Ako sovjetska vlada resno razmišlja o t&ki zvezi, tedaj bo Litvinov porabil vso svojo diplomatsko spretnost, da doseže črnomorsko zvezo. Turčija bo najbrže zelo naklonjena tej zvezi, kajti, odkar so prišli bol jševiki do vlade, vlada med Rusijo in Turško najožje prijateljstvo. Toda Romunska se nahaja v zelo težavnem položaju kajti odkar je bila razdeljena Cehoslovaška, ker je nista podpirali njeni zaveznici Anglija in Francija, mora kralj Karol dobro premisliti, predno v svoji vnanji politiki napravi kaj, kar bi mogoče u-žalilo Nemčijo. Ker Ima skupno mejo z Rusijo po bogati Ukrajini, po kateri se ozira Hitler, in tako rekoč tudi skupno mejo z Nemčijo, ker ste Cehoslovaška in Madžarska vazalki Nemčije, se nahaja Romunska skoro v istem položaju kot Poljska, ki odločno koraka po trdno napeti vrvi ined Nemčijo in Rusijo. Ako je bil Litvinov predlog resen in se bodo diplomati zanj zavzeli, samo pogled na zemljevid pokaže, kako velikega pomena bi bila za varnost Rusije izvedba tega načrta. Ako bi bila Romunska pod vplivqm, ali pa celo pod nadvlado Nemčije, tedaj bi Nemčija prav lahko vpadla v Ukrajino, ki ima mnogo premoga, kovin in žita. In Če bi Nemčija obvladala Črno morje, j bi ovirala, ako ne popolnoma odrezala Rusi- STROGA ODREDB* PHOENIX, Arizona, 9. feb. — Državni generalni pravdnlk Joe Conway je danes odredi!: Vsi gojenci ljudskih šol mora jo ipozdravljati ameriško razstavo in se udeleževati patrio-tienih prireditev. Kdor tega ne bo storil, bo izključen iz šole. Strajkarji aretirani. ELISABETH, N. .J., 8. feb. — Danes je bil tukaj aretiranih dvainštirideset članov knji-goveške unije, ki so vprizorili protestno demonstracija pred tovarno Wikson Jones Co. — Delavci so člani CIO. POLJSKA IŠČE ZAVEZNIKOV Poljska hoče tistvariti an tan to ; vzhodnih držav. — V an tan ti bi bile Poljska Jugoslavija in Romunska. VARŠAVA, PoljskuT 9. feb. — Poljska skuša oživiti Malo antanto s tem, da bi Pol j-ka stopila v zvezo z Jugoslavijo in Romunsko mesto Cehoslo-vaške in bi vse tri države stvo-rile nevtralno skupino v vzhodni Evropi. Tako antanto, ki ne bo naperjena proti Madžarski, kot je bila prvotna Mala antanta in tki bo korakala sredi med o-sjo Rim-Berlin in med angle-ško-f rancosko »vezo, bo skušal skleniti romunski vnanji minister Grigore Gafencu, ko bo prihodnji mesec obiskal Poljsko. Varšavski diplomatski krogi so (prepričani, da bo Ganfencu-ovo delo tem lažje, ker je od stopil jugoslovanski ministr ski predsednik dr. Milan ,Sto-jadinovič, o katerem je znano, da je 'bil zelo naklonjen osi Rim-Berlin. Od noša j i m e d Poljsko in Romunsko, ki so bili med čelioslovaško krizo zelo napeti, so se-sedaj zopet izboljšali. Tekom -svojega razgovora s kraljem Karolom v oktobru &e vnanjemu ministru Beoku ni posrečilo kralja pridobiti za skupno mejo med Madžarsko in Poljsko i>od obljubo, da bi Romunska dobila karpatsko U-krajino. Danes pa karpatsko-ruski problem ni več na potu polsko-TOmuttrki*mu prijatelj stvu. Ker je tudi Nemčija zagotovila, da ne bo podpirala panu-krajinske agitacije, je tudi Poljska opustila svojo zahtevo po skupni meji z Madžarsko. Poljski vladni krogi celo zatrjujejo, da so mnogo bolj zadovoljni s sedanjo mejo, kot pa, ako bi Madžarska dolbila celo podkarpatsko JLTkrajino. Ker je Nemčija zadnje čase obrnila vso svojo pozornost proti za padu, je Poljska mnenja, da je sedaj najboljši čas, da poveča svoj vpliv v vzhodni SCHACHT NA POCUJJICAH DRHAL SE JE POLASTILA DVEHZAMORCEV GOLD8BORO, N. C., 9. feb. — V soboto sta napadla župana J. H. Hilla dva zamorca. Policija jn je aretirala. Sogla «» z izjavo policijskega ser- BERLIN, Nemčija, 9. feb. — Dr. Hjaluiar Schacht bivš*. predsednik nemške državne banke, *e bo podal na dolj?e počitnice. Najbrž bo odpotoval v Južno Ameriko. Po zatrdi-lu njegovega tajnika ne ho skušal sklepati nobenih trgovskih zvez. ŠPANSKA VOJNA BO KMALU . KONČANA Državljanska vojna bo najbrže v dveh dneh končana. — General Mia-ja je baje pričel pogajanja za predajo. PARIZ, Francija, 9. feb. — Vsa znamenja kažejo, da bo španska državljanska vojna v dveh dneli končana in da'bosta Anglija in Francija priznali vlado generala Franca in b*> sta čimprej poslali svojega poslanika. Dogodki so potekali zelo na-^lo. Ministrski predsednik dr. Juan Ne^rin in vnanji minister .Julio Alvarez del Vayo sta se s celim generalnim štabom odpeljala v Le Pertlius v Franciji, toda sta se nastanila v dvo nadstropni hiši, ki se nahaja Še na španski strani meje. Vrhovni poveljnik republikanske armade general .Jose Miaja je naprosil francosko vlado za varno spremstvo, iz česar se more sklepati, da jo že pričel, ali pa namerava pii-četi pogajanja za predajo Madrida in južne Španske. Ako se je general Miaja v resnici odločil za predajo, tedaj dr. Negrinu in njegovim ministrom ne preostane drugega, kot se predati. Po drugih poročilih pa se je general Miaja odločil, da se l>rani do zadnjega moža. V dveh dneh bo odločeno, ali se bo nadaljevala, ali pa končala dve in ipol let trajajoča državljanska vojna, ki je zahtevala nad miljon človeških življenj. Senator Leon Berard, ki je bil .poslan v Burgos k generalu Francu, se je vrnil v Pariz in je ministrskemu predsedniku Daladieru poročal o svoji PO DOLGOTRAJNEM TRPLJENJU JE SLEDNJIČ PODLEGEL SRČNI HIBI VATIKAN, 9. feb. — Nocoj, pet minut pred enajsto, je zavedno zatisnil oči poglavar katoliške cerkve papež Pij XI. Pokojnik je bil 261. papež ter je bil star 81 let. Bolehal je že precej časa, zadnje poletje se ,mu je pa bolezen zelo poslabšala. Podlegel je napadu pljučnice in srčni