zgodovina uporaba betona v zgodovini in danes B Ljudje vidimo, sli imo, vohamo, čutimo in oku amo lastnosti materialov, ki nas obkro ajo. Del na e resničnosti, virtualne ali empirične, pa so tudi čustva in ideje. Vsak posamezen material je iz snovi, snov pa je tudi tisto, s čimer se izra amo, ko v svojem okolju ustvarjamo nove objekte. Lastnosti snovi opisujemo in dopu čamo, da njene kvalitete vplivajo na nas. Iz določene snovi nastanejo posamezni materiali s posebnimi lastnostmi in kvalitetami. Beton je material sprememb, material metamorfoze. Spreminja se kot kameleon in se pojavlja v različnih preoblekah in različnih povezavah. Razumevanje substance betona se je z leti spreminjalo. Včasih, v zgodnjem modernizmu, je beton pomenil čude en material, ki lahko re i vse te ave gradbene industrije. Drugič spet so ga videli kot predstavnika nečlove ko ob irnih gradbenih projektov, ki jih je postmodernizem tako ostro napadal. Beton je v mnogih pogledih univerzalen material. Po eni strani lahko prevzame katerokoli formo ali obliko, po drugi strani pa sta snovi, iz katerih je narejen – apnenec in kremen – na zemlji tako raz irjeni, da ga lahko izdelamo kjerkoli. A ,, Za gradnjo kamnitih zidov od vekomaj uporabljamo glino, mavec in cement. Prvi so ulivali zidove e Grki v 3. st. pr. n. ., ele Rimljani pa so razvili pravi antični beton. Rimski beton je bil me anica peska in vulkanskega peska pucolana. Ta se imenuje po Pozzuoli, vasi na pobočju Vezuva. Pucolan je vulkanski pepel, ki ga je izpljunila goreča vulkanska notranjost. »Zaradi ognja in vročine plamenov, ki skozi razpoke prihajajo iz notranjosti gore, postane prst lahka, tuf pa porozen in brez vlage. Ko zme a z ognjem obdelan pesek, pucolan in tuf, se s pomočjo vode zdru ijo, vlaga pa jih na hitro strdi v substanco, ki je ni mogoče stopiti niti z vodo niti z valovi.« Tako je Vitruvij v času cesarja Avgusta opisoval enkratne lastnosti pucolana. V kombinaciji z apnencem in vodo se strdi in nastane rimski beton, ki je ravno tako trden in trajen kot najbolji dana nji beton. Pri gradnji rimskega imperija so vedno pogosteje uporabljali beton za akvadukte, pristani ka dela, kopali ča itd. Ko je Neron po velikem po aru leta 64 pr. n. . na novo gradil Rim, so inovativne tehnike uporabe betona ustvarile novo arhitekturo. V Neronovem času so gradbeniki z vlivanjem velikanskih kupol iz betona postavili temelje novega koncepta prostora, kjer se oblika parcele in material zdru ita v skupnem odnosu. Ogenj je ustvaril vulkansko prst, zme ana z vodo se je prst strdila v strukture, ki so se polastile prostora, torej zraka. Pucolan je zares snov, ki je povezana z vsemi tirimi osnovnimi elementi. Vendar rimski beton nikoli ni bil vizualno neposredno izra en. Rimljani so svoje betonske strukture vedno oblekli v grob kamen ali pa so beton vlili v votle dvojne zidove iz opeke ali kamna. Čeprav je bil beton skrit za ometom, surovimi kamni ali terakoto, je bil vseeno ključni pogoj za gradnjo obokov in kupol in s tem prosto uporabo prostora. (slika 1) B Dokler se dr imo le dveh dimenzij, za načrte, ki jih ustvarimo na papirju, skoraj ni omejitev. Mnogi projekti pa niso nikoli prestopili meja risarskega platna ravno zato, ker ni bilo materiala, ki bi bil tako brez omejitev, kot je načrt na papirju. slika 1: Kupola Panteona, Rim, 120 pr. n. š. slika 2: Newtonov spomenik, Etienne-Louis Boullé, 1784 zgodovina V poznem 18. stoletju so francoski arhitekti oblikovali idealne projekte, ki so mejili na utopijo. Etienne-Louis Boullée je oblikoval spomenik za Isaaca New- tona, ki je bil prevelik, da bi ga lahko izdelali iz katerega koli materiala na ka- kr en koli način. (slika 2) Velike zgodovinske betonske konstrukcije, na primer Panteon, so slu ile kot dokaz, da obstajajo tehnike in materiali, ki so jih Rim- ljani nekoč e obvladali, kar je navdihovalo mnogo arhitektov. Kljub temu je ele v 20. stoletju tehnolo ki napredek omogočil gradnjo stavb v velikosti Bo- ulléejevega spomenika Newtonu. Material, ki je bil potreben, pa je bil na voljo e v Ledouxevem času. Angle ki in- enir John Smeaton je bil pionir analize lastnosti pucolana. Izsledke svojih razi- skav je uporabil pri gradnji svetilnika na čeri Eddystone ob ju ni obali Anglije. Ka- mnite bloke je zdru il z vodoodpornim rimskim cementom iz pucolana in apnenca. Toda Smeatonov beton je bil odvisen od prisotnosti naravne vulkan- ske prsti. Šele z ganjem apnenca in me anice gline pri pribli no 1500 stopinjah celzija je Angle John Aspdin leta 1824 za čitil patent za izdelavo umetnega