Kotiček gospoda Doropoljskega Velecenjeni g. Doropoljski! Odgovor: Dovolite, da Vam pišem. Hodim v četrti L->ubi An*°n! tazred osnovne šole v Trbovljah. Naro& Seveda imam rad tudi Tebe, zato uvr« nica na »Zvonček« sem že eno leto. Ako ščam Tvoje pismo v svoj kotiček. Vidim, dovolite, da Vam opišem Sveti večer. Za* da Te zanimajo lepi in važni predmeti. čelo se je mračiti. Jaz sem odhitela na igro. Izvežbanost v njih Ti bo v bodočem živ« Igra je bila jako lepa. Prirejena je bila za ljenju mnogo koristila. božični večer. Po igri sem šla hitro domov. * Doma me je čakalo božično drevo. Mamica me je zaklicala v sobo. Jako sem bila za» Velecenjeni gospod Doropoljski! čudena, a tudi vesela božičnega drevesca Ker ste mi zadnjič naročili, naj zložim in. darov. Drevo je bilo prepreženo z laski pesem o jeseni in zimi, Vatn jo pošiljam in zlatimi nitkami. Mnogo slaščic je bilo danes. Če Vam bo ugajala tudi ta, zložim na vejah. Pogledala sem darove, bili so pa še kaj. lepi. Ko sem se nagledala drevesca. sem Pozdravlja Vas šla k ¦večerji. Po večerji sem opravila ve* vdani černo molitev in sem šla k počitku. Dušan K o c h Vdano Vas pozdravlja v Lokah. Ivankica Ocepkova, Jeseninzima. Trbovlje-Loke štv. 286. yrofiM je mini]aj Odgovor: jesenski čas je tu. Ljuba Ivankica! Trgatev je obila, .. , i .. . . ^, , . .., -. ,. . dovolj za nas sladu. Clovek dozivi trenutke, ki jia v zivljenju nikoli ne pozabi. Kar smo lepega učakali v Ko pride mrzla zima, zgodnji mladosti, to nam ostane trajno v veseli smo je vsi, spominu do poznih Iet. Tako bo tudi s ker nam pri pečki topli Tvojim prelepim božičnim večerom, ki vsem dobro se godi. nam ga opisuje Tvoje pismo. Ko snežec naletava, * da bela je ravan, _ . . _ ,. , ., tedaj pa sanke v roke, Dragi gospod Doropoljski! in hajdnio vsi na plan! Vaš »Zvonček« mi jako ugaja. Nanj sem * naročen prvo leto. Hodim v šolo pri Sv. Jerneju. Imamo trirazredno osnovno šolo, Velecenjeni gospod Doropoljski! a vsak razred ima dva oddelka. Jaz hodim xr . . , , i • r * v drugi oddelek III. razreda. V šoli se uči- ^^ ^ .™ ^ec let na lepi hst mo srbohrvaščine. Med vsemi predmeti me »Z^ncek«, ki mi prav ugaja. Imam se dva najbolj zanima risanje, zemljepis, zgodo, bratca .m sestnco, «..ysi so se manjs. od vina in telovadba. V »Zvončku« mi naj, ™™ in,.,ne znaJ° cltatl' zato Jlm sam0 v »Z,voncku«. Obiskujem I. razred meščanske šole, a Vdano Vas pozdravlja ^rugo šolsko leto bom moral od doma v Anton E n c i, mesto v gimnazijo, ker v Brežicah, žal, ni učenec III. r. v Sv. Jerneju pri Ločah. srednje šole. 239 Jako rad hodim v šolo, dosti lepega se v mladih letih vztrajno pripravljajo, da učim in tudi g. ravnatelj in tri gospodične bodo v jeseni življenja bogatili našo domos učiteljice so jako dobri in ljubeznivi. vino s sadovi lastnih kreposti in umnosti! Srečen in presrečen sem, da se mi je m papa zdrav vrnil iz svetovne vojne. Ako smem se oglasim v »Zvončku« še večkrat. Velecenjeni gospod Doropoljski! Z odlicnim spostovanjem „ ., . TT r , . ,. Danes Vam pisem prvo pisemce. Upam, vdani Vam da me radi sprejmete v svoj kotiček. Miroslav R o s i n a , »Zvonček«, ki sem ga naročila, mi jako učenec I. r. mešc. šole v Brežicah. ugaja. Naročila bi ga že lansko leto, a ni= „ , % sem slutila, da so v »Zvončku« tako lepe LJogovor. pesemce in pravljice. Hodim v V. razred Ljubi Miroslav! osnovne šole v Celju. Prihodnje leto po> Umejem Tvojo srečo in jo uživam s dem v I. razred realne gimnazije. Hudo mi Teboj, ker vem, kolika sreča je za otroka, je, da bom morala zapustiti svojo gospo* ki ima še ljubega očeta, in kolika je nje= dično učiteljico. gova žalost, kadar mu bridka usoda vzame Drugič Vam pišem kaj več. dragega roditelja. Vedno me bo veselilo, Pozdravlja Vas kadaifcoli se zopet oglasiš. Valeska Lavrenčičeva| * učenka V. a razreda v Celju. Jesen je prišla, dobra žena. Odgovor: Nastali so lepi, jasni jesenski dnevi. Na Ljuba Valeskal našem vrtu cvetejo cvetice v polni jesenski Kaj hočemo! Tako je življenje! Ločiti se krasoti; drevje se šibi pod obilnim sadjem mora tudi učenka od učiteljice, čeprav ji in grozdje zori. Pogostoma ga ogledujem je hudo. A lepi spomini so ona srčna vez, in pretipavam jagode, ki se bolj in bolj ki nas spajajo tudi tedaj, kadar nas ločita mečijo. Tu pa tam je že kaka jagoda črni* prostor in čas. kasta. „ V takih časih je človeku težko tičati pod streho; pod milim nebom je treba uživati Ljubi g0spod Doropoljski! lepe dneve, ki tako hitro minejo. Večkrat *j, > jt.-ir na teden napravim s svojimi tovariši izlet Ze ,dol2° casa nameravam, da tn Vam v prekrasno prirodo. V senci grmov poje naPlsala Par vrst?c- ker, SJ™ narocmca vsak svoje kosilo. Po jedi beremo maline, »Zvoncka« in posebno rada čitam Vas ko= drenulje, češminje; tu pa tam se še dobi ticelf- Vem sicer, da Vam mnogi pisejo, kaka rdeča jagoda. Lep je gozd v pomlad* vendar Vas prosim, sprejmite tudi moje nem zelenju, ko je grroovje posuto z be» vrstice. V solo hodnn jako rada in obisku* lim, dišečim cvetjem; a lep je tudi jeseni, ->em šesti .rTazred v Mengsu. Poucuje me ko se belo cvetje po grmovju izpremeni v moj ata. Najrajsa se ucim zgodovine m rdeče in črne jagode, ki tako prijazno va. zemljep^sa. Preglay1Ce mi dela nsanje, pa bijo ptico in človeka. Jesen primerjamo se h°čem potruditi, da bom tudx to tezavo lahko tudi s človekom. Kakor priroda v premagala. Letos sem bila zopet na pocitj pomladnem in poletnem času ne ponuja mcah v žlreh Pn..star.em °ce,tu: kl 1? bl1 obilo sadov, tako tudi človek v svoji zgod. upokojen naducitelj. V pnhodnjem pismu nji mladosti ne more nuditi sadu svoje Vam hocem popisati, kako je bilo v 2ireh kreposti. Ko pa je enkrat polnoleten, tedaj na pocitmcah, ki so tik ltahjanske meje — šele lahko ponudi sad kreposti in umnosti seveda, ako mi odgovonte, da me sprej* svoji najdražji mamici — domovini! mete v svoj koticek. Prosim, priobčite ta spis v svojem ko= Prav presrčno Vas pozdravlja tičku! vdana Vam Vdani Vam . Francka Božičeva. Julij E s s i c h , f^ , dijak III. a r. deš. mesč. š. v Mariboru. Odgovor: Ljuba Francka! " r' t • K' T i"i ^'" poznam in vem, da je prav lepo Ljubi Julij! tamkaj. Pa čemu bi pripovedoval jaz, ko Rad ustrezam Tvoji prošnji, ker sem nam Ti obljubljaš opisati, kako si preživela uverjen, da si tudi Ti med onimi, ki se počitnice. Pričakujem, da izpolniš obljubo. 240