hibi. Imenovali so ga "papeža zmage*' in sicer zaradi pogodbe, ki jo je sklenil z italijanskim ministrskim predsednikom Mus-solinijem ter s tem končal spor med Vatikanom in italijan-ko vlado, iki je trajal 59 let. Zadnja leta se je moral pečati s težavnimi problemi. Na Daljnem iztoku je izbruhnila kitajsko-japonska vojna, na Španskem divja državljan ska vojna, Hitler pa preganja v Nemčiji poleg Židov tudi katoličane. Papež je posredoval tukaj in tam, toda žal, da je bilo njegovo posredovo,,jtt le redkokdaj uspešno. Pokojnik je bil silno delaven, blag in preudaren ter so ga tudi nekatoličani visoko čislali. Papež Pij (Achilles Ratti) je bil rojen v italijanskem mestu Desio dne 31. maja 1857 Za papeža je bil izvoljen leta 1922 po smrti papeža Benedik ta XV. konferenci z generalom Fran-com ter je priporočal, da Francija prizna generala Franca. Berard je Daladieru sporo čil, da je general Franco zagotovil, da ne bo dovolil, da bi se tuji vojaki približali francoski meji in da bo vsem ženam, otrokom in starim ljudem dovoljeno vrniti se na »svoje domove. Tudi republikanskim vojakom bo dovoljeno vrniti se, kakorhitro se republikanska vlada poda. Vsem bo tudi podeljena amnestija, ako niso zagrešili kakega zločina. General Franco pa tudi od Franoije zahteva, da vrne v-t republikans&ih aefoplanov, ki jugovzhodni Evropi in v dolini Donave. Od Cianovega obiska bo odvisen potek in izid Gafencove- SMOLA ADMIRAL KATQ UMRL TOKIO, Japonska, 9. feb. — Admiral Kanži Kato, katerega smatrajo za največjega japonskega mornariškega veščaka, je umrl v svoji vili pri morju v bližini Atamija, za krvavenjem naT možganih. Star je bil 69 let. Kot tedanji šetf mornari-šikega generalnega štaba se je admiral Kato leta 1921 udeležil mornariške konference v Washingtorau. Z vso odločnostjo je nasprotoval angleškemu in ameriškemu predlogu za u-ničenje velikih 'bojnih ladij ter je svoji vladi svetoval, da delegacija zapu-jti konferenco. Osem let pozneje je bil pro ti temu, da bi se Japonska u-de!ežila mornariške konference v Londonu, toda njegov predlog je tedaj zavrnil ministrski predsednik Hamaguči. Nato je šel admirid Kato v ce- PHILADELPHIA, Pa., 0. fieb. — Na policijsko stražnico je ves razburjen pritekel Geo. Craney in začel pripovedovati: — Ko .sem šel po cesti, mi jc !padla i'z žepa listnica in se odprla. V nji sem imel petnajst sarnko palačo in je osebno pri-desetakov. V tistem trenutku govarjal eesarju Ilirohitu, to-je (potegnil močan veter ter ^ da ga za svoj predlog ni mogr-l •vseli petnajst bankovcev od [pridobiti. nesel. Niti enega nisem mogel j * LJ- -- najti. Na policiji so mu rekli, daj jim je zelo žal in da uiu ne! morejo |K)inagati. Zaupa naj v| poštene najditelje, ki M) pa dandane- silno redki. er ALI ste že naročili Slovensko - Ameri-^ kanski Koledar za leto 1939?; 0SEMDESETLETN1 UBIL SV0J0ZEN0 NEW BRUNSWICK, N. J., 9. feb. — V bližini Livingston parka so našli danes sedemdesetletno Mary Conuso mrtvo. Imela je prebito lobanjo. Aretirali so njenega osemdeset let starega moža, ki je fcrez obotavljanja priznal, da jo je udaril sekiro po glavi. — Celih ipetnaj&t let nisem imel miru pred njo, — je izjavil, — oedij W pa menda mir, . j "BSXI HBQDYorfc Friday, February 10, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV? DAILY "GLAS NARODA" (TOICI or rvm PEOPLE) Owned and PahUahed by IUITKNIC PUBLISHING COMPANY (A Oarpocailos; 4 * RraaM 8ak*Cx. Prudent j. Lupelia. se«. Baca of twin—i at tbe eurporadoi and >iMhii ot above officer«: «!• WEST 18th STREET NEW YORK. N. V. 46th Year< 18«URO RVRRX DAI EXCEPT 8 UM DAI 3 AND HOLIDAX8 Advertisement on Agreement Za celo leto volja 11* mm Ameriko la Warn ado ..............RAC Za pol leta ................$3.'j0 ^ ................9L30 Za Near York ia celo leto . . $7 00 Za pol :eta ................$3.r0 Za laoaematTo aa celo leto .. $7.iW Za pol leta ................$3.00 Hnborrlptl- -rr-—n - ' "'-T ■' --R—x— ¥«a«4r It- -OLAS NiEOOi" IZHAJA VSAKI DAN IZVZJBlffil NEDELJ IN FIlEKIKaV — r- ti« WEST W* STREET, - NEW YOI tRLEPRONE: Cldbli S—124* l. N. 1: OOP1&1 bwi pmdtAm tm omtrnomti «e ne prtc«uJe1o. Deur m naročnino M3 M blasorolt po« 1 Jati po Money Order. Pri spremembi kraja aaro*-'iL^MtaT todl Wfaheoe naznani, da liltreja najde- CESKA TE2KA INDUSTRIJA Med najvažnejšimi podatki, ki se objavljajo o češki industrijski ki podatki, saj je Poljska pridobila veUke del češke težke industrije. Produkcija železaren v olšev.-4cetu ozemlju, ki ga je Poljska (pridobila od f'ehoslovaske, je znašala decembra 31,000 ton (novembra 28.000) in jekla 43,000 (novembra 37,000) ton. Produkcija železa v novo pridobljenem ozemlju je zna šala v letu 1938 — 88,605 ton, jekla pa 112,124 ton, tako da znašala lani skupna fx.ljska produkcija železa 9GG,000, jo ki a 1,555,000 ton, valjanih proizvodov 1,164,000 ton in cevi 88,500 ton. SENATORJA BYRN ER IN ADAMS. prvi iz S<>. Caroline, drugi pa i/. Colorada, -ta \ seiialu vodila borbo za znižanje stroškov pri WPA. Oba s»a demokrata. ANGLIJA RAČUNA Z VOJNO Angleško vojno ministrstvo je izdalo »strogo |>oveljc, da morajo biti dobro zastražena vsa prometna križišča in tovarne |K) vsej državi, kjer bi mogla pojaviti v primeru vojne sabotaža tujih agentov. Zato nadzoruj«' tajna |*oti<4ja v>a potovanja v Angliji živečih tujih državljanov v kolikor gre za držav«, s katerimi bi se yiogla Anglija zaplesti v vojno. Pod strogim nadzorstvom so tudi razne sumljive organizacije. Vse letalske tovarne tudi tiste, ki še ne delajo .za voj-ko, so zastražene s posebnimi policijskimi zbori in vsaki tovarni je dodeljenih iza nočno služIm 12 stražnikov. <*astnrki posebnega oddelka policije in vohunske službe "Intelligence Service" iz vojnega, letalskega in pomorskega ministrstva delajo na letališči!^ v ladjedelnicah in orožarnah. Nekateri iamed njih imajo kontrolno službo, drugi -so zajH>sl"-»i kot navadni delavci in kot taki opazujejo sumljive elemente. Iz nevernih In vzhodnih krajev Anglije, kjer so veliko tovarne streliva, vozija tajni vlaki vsako noč granate m i»oml*e v munieijska >4tladišča na jugu Anglije. Tudi te vlake spremljajo častniki tajne policije. Motorizirana policija redno kontrolira važne mostove po vsej državi. Policija v pristaniščih ipa budno pazi na vse tuje ladje in njihove po*adke, pa tudi ua potnike in tovor. Scac>cscgc»ic>a živela v sporih zaradi skup-jetna in nevarna vlomilska to!-]m- soseda' Jožef K> drič in pa, ki straliuje vse mesto in ki Janez Mlakar. Oba imata tam ji policija kljub vestnemu aa-_|mali posestvi. Spori iz di:e-sledovanju ne more do živega. Iva v (lan naraščali in je na>ta-V zadnjih mesecih je bilo nam-,lo lllul° sovralštvo, ki ji' poreč vlomljeno v raznih delih I izročilo katastrofo. Zalit«- va-ni est a v trgovine, zasebna sta-!l° ie življenje posestnika Kol- zgmdil nezavesten. Pobitemu si- nudili takoj pomoč, obenem pa -o obvestili orožnike v Les-kovcu, poklican je bil tudi reševalni avto iz Ptuja, da ra-I njenega prepelje v bolnišnico. I Vendar pa je Kodrič že med prenosom iz hiše na avto podlegel. j v smrt s kokainom] v mariboru je najživalili jši in mijbolj uren n« ki 70 letnik, ki pa je kljub svojim visokim letom še cisto mladeniški. na dosmrtno jeco Pred petčlanskim senat« m o krožm ga sodišča v Olju se je vršil,;f razprava proti 27-let ne mu delavcu Ivanu Špazerju z Lave pri Celju, ki je obtožen, da je 7. oktobra proti polnoči ob Savinji v Levcu pri CVIju z udarci s krampom po glavi usmrtil ."m letni ga mizarja .In koba Tratnika po zrelem preudarku in iz koristoljubna. Tratniku je sezul čevlje, nat<> pa vrgel -vojo žrtev čez škar-po v deročo Savinjo. Sodni zdravniki so izjavili, da je dobil Tiatnik s težkim pred-nn toni hude udarce po glavi, ki so mu razbili lobanjski svod ih lobanjsko dno, kar je povzročilo krvavitev v mož gane in njih otrpnjenje. zaradi česar je nastopiia -mi t. Zaslišanih je bilo (> prič, ki so vse izpovedale v smislu obtožnice. Senat je po pol urnem posvetovanju oh-odil Špajzcrja na dosmrtno ječo in na trajno izgube častnih pravic. neverjetna lah-komiselnost Peter • • novanja in razne lokale in povsod je vlomilcem padel razmeroma 'bogat plen v roke. ilea. Tragedija se je i digrala ta-kole: Popoldne je Kodrič na Nedavno so poročali o vlomu domu precej popival in pijača v evangeljsko -žtrpnisče, kjer so bili sicer prepoo vse predale in na|>osh d odnesli 20.0IMI din. K< saški orožniki so o vlomu obvestili |*»lie je z vso močjr; uprl v vrata, ki so se ndala in znašel se je kar na-■ i.kiat pred svojim -osedom, Kodrič je kričal v Mlakarja in mu grozil s smrtjo, pri t eni so pa pripravljal, da' ga dejansko napade. Ves ta -|f>or je opazoval Mlakarjev 2:» letni sin Ja nez. Ko je videl, da je »»četo vo Življenje frgroženo, jo I grabil v kotu sloneče. ru-fib-fb-lano toporiščo in je Kodriča z vso močjo udaril dv;»1:rat ?»o glavi. Kodrič >e je na mestu H kmetici Antoniji Frasovi | v Orehovi vasi je prišla neka Xeka ihužba je bila na po-;ciganka, ki je dejala, di zna igre'bu na Pobu ž ju. V družbi j čitati uso usodo. Frasove, selo -popivala in prijetno kram-) ki je bila sama revna, si je iz-ljala. Kodrič pa se ni mogel posodila "»'Ml din. Ciganka je razveseliti, in Ze ob vrnitvi s po- lajci, ki .....................nato zahtevala še M/STAVO. \\MJE TA /} m1j.k \ 1»_ \ k i, r j j ( p NO pili K J I : i. _ OGROMNOST SVETOVNE RA2STAVE V NEW YORkl) BO SLEHERNEGA PRESENETILA Izšel je Slovensko-Amerikanski KOLEDAR 1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA 5Qc Ne zamudite te prilike! t puiinino »»j« o »s . iflt ''e „ ) ling Co. v«f resno. Nenadno pa se je Kodrič dvignil in so odstranil- Zunaj na hodniku gostilne se je zgrudil. Bil je negiben. Njegovo truplo ni kazalo nobenih zn i-•kor življenja. Prijateljska družba je takoj obvestila o tem žalostnem iti razburljivem dogodku policije. Policijska komisija, v kateri je bil med drugim tudi policjjsk' zdravnik dr. Zorjan. je uir<»tovila Kodričovo smrt. Zdrnvnik dr. Zorjan je presodil, da se je Kodrič zastrupil - kokainom. Pij pokojniku so našli poslo-, vilni pKsmi, ki kaž«'ta, da je Šol Kodrič v >*mrl v/, obupa in za nudi neke razprtije s svojo prijateljico. zahtevala Še dve erni »viti, ki je morala zanje plačati Fraso-va 100 din, a naposled si je izposodila še .v,00 din. Ko ji j»-Frasova izposodila š,. ta ile-nar. je ciganka odšla, češ, da pride drugi dan ob pol 11. zopet in jo bo rešila zle usode. »Seved r o nji ni bilo več ne duha ne sluha. Frasova je šele zdaj spoznahv «la je nasedla in je sleparijo prijavila o rož uikom. 70 letnik pokriva stolp stolnice Na marib(»rski stolnici pokrivajo streho stolpa z bakrenimi ploščami. Pokrili ><» stolp že skoraj do polovice. Med krovci, ki so zaposleni na tej najvišji mariborski strehi, pa RADA BI IZVEDELA za naslov LEOPOLDA OBERSTAR,— doma iz Gorenje vasi pri Ribnici. Sporočiti mu imam več nujnih stvari zaradi njegovega posestva.Prosim, ako kdo ve za njegov naslov naj mi sporoči, za kar mu bom hvaležna, ali naj se sam javi. Njegov stari naslov je bil: Leo Oberstar, Box 39, Schumacker, Ont., Canada. — Prosim naj se hitro javi, ker-Kar je nujna — Neža Oberstar, Gorenja vas 12, pošta Ribnica na Dolenjskem, Jugoslavija, Evropa. (3x) pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: KJE JE — PETER RODE, (podomače Kordinov Peter). Zadnjič se je oglasil iz Colorado Springs, Colo. Prosim rojake, naj nii sporoče njegov naslov ali na i se pa sam oglasi svoji nečakinji : ANGELA WAUPOTICH, 22-15 — USth St., Astoria, L. L, New York (3x) Bh $ 2.45 $ 4.75 $ 7.00 $11.00 Diu. 100 Diu. 1*0») Din. 300 I>in. 500 $21.50 .......... Dili. 101)0 $42.50 .......... Diu. 2000 V Italijo: Za $ 6.30 $ 12,— $ 29.— $ 57 — $112.50 Ur 100 Lir 200 Lih 500 Lir 1000 Lir 2000 $167.— .......... Lir 3000 ker se cene sedaj hitro MEXJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI gori ali doli Za izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujemo ie boljše pogoje. NUJNA NAKAZILA IZVB&U-SJKMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY 1 (TRAVEL BUREAU) *1-dilo in no bomtprUvgfl, da m« jo zgodilo zares. Toda marsikai, kar se ni zgotlilo,'hi >e mog!<» zgotlili. Tako jt' tudi a to zgodbo, ki je navidez neverjetna. Lepotiea, pred katero so moški padali v .prah, -^i j<* ogrnila svileno haljo, se pogledala v ogle«laln in si malomarno p<» pravila la-e ter rekla srečnemu mladeniču, ki je občudujoč njeno lepoto, stal pole-; nje: — Ali znaš moičati ? — Znam. — Prisezi mi torej, da ne zineš uiti besediee. Srečni mladenič. — srečon zato, ker je imel % /rok, da mol či, ji je pogledal \ dano v oči in prepričevalno odvrnil: — Prl-seženi. Ženske >o muha>te in se dajo tako zlepa odpravili. Gldboko se je zamislila in nadalje \ ala : — Ne pozabi, d.i sem poro če na. Kaj bi bilo, če bi zvedel moj mož za najino razmerje* Jaz l>i 'bila uničena, pa tudi tebi bi se ne godilo dobro. Jaz i»i bila uničena. |>oiiiisli! Ali bi ne bilo strašno.' Mladenič je vztiepetal in za jeeal: — Di>, strašno bi bilo. —• Ti ne poznaš mere v ljubezni in bi utegnil kaj ziniti v spanju. — Mislim in \ein. Kakšen škandal bi 'bil, če '»i ljudje zvedeli za najino razmerje! Moji prijateljici -e je žc- zgodilo m* kaj takšnega. Mož jo*je z;i|»:: ^ t i I in vs<* mesto jt govorilo o nji. < *e me res ljubiš, te f)»r.»-silil, da mi dokažeš svojo ljubezen z dejanjem. Od reži si je zik! Mladenič je bil smrtno zaljubljen v njo in jo storil, kar mu je velela. Po par mesecih se ji je zopet zahotelo njegove ljubezni in ga je poklieala k sebi. Proti jutru mu je rekla. — Ali kdaj pomisliš, d;i bova morala ločiti f Pra\ la'» k»> se spozabiš in me izdaš. Z marsikaterim prijateljem si dopisuješ. Kaj če bi v mlade niški iprešerno^ti -toril napako in [»isal prijatelji: o najinem razmerju. Kgonobil bi nu*. Prosim, dragi: »l;,j si odrezal' roki. Denar imaš, in ti ni treba skrbeti za bodočnost... Mladenič jo je strahoma po gledal. Ljubezen in vdano.-l sta pa kmalu pregnala strah '■/. njegovih oči. Sel je in jo je ubogal. Pri prihodnjem sestanku mu je rekla: — Kako si poslušen, dragi moj. Težak kamen se mi je odvalil od srca. Čeprav n e boš težko objemal, nič ne žaluj. Saj te imam rada. Se ti že kako oddolžim. Toda tvoje oči se tako čudno < ve t i jo. Blesk tvojih oči naju utegne izdati. Veš kaj, oči si daj Izdreti... Mladenič je sklonil glavo. Njegova ljubezen ni poznala meja. Sel je in izpolni! željo svoje oboževanke. Kmalu je začelo vse mesto govoriti o čudni usodi mladeniča, Iki ne govori, nima rok in je iz neznanega vzroka žrtvoval luč oči. Nihče ni vedel, čemu je storil vse to. Lepotica je nekega dne prišla v družbo, kjer so razpravljali o njegovem nepojasnjenem slučaju. Zadevo so tolmačili tako in tako. Naenkrat je začela lepotica govoriti o njem. — Kako? Ali ga poznate? — jo je vprašala soseda. Lepotica se je zasinojaja in glasno odgovorila, da so jo sli £ali njen mož in vsi navzoči: — Kako bi ga ne poznala 1 Saj, bil vendar tri leta( mpj ljubeeik. . . - « "G t A B NA B O D A"—New York Friday, February 10, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV! DAILY Kratka Dnevna Zgodba BORIS KIMTKRSlO: Tujka \v bita v motu. Od j«» prints to na štutlij. Delala jo i skušnjo za izkušnjo in m1 drugaiV skoraj ni zmenila za ljudi okol i wht*. i hI doiiur si7 ji pošiljali le malo, komaj za življenje, in vedela je, da bo mogla tudi tisto malenkost dobivali le •še leto dni ali J>a še toliko ne. Rn/mci-e so i>ile pač take. <|a se ni dalo drugače naredili. Ona pa je vedela, da svojih študij ne 1m> mogla kon-čali prej kakor v d veti letih če hi >še tako pridno delala. Od česa bo |>otcm živela? Ni katerim ženskam na takšno vpiašanje ni težaven odgo-\or. Njej je bil. . Dolgo j«' i-kala. Da bi po-ii <*eva I a kakšen tuj jezik? Znala jih je nekaj. Toda kdo l>o v/o! za učenje tujko? In to jemlje samo čas, kruha pa no da dosti. Da bi pi-alaf Kam? Kaj ! Potem >e ji' nekega dne ,«i|»o-iiinila svojega gla>u. Da, če *! a i >» ji posrečilo .. . če bi mogla peti ... v radiu. Imela j«* dober ^las. Kako rada jo je časih poslušala mati, zvečer, tam daleč doma. Mati je lepo pela. a ona je znala >e boljše, to ji je zmerom pi vila . Toda kako naj dobj zvezo z radi j« mi ? S pomoejo priiataljiee se ji je posrečilo. Preizkusili mi njen ghiM. Li po je zvenel, so reMi* Globok« mehek, nekoliko Tf-miolkel gla^, kakor zdaj nicMlerni, Da, monla bi m' dalo kaj narediti. Sftoroeili ji I »od« . Čakala je, upala, obupovala . . . Potem so ji nekega dne »poročili. — Srre ji je zaigralo, ko je tlobila pismo, — tla 'IhmIo napravili večer narodnih penni, ki jih bo pela, in naj se zglasi čimprej »T ra lijaki pestaji za izkušnjo. Koliko izkušenj na vneučili-■^"•ii je iniela že za salio, pa se nobene ni bala. T«mIh ko je šla nekega doftoldneva > šopom not jmhI roko proti radijski mti študiju, je skoraj drhtela. Tu jo Im> |M>slušalo več ljudi, svoje mnenje bodo pri-|M>vedovali in če jim morda kaj ne Ik> všeč? D« ■!»i bila ta preizkušnja že za njo, da bi morala že zdaj stopiti pred mikrofon. Potem ^e ne f»i Več bala. Pa vendar ni bilo nič I111-d*ifa. 1 ljudje, ki jih je videla Kred |K»tjem okoli sebe, so bili prijavni, na njihovih obrazih je v i« Via, da ji ne žele slabega. To ji je dalo ftoguma, da je izpela imAe v>e, kar je mogla. NJEN PRVI NASTOP Še plo.