be- tona, in sicer z imenom »portlandski cement«. Kar so včasih na povr je bruhali vulkani, je bilo zdaj v velikih plav ih industrijske dobe mo no izdelati kjerkoli. Podobna je zgodba o elezu, drugem predpogoju za razvoj tehnologije betona. V 19. stoletju sta bila pri gradnji v uporabi oba materiala. Prvi nebotičniki in Eif- flov stolp so bili zgrajeni izključno iz eleza, beton pa so uporabljali za večino in- enirskih del, od pristani č do voja kih obrambnih struktur in fasadnih ornamen- zgodovina V poznem 18. stoletju so francoski arhitekti oblikovali idealne projekte, ki so mejili na utopijo. Etienne-Louis Boullée je oblikoval spomenik za Isaaca New- tona, ki je bil prevelik, da bi ga lahko izdelali iz katerega koli materiala na ka- kr en koli način. (slika 2) Velike zgodovinske betonske konstrukcije, na primer Panteon, so slu ile kot dokaz, da obstajajo tehnike in materiali, ki so jih Rim- ljani nekoč e obvladali, kar je navdihovalo mnogo arhitektov. Kljub temu je ele v 20. stoletju tehnolo ki napredek omogočil gradnjo stavb v velikosti Bo- ulléejevega spomenika Newtonu. Material, ki je bil potreben, pa je bil na voljo e v Ledouxevem času. Angle ki in- enir John Smeaton je bil pionir analize lastnosti pucolana. Izsledke svojih razi- skav je uporabil pri gradnji svetilnika na čeri Eddystone ob ju ni obali Anglije. Ka- mnite bloke je zdru il z vodoodpornim rimskim cementom iz pucolana in apnenca. Toda Smeatonov beton je bil odvisen od prisotnosti naravne vulkan- ske prsti. Šele z ganjem apnenca in me anice gline pri pribli no 1500 stopinjah celzija je Angle John Aspdin leta 1824 za čitil patent za izdelavo umetnega be- tona, in sicer z imenom »portlandski cement«. Kar so včasih na povr je bruhali vulkani, je bilo zdaj v velikih plav ih industrijske dobe mo no izdelati kjerkoli. Podobna je zgodba o elezu, drugem predpogoju za razvoj tehnologije betona. V 19. stoletju sta bila pri gradnji v uporabi oba materiala. Prvi nebotičniki in Eif- flov stolp so bili zgrajeni izključno iz eleza, beton pa so uporabljali za večino in- enirskih del, od pristani č do voja kih obrambnih struktur in fasadnih ornamen- slika 4: Vlito stopnišče in prosojen zid iz betonskih plošč, bivša Maison des travaux Publics, Auguste Perret, Pariz, 1937 tov. Ko je bilo elezo prvič uporabljeno kot ojačevalec betona, se je razvil čisto nov material. elezo je izredno odporno na tlačne sile, beton pa je bolj odporen na pritisk. Uporaba obeh materialov hkrati se je izkazala za zelo uspe no, saj sta skupaj vsaj dvakrat močnej a, beton pa tudi varuje elezo pred rjavenjem. Francoza Lambot in Monier sta bila sredi 19. stoletja med pionirji uporabe novega materiala. Med drugim sta z vlivanjem betona okoli jeklene mre e ustvarjala tudi čolne na vesla in cvetlične lončke. In enir François Hennebique pa je bil tisti, ki je sistematično poglabljal znanje o konstrukcijskih prednostih ojačanega betona. Določal je pozicije in potrebne dimenzije ojačitve, s tem pa tudi polo il temelje računskega nadzora nad trdnostjo betona. Za rimskim betonom so le ala leta in leta izku enj, Smeatonove znanstvene analize pa so uhodile pot dana njemu betonu. Prvi popolnoma umeten beton je razvil Aspdin, ko pa so ga ojačali z elezom, je nastal drugačen gradbeni material s čisto novimi lastnostmi. Uporaba betona danes variira od prostih in organskih form do matematično izračunanih oblik, uporabljenih pri gradnji mostov in dvoran. (slika 3) Beton proizvajajo in oblikujejo po standardiziranem postopku v enostavne in bolj dovr ene strukturne komponente. Lahko ga tudi vlivamo in situ in uporabimo kot re itev za posebne, reprezentativne ali monumentalne konstrukcije s poudarjenimi kiparskimi lastnostmi, kot so naredili pri operni hi i danskega arhitekta Jorna Utzona v Sydneyju ali pri mostovih in dvoranah panskega in enirja in arhitekta Santiaga Calatrave. Načini uporabe betona so si med seboj različni kot noč in dan. Po eni strani ga uporabljamo za masivne in v osnovi temačne konstrukcije, po drugi pa za tanka in napeta betonska jadra konstrukcij, ki silijo kvi ku. š Arhitekti poznega 18. stoletja so, da bi usmerili pozornost na idealno geometrijo, načrtovali zgradbe, ki so imele velike povr ine iz ometa stucco ali pa so bile zgrajene iz homogenega kamna podobnih barv. Naloga materiala je bila karseda poudariti povr ino. Tudi v modernizmu so neprekinjene geometrične povr ine predstavljale idealni način, kako pokazati povr ino in vsebino. Katalog razstave »Mednarodni slog« Henryja Russela Hitchcocka in Philipa Johnsona pravