10.500 m nad zemljo. [a prostrancm prostoru zunaj velikega mesta, pred plinarno, vlada v zgodnjih jutranjih urah živahno vrvenje. Krcpke rokc najetih pomagačev držijo na dolgih vrveh ogromen balon, vclikana, ki meri v premeru celih 26 m. Ko bodo izpustili tega s plinom napolnjenega mogočncža, se bo zmagoslavno dvignil v zrak — sedaj ga pa lc mirna jutra-nja sapica Iahno ziblje sem in tja. — Dva znanstvenika hoceLa napraviti s tem balonom potovanju v še neraz-iskanc višave, da proučita zračnv, toplotne in vremenske pojave, ki vladajo v viŠinah nad našo zemljo. Žc sta tu, zavita v dcbcle kožuhe, s toplima kučmama na glavah. Potrebno jima bo to gorko oblačilo, saj vesta že iz merjenj, ki sta jih napravila z majhnimi, neobljudenimi poizkusnimi balončki, da vlada v teh višinah ncizmeren mraz 40 do 50° C. Zrak namreč, ki je nad našo zemljo, dobiva toploto lc od zemljc same, ki izžareva temne toplotne žarke. Svctli, svetlobni solnčni žarki, ki vpadajo na zeniljo, pa nc oddajajo nobene toplotc zračnim plastem. Pogumna moža preizkusita Še enkrat vsc instrumcntc, barometer, termometer, higrometer (vlagokaz), kompas in daljno* glede. Vse je t najlcpšem rcdu, tudi vreče, ki visijo na vseh štirih straneh balonove košare in vsebujejo težek pcsck za obrc= menitev balona. Posebno pozornost pa po» svetita zaklopki za plin in aparatom za kisik. Če bi odpovedali ti aparati, bi jima pomcnito to sigurno smrt, ker se v redkem zraku nad zcmljo ne da dihati s pljuči, temveč samo s kisikom. Vse jc pripravljeno. Preden pa se po* slovita učcnjaka od mnogoštevilne mnos Žice, se ozreta še enkrat proti nebu. Solncc sije prijetno na zemljo, kristalno čisto je nebo. Le v neizmerni višini se razprostira svetla tančica ovcjih oblačkov. Samo dolge, ozkc progc, ki sc prepletajo v najrazlič« nejših oblikah, priČajo o mocnih viharjih, ki vladajo v višini 9000 metrov. Do tja se hočeta povzpeti naša moža, Če jima bo sreča raila in če bosta mogla, še više ... Ura kaže 10"/«. Šc poslcdnji pozdrav. Raziskovalca zlezeta v košaro. »Srečuo pot in. na svidenje!« Znamenje za odhod. Delavci spustijo vse vrvi — balon se prične dvigati. Mahanjc z robci in navdušeni klici množice ga spremljajo, Ljudje po? stajajo vcdno manjši in manjši, končno so še samo drobne, črne pike. Naša učenjaka sta sama, noben glas nc prodre več do njiju. Pred seboj na mizici t sredi košare imata razprostrte karte in tabele. I »Kam ploveva?« f Hdcn sc ozrc na magnetno iglo. F »Proti jugu naju nosi veter.V I »In kako visoko sva že?a L Visinski baromctcr kaže 1000 ra. 166 »Više morava!« Na vsaki košarini strantci izprazneta po eno vručo peska. Razbremc^ njeni balon napravi skok, kakor žoga, ki odskoči od tal. 1300—1500—1800 do 2000 metrov. Kako jasno in Icpo jc v tej višini! Z užitkom udihavata cisti zrak. »Še vige!« Zopet izgube Štiri vreče svojo vsebino. Balon sc pa dviga in dviga. Erva--komerno zapisujeta znanstvenika svoja opazovanja in delata beležke v raz= lične tabcle- Ena ura popoldne! 5000 mctrov! »Sedaj sva že nad Montblancom!« zavpije eden tovarišev skozi debelo kučmo v uho. »Še vi§e ...!« 2e ploveta pod lahnimi oblački. Mraz pritiska huje in huje. Dobro se za* vijeta in potisneta kučmi globoko čez ušesa. Vsled mraza morata opustiti tudi vsako pogovarjanje, Termometer kaže —30°; višinski barometer pa 9000 metrov. Ponosna samozavest ju navdaja, saj sta više nego katerakoli vzpetina na zemlji, višjc nego Mount Evercst! Tako visoko še ni prišel nihČe! K.malu dospeta v obmocje nasprotnih vetrov. Balon menja vsak trenutek svojo smer. 1-ahne meglice jima od časa do časa zastro razgled, nato zopet plavata v ogr^omnem megle? nem morju. Nastopati prične tudi nizek zraČni tlak, ki ga občutita na svojih telesih, akoravno aparati s kisikom brezhibho delujejo. SvinČena utruje* nost lega obema na ude. Vcdno težje in težje sc borita proti utrujenosti. Balon p!ove še Štiri um. 10.000 metrov visoko sta in toplomer kaže 40" pod ničlo! Ali naj ploveta še vi5e? Pisoči barometer, s kolesjcm in črnilom vred, je že davno zamrznil. Vsa prizadcvanja da bi ga zopct spraviJa v red, so brezuspesna. Z&to pa deluje živosrebrni barometer brczhibno in prikazuje 202 mm zračnega tlaka, kar odgovarja višini 10.500 m. Enemu izmed mož postane nenadoma slabo, držati se mora roba košflrc, da ne omahne. Prcdmeti izginjajo izpred njegovih oči. Morda pa njegov aparat ni v redu? Ali pa je napor prcvelik? Prvi opazi z grozo, kako postaja tovariš smrtnobled, kako zapre oči. Cev za dihanje niu pade iz ust. Urno priskoči k onesveščencmu drugu in ga jame trcsti. Nobenega odgovora. Ali je mrtev? Ali je samo ornedlel? Ali sva se mogoče dvignila prcvisoko? Prestraši se in potegnc z vso silo za vrvico, ki zapira odprttno s plinom napolnjenega balona. A tudi njega prevzame napor in zj^rudi se onesveŠčen polcg svojega tovariša. Plin uhaja \z balona vedno boJj in bolj- Balon pa pada, spočetka počasi, potem pa vedno hitreje in hitreje. Zračni tok ga potegnc parkrat kvišku za par sto metrov, potem pa pada s tem veČjo naglico proti zemlji. Kako bo končala ta vožnja?... Končno, po polurni omedlevici, se nenadoma oba zopet zavesta. Pre= plašena strmita drug v drugcga in hoČeta vstati. Toda še hujše jima postane. 167 1 ! Zrak še vedno ni tisti, kakor ga vdihavamo mi na naši zemlji, zato vtakncta urno cevi za dihanje v usta. Globoko vdihavata kisik iz aparatov. Pomanjkanje zraka in občutek groze in strahu polagoma izginja, muči ju pa strasanski glavobol in težka utrujenost. ¦ Balon še vedno pada. S skrajnim naporom svojih sil skušata ublažiti I padanje z odmetavanjem pcska. Žc sta v višini 3000 metrov. Posreči sc jima, j| da dobita balon zopet v svojo oblast. Nato se izmotata iz kožuhov in skrbno zavijeta vse instrumente in zapiske, da se ne bi pokvarili ob prehudem padcu na zemljo. I »Kje srao?« je prvo vprašanje, ki si ga po dolgem času zopet zastavita. * Pod seboj opazita popolnoma izpremenjeno pokrajino. ^ »Zemljevid!« Scdaj šele spoznata, da ju je veter v gornjih zračnih plasteh ' zanesel skoraj 10 km od prvotnega vzletnega mesta. Vedno počasnejša postaja vožnja. Pod njima se razprostira veliko požeto polje, baš najboljša priložnost za pristanek. Z združcnimi močrai potegneta za vrvico in odpreta zaklopko na stežaj. Balon se nagubanČi in sesede — sidro i se pa zapiči v mehko zemljo. Še en sunek — in na tleh sta. i Iz sosednje vasice prihitijo kmetje in pomagajo pogumnima raziskovaU L cema iz košare. , Kako sta srečna, da sta se nepoškodovana in s tako važnimi zapiski vrnila j zopet na zemljo!