«tkali so ji. in kar srečna je bila. Potem je zvedela še nekaj, kar ji je bilo kakor izpolnitev njene najgloblje želje. Postaja bo začela oddajati šlagerje s petjem. Njen «rlas bi bil za to primeren. (1e se bc pri prvem, nastopu dobro Obnesla, bodo vzeli njo, da bo l»ela refrene. Še nikoli ni bila tako srečna' kakor tisti dan po izkušnji. Se deset ilni je bilo do nastopa. Kako si je želela, da bi jih nekako preskočila, prespala! Prepričana je bila, da bo zmagala, a vendar se je čedalje 1»olj bala, čini (bolj se je bližal njen usodni dan. Takrat v začetku si je mislila, da bo igrača peti pred mikrofonom, ko ne bo nikogar 'blizu, razen pianista, ki pa mu bo njeno petje prav tuje kakor mikrofon, zdaj pa jo je prav zaradi te saniotnosti skrbelo. Spomnila se je. kakšno tremo ie iniela pred leti, ko je nekoč igrala na nekem odru. Besede ni mogla izdaviti iz sebe. Pri š v I je njen dan. (Vz dan je -»n« žilo, pod večer se je zjasnilo in veter je vlekel. Že dobre pol ure pred zadetkom je prišla v studio, sedla v čakal-nieo in |*oslu>ala radio, kjer je nekdo predaval. Temu je Slo de^bro, gladko je govoril in fx znalo ot ali pa jo zaprl •pred njo. To j>esein bo pela, pa ta tale je lepša ... Tu zadsj je pesem, ki je bila naučila od matere in ki jo je nvorala zmerom |K»t i njej, kadar ja bila žalostna. Zakaj ni izbrala to pesem? Ta "k o lepa je in tako nežna. Pihala je domov, da bo danes pela. Mati pojde |K»sluš«»t radio in jo bo čula Kako bi bila mati ve-»elif, če bi ji to pesem zajwla najprej. Zakaj ni na to prej mislila? (Predajanja ^ 'bilo k«-nec. POZOR ROJAKI! V ZALOGI TMAMO NOVE PRRGLKDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene poleg mest tudi večje slo-vvnske vaai) stane $ 1.— Manjm zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25c Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 2oc Zemljevid — CELEGA SVETA Knjig*, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest ■ številom prebivalcev. Stane 50c SLOVENIC PUBLISHING CO, Sluga je ^prišel v čakanico in jo poklical: ^Gospodična, čez tri minute pridete na vrsto." Vstala je. Ves pogum je zbral:;. Veliki studio je bil prazen, njenega spremljevalca še ni bilo. Pač, zdajle je prišel. Kakor hitro gre čas. Napovedovalec že pri povedmi je njeno ime. Kakor v omotici ga je poslušala in razlagala note na pultu. 14Prva pesem: Oblaki so nebo zakrili . . Zdrsnila se je. Outila je, kako suho je njeno grlo, kako jo nekaj žge, duši. < KI t* h pesmi je odvisno, ali bo lahko še kdaj pel::. Tam daleč nekje jo pt -luša mati, ob aparatu drli ti in se boji zanjo. Poslednja minuta je tako neskončno -dolga. Kako je zavidala napovedovalen, da .je njemu mikrofon prijatelj, da m mu ga ni treba bati. ■ i m Zdaj je nastal livolk. Začeti mora. Ona. Tisto pečeni, jk-sem o črnih oblakih. • Nekaj jo stiska. Vitli, da ne 1h» mogla. Ne, ne gre, F resničil >e je njen s t rail. Ozre se v stran. Spremljevalec igra prve akorde, ne liani se zanjo. Zdaj že zavlačuje, ponavlja, čaka. Tedaj >e je zdrznila, kakor l»i se 'bila zdramila. Na slepo je obrnila zvezek n«it in odprla pesem svoje matere. Pianist je začuden pogledal, pa jo je takoj razumel. Xa- i*g ra 1 je začet < - k. Glas se ji je sprostil, kakor bi ji ga bil nekdo razvezal. Tam daleč n«kje je njena mati. Sedi pri aparatu, za mikrofonom je, samo videti je ne more, kakor bi bila za* špan-ko steno. Tn pela je. Pela tako lejM>, t .»k o iz srca. kakor še nikoli. Materi, nikomur drugemu. Ne tistim tisočem, ki so jo poslušali po svetu, samo materi. 41 Mati, kdo prinese v noči zalije, mati. kdo zapira naln oči— VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg nattlovs J*" razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva Mevilka pomeni meat*-, druga dan Ln tretja pa let*. 1M nam prihranite nepotrebnega tlela ln stro&kov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poraraati. Pošljite naročnino naravnoat nam ali jo pa plačajte naAemu zastopniku ▼ V a ne in kraju aU pa kateremu lamed zastopnikov, kojlh imena so tiskana s debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tuo; drnpp naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam IzroČU potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA: San Francisco, Jarek lianah in COLORADO: Pueblo. Peter Calls. A. HaftW Wslsentrarg M. J. Barak INDIANA: Indianapolis, Fr. tnp—H* ILLINOIS: Chicago, J. BevOh Cicero, J. FsMaa (Chicago, (Xun la Illinois) Jot let, J enote Bambleh La Halle. J. Spellch Mascontab, Frank Aagnada North (Ihicago la Wankcgan, IK MARYLAND: KltxmUler, Fr. Vodopives MICHIGAN: Detroit, L. OHIO: Barbertoo, Frank Treba Cleveland, Anton Robek- Chaa. Kar-# linger, Jacob Uesnlk, Jo*« Sispnlk Olrai-d, Anton Nagode Lorain. Loula Balant, John Kuatie Ycungstown, Anton OREGON: Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Broughton, Anton Ipaveo Conemaugb, J. Brezove« Corerdale la okoUca. Mrs. Ivana Export, Farrell, Jerry Okora Forest City, Malh Ft. Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, Jaha Pelaats Krayn, Ant. Tan**Ij Lnaerue. Frank Rallocb Midway, jUia Žoat-Pittsburgh la okoUca. Philip r atedton, A. Hren Tnrtle Creek, Fr. ScMfr« Went Newton, Jsnapfc Jovaa .. .. WISCONSIN. Milwaukee, Wemt AJUa, Fr. Skek WYOMING: Rock Springs, Diamond ville, Jo* Bolka Solze si je morala obrisati, ko je končala. Potoni ji' imela deset minut oddilia. Kar ušla je iz študija. Na hodniku jo je srečal ravnatelj. 4 'Go-pod ie n a, čudovito ste peli! Potem pridite v pisarno, da podpiševa dogovor za rodne nastope.M Nasmehnila se je. 4Zakaj pa ste #p<'li nekaj drugega!" jo je \>prašaL toda videlo »se je, da te;a to skoraj ne zanima. Povedala mu je vse. Zdaj -e ni več bala. "Nič ne de," samo to ji j«' rekel in šel svojo pot. Tudi ona se je morala vrniti v studio. Devet pesem jo ie s? čakalo, p;i. se je smehlja!-". Zdaj ii mikrofon in l»il več sovražnik, ko je poslal materi nuno )»es«-gXPEUE(H DOBRO SE NAMAŽI Z NJIM, RA SE BOŠ ČUDIL, KAKO TI 80 ODLEGLO Uporabljajo ga po vsem svetu izza J867* Olimpijada civilizacije Na gričih v Tiberski dolini, nn samotnih krajih ]>ri Tre Fontane, kjer so še pred 10 meseci živeli osamljeni traprsti, je zdaj zelo živahno. Tam d"-la 150(> delavcev na pripravah za veliko IMus>*olinijevo razstavo, Iki bo leta 1942. Mussolini je -storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da vrne Rimu nekdanjo slavo. Zato se zdaj gradi nov mestni okraj, novo mesto, čigar središče bo svetovna razstava. Ko bo ta novi 'del mesta (priključen Rimu, bo oddaljena italijanska .-prestoli-ea od morske obale samo še km. Kljub temu bo pa Rim zvezan z morjem po krasni eest;, ki se bo imenovala Via inipo-riale. V Rimu pa ne grade samo razstavišča in razstavnih palač za svetovno razstavo. Zelju vseh je, da bi Rim ugajal tujcem ,ki pridejo na svetovno razstavo. Zato se dela na vseh koncih in krajih, da dobi mesto čim lepše lice. Tako delajo z vso vnemo na ruševinah Stare Osti je, ki naj postane ena največjih privlačnosti svtovne razstave. Mussolini je nazvul svetovno razstavo leta 1942 — "Razstava civilizacije" in pod tem geslom -se bo tudi delala propaganda za n j>. Razstava bo omeiiem pregled 2U-Ietnega dela italijanskega fašizma in proslava o-letnice italijanskega imperija. ^ ■ Ako Vas zanima lc-^^ po čtivo, naročite si Slovensko - Ameri-kanski Koledar za leto 1939. flllltlf]|a-agllltll||B|a.a||^|IIIla4j.-|j|lfSllt*||..a||||lll||||| .111111X11112. jtaltUItlliia^BiIllllilliii-alli^millii^fllll'" »ll5«HH| ||.-«| III iHf 1|| |. r ifttf HM|||| - a;|Hl llft||. >a|f Sll-llll | |||«|lMI(lit9aK£|lll V ........................ ^Uiiiiiiiii>"hi:niiM»» '^iimiii*!1' ^»»iiin?1' ^iiMiti*1 ''mi?;?!!*1 ^inni«**1 ^^iiiii***1 ^^iiiiiiii1' **>»iiiiiii** "*iiiii||i|i»-Miiitg :------------• Romani... Sp i s i... Povesti ? Don Kihot Spisal Miguel Cervantes To je klasično delo slavnega spau-kega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada mod mojstrovine svetovne literature. 158 strani. Cena 75c. » M.\K1\0 SEN JANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 1~>r MATERINA ŽKTKV. 210 strani, tena ..............- M Zanimiva povest iz daimaUDskesa tlvljeuja MLADIM SK(E.M (par krasnib trtic pisatelja Meška) ...................................................... 2»« .VULIJONAK liliKZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppruheim. 92 strani. Cena —........... ?5 i>o skrajnosti uapft roman iz modernega življenja, oppenlieim je zuani angleški ro-auopisev [kjzusd po celem svetu. MLMO ŽIVLJENJA, Cankar. 2S0 str. Cena .8« MED FAD VK.il LN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 11'J straui. Cena........W MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal.51 Zanimivo delt), ki bo ugajalo vsakemu Clta-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MRTVI (iOSTAC .....................................................»« AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Cena $1.00 Kersnik je f»ol«n JurčlOa naS najbolj iK>lju-den pisatelj. Več del, ki jih JureiC- vsled bo-lemi in smrti ni mogel zavriiti. je Kersnik usiiefino dovršil. "Agit-itor" si««— Jed -»e*o-va najboljša dela. ANDREJ HOFEK .................................................... BELE NOCl, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena ............................ Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književaa dela cevnega ruake^a romanopisca. | BEAT1N DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena .............................-.........— Poleg Pavline Pajkove Je Luiza Pesjakova takoreko? edina ženska, ki se Je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dufio. BELO RAJ SKI BISER ---------------------------------- BOJ IN ZMAGA ----------------------------------------- 501 .60 .M CVETINA BOROGRAJSKA --------------------------- CVETKE (prav I j ire za stare In mlade)-------------- DEDEK JE PRAVIL (pravljice) --------------------- DEKLE ELIZA, spisal Edison* de Conconrt. 112 strani. Cena ------------------------------------------ Coneourtova dela so polna fines in zanimivosti, zlasU v risanju enačajev, Čijih nekateri so mojstrsko podani in ima človek med branjem vtis. da posamezne osebe sedijo «raj njega in kramljajo ž nJim. DEVICA ORLEANSKA ....................................... DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 1«3 strani. Cena Dve čtriel enega naSIb najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. -Njiva" In "Starka". Obe sta molstersko cavrSenl. kot Jih more zavrniti edinole naS nežno-čuteči MeSko. ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JRTN1KA_____ FRA DIAVOLO ________________________________________________ GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran 1111- glnskl. veselomodre humoreske, 72 strani KMEČKI PUNT. spisal Ang. Šenem Zgodovina n&fiega kmeta Je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki ln grafičakl. — "Zadnji kmečki punt" Je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj ftenoa. Krasen roman bo sleherni > užlt':om prečita V. KRALJEVIČ IN BERAČ ______________________________ KRVNA OS VETA (povest is ahrnfiklh gora)__ LA BOHE ME. Spisal H. Murger. 40L' str. Cena. Knjiga opisuje življenje umetnikov v Pari-Knjiga i« svetovno znano de*,. LISTKI. (Ks. Megko\ 144 stran«.......!.... MALI KLATEŽ (spini Marti Twain)____ MALI LORD. spisal« Frances Hsdges— Bv- mett 1»S strani. Cena___________ Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane odljudnefca čndska. Deček Je plod amerlftke vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini ln reveži, pač pa sua razlikovati le med dobrim 35« 20« 45« 30« 40« Mc M 35« Mc iS ...M Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ru.ski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskusa na vse mogoče načine, spletkari, uoživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 starani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa* hen in ne ntruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 30e .Ji .70 70e Štiri zanimive črtice naiega priznanega pisatelja. MALBNKOBTL spisal Ivaa Albreht. 120 KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ftevee. TU knjige po 1M, 18» in 114 itrssi. Cen---.«0 vsak zvezek. Vsi trij*...... Pisatelj nam v teb treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga starl-H poslan ▼ Sole, kjer se Je vzdrževal s lastnimi sredstvi ter sdaj lažje, sdsj težje, lesel od Sole do Sole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjls« so pisane živahno. Ob čltanln se bo moral Sta-1 telj večkrat od srca nasmejati. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. Jnlee Ven*. 65 straid. Cm Mends nI bilo pisatelja na svetu, ki bd imel j tako iivo domifiljljo kot Jo Je Intel Frances Jules Verne In kar Je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresnlčHe. Pred dolgjml desetletji Je napovedal letalo, submarin. polet ▼ stratesfero Itd. Šaljivi slovenec (Anton Brezovnik) Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov — 292 strani.........pO NAUK/NA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. fiariiin. 112 strani. Cen*i ......... .31 Jun»k! tf^a r«>mana l»lt« omagajo. NA INDIJSKIH OTOKIH ---------------------** NA RAZLIČNIH POTIH ------------------- NOVA KKOTIKA, spisal Ivan KOZMaN. Trde se-zana. 115 strani. Cena --------------------------- Knjiga vsebuje "mlaU. ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovna vojne". PESMI V PROZI, spisa« Uma. Baudelaire. 113 strani. Ona------------------------------* Verna slika pestrega vellkomestnega Življenja in spominov nanj. PINGVINSKI OTOK. spisal Anatele France. 2S2 strani. Cena ------------------------------------ M To Je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi Je slavni francoski pisatelj najbolj drsen In breaobsiren ▼ svoji sabavljlcl. PLAT ZIDNA, spisal Leonid Andreja*. 131 sir. Cms, .4» Poleg naslovne jmvestl slsvnegs ruskega Pisatelja vsebuje knjiga fte dve. nao^č "Misel v megli" ln "Bresdno". PARI&KI ZLATAR--------------- POfclOALEC--------------------------851 POSLEDNJI MOHIKANEC PATRIA (povest te irske zgodovine) POVESTI IN SLIKE, *lsal Ksaver Metke. — 79 strani. Cena —---——------------- Knjiga vsebnje tri povesti nsSega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog Je izrazit, njegove misli so globoke ln mehke. Posebno ženske so vnete sa njegova dela. PRAVLJICE. Spisal H. Majar. Izbrani te prostega naroda. Cena ..........—......... PRAPRECANOVE ZGODBE----------—Me PRIGODBECEBELICE MAJE. trd. sea. - L— PRVIČ MED INDIJANCL Povest Izaa časa odkritja Amerike. Cena ................... -34 REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM---30e RDEČA IN BELA VRTNICA------------------ 3t» PTICE SKLIVKJg, Rabindranat Tagera. Trda vea, 84 strani. Cena-------------------- PrgeovorL, eseji ln misli slavnega Indljake-ga pisstelja. STUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Einigar. 80 straaL Cm M NaS moj ste rs ki pripovednik nam nudi v teb dveb svojih delih obilo d ode v nega užitka. PRAVLJICE, Košntulk. II. sveaek. Gena ...... .H PRAVLJICE. H. Mayer. Gena ................ JO TURKI PRED DUNAJEM .............m TATIC. •41 Nai I zboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jih Jo poevcr" ««# materi. TISOČ IN ENA NOC, s slilčami, velika izdaja. Bros. 3 knjige. Gena......3.23 Slovenly Publishing Company 216 WEST 10th STREET ^NEW YORK. N. Y. Friday, February 10, 1939 i i 9LQVENB TTCTGOBLXV7 DULY SI JKFRNISŠOČS KOMAH IZ tIVhJMMJA ZA "GLAS HAftODA" PKOLKDIL L H. Toda Werder «mu ne dovoli, da bi abral svoje vae vprek divjajoče misJi in občutke. Za Otinterja j« imel ta večer prinesti še nadaljni, pretresljiv doživljaj. Rudolf Werder ve, da je Gun ter zelo »rečen in da gleda svet v žareči svetlobi. In t& pošteni značaj mora imeti ravno ta fant, kateremu »e je hotel zaupati. "Gofctpod Bertram! Moja hči je že šla v posteljo. Ž njo se boste mogli jutri a4L prihodnje dni razgovoriti. Sedaj pa vab moram nekaj prositi. 44 Pogosto ste govorili, kako jbi se mi mogli izkazati hvaležnega. Nobene zahvale ne zahtevam. Imam samo prošnjo. In tu življenjskih tovariših < in kdo bi jim zameril?) druge pa so jH>roče-ne, a-li nitnogc so prišle brez svojih soprogov. Ko sem jib vprašal po njih zakonskih polovicah. so odgovorile, da so jih doma »pustile, češ, da se bolj /svolnKlno zabavajo brez njih. Zares, kdo razume žensko dušo T Dokler so proste, hrepene po zakonu, ko so v njem. si zopet žele svoJxide. Ali dovolj, morda bo o prireditvi že kdo drugi poročal, na primer Mr. Skube s South Side. Le eno stvar tki j še omenim. Ko sem prispel v dvorano, mi je neka rojalkinja prišla naproti, mi s-ti^nila roko, da mi je skoro kri brizgnila izpod nohitov in zaklicala: — Moje iskrene činstitke, BukovinskL k tvojemu povišanju ali avanziranju. — II kakšnemu Jaz nič ne vem. povišanju? — I, nu, ako ni to povišanje, če kdo v/, navadnega jani-torja postane kar doktor, kaj pa je po tem! SHn tlH' H>llllllllHi,t»imin> BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1939 Cena25c • poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Streti Htw York, V, T« — Doktor? Jaz doktor! Odkod pa' je ta prišla t — Nikar se ne delaj nevednega! Ali nisi pisal v svojem Kotičku, da se boš udeležil te veselice, ra»n če bi slučajno imeli kako nujno operacijo? In operacije pač vrše edino le zdravniki, ne pa morda čevljarji ali drvarji. — Oh, t ir>to ? Nekaj sem pač maral zapisati v svojo izgovora. ako bi slučajno ne prišel. Nu, da, saj pravim: te ženske! • Sreča v nesreči. — Pri nas smo imeli tekom enega tedna dva drzna roparska vloma. Eden se je izvršil zadnji teden na banko v Rank inn, od kjer -o odnesli vlomilci $3,000, drugi pa včeraj v Bu rger (»oslopju na (irant in 4. Avenue. Tu ima svoje urade znana 44 Metropolitan Life Insurance Co." Pet minut za tem, koso kolek-torji izročili od cel ga tedna nabrano vsoto (nekaj nad .'1000 dolarjev) so se prikazali, kot bi iz tal prišli, zakrinkani ban-diti, nastavili mrzle cevi na prsa uradnikov, pobrali ves denar ter izginili neznano kam. — Kako sem vesel, da nisem milijonar, bankir, lw>gatin. ali kaj podobnega — je pri|>oninil eden izmed mojih sodelavcev, ko smo se pogovarjali o tem pri kosilu. — Oh, to je slaba tolažba — ga zavrnil. — Ali ne či- tamo Kkoro vs^ik dan o napadih na |>otnike po ulicali in cestah, kjer jim vse po!>erejo. kar najdejo. In tebe bo bolj bolelo, ako te obe rejo za J m*t ali deset dolarjev, nifro banko, ako jo z lahkostjo za -par ti*soe dolarjev. . Nekoč so nekoga ubili, misleč. da ima večjo vsoto pri sebi, ali pri njem niso našli več nego sedem centov in tri čeke poulitoe železnice. In par let nazaj se je v nasi bolnišnici nokdo zdravil, kt*r so ga |x> noči na samotni ulici napadli. Ker pa niso pri njem več našli nego 4!» centov, «oro-čal, se je podvrgel zadnji ponedeljek 0|h*raciji na želodcu radi uljesa (ulcer). Operacija se je izvršila srečno in zdaj mu gre ua boljše. Upam, da >e I ki v doglednem času vrnil med svoje domače. * * * Vabila. — 4'S^ »prog njegove žene" je naslov zelo zanimivi enodejannki šaloigri, katero bo dne februarja na- puetno soboto zvečer v Slov. Domu priredil naš Gospodinjski in Dramatični Klub, nakar se bo vršila prosta zabava. Nasto pili bodo tudi posamezni m buli umetniki, }>evci in godci. Vsi dobrodošli, čim vec, tem bolje. In zadnjo nedeljo v tem mesecu dne 2f>. februarja ob 2. ]Ki|K)ldne bo naše mladinsko pevsko društvo "Prešeren" proslavilo v Slov. IVmu na 57. cesti prvo obletnico svojega oja s koncertom in ob sodelovanju starega društva "Prešeren" ter hrvatskega mlad. tamburaškega društva " Plamen" z North Side. Vljudno se vabijo vsi prijatelji napredka naše naselbine in mladine in ljubitelji lepega petja. Pozdra v! Samomorilec, ki ni hotel da bi ga spoznali. Na postaji Stari Mika novci blizu Vinnkoveev je skočil j»od vlak .44-letni brezjtoselni Ivan Mikašinovič iz Vrhpolja. Ko-leKa so mu odrezala glavo in razniesarila timp. Preden je storil to grozno dejanje, je Mikašinovič sežgal vse svoje listine, da ga ne hi mogli spoznati. Slučajno je pa ostalo v žepu neko fn>trdilo, po katerem so samomorilca spoznali. KRETAJNJE PARNlkOV SHIPPING NEW« 11. fi-bruurja: Uet v Ueuoa 1'uris t Havre 15. februarja : St. Luuis v Hamburg Salu ni iu v Trat 18. fHiritarja: Ai|uitauia t Cherbourg S-. februarja: Ilau.oa v Haiuburs 'Si. februa rja: lie de Fraut-e t Havre -4. februarja: I le de France v Havre -I. februarja: Quh'u Mary v Chi;rbcurs -5. februarja : VuUaula v Trst I. utarea : lM>iil.x'lilaud v llaiuburg II. inarra : Nurmautlle t Havre 4. mar««: 1 Hex v Orijoa A«iuitauia t CLcrlmure 8. uan-a : Hamburg v Hamburg lit. man-a : yutH'ii M H ry r Cbertndirg 11. marca : 1'aria t Havre ute di Kavoia v brtiot 15. marca: St. Louis v Hamburg IS. marca: Itnma v Ucnr« lie de Frauce * Havre marca: Europa v Kremen 22. marca: lian-« v Hamburg 23. marca: Champlain v Havre J I. ma rca : Quii-n Mary v Cherbourg 25. marca: Hex t Henna 2S. marca : Bremen j firemen marca : IX-utwhlatid t Hauihuri; 500,000 porodov vfeako 1 leto« Dr. Srečko Zanela primarij babiške šole v Zagr»*bu je t<» dni predaval o porodih v Jugoslaviji. Jugoslavija in Romunija sta glede porodov na prvem meritu v K v ropi. V Jugoslaviji je vsako loto okrog |>ol mklijona |M»rodov, ki jih je pa samo 200.000 v<*č kakor pa primerov smrti, ker je umrljivost dojeri<"k()v in otrok velika. VSE PARNIKE in LINUE ki so važne za Slovence zastopa; ^, SLOVENIC PUBL. CO. TWOSUV TRAVEL, I>KPT. SIC W. IStt 8C Nmv Varit. M. V. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — % ~ KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jesero 216 WEST 16th STREET. NEW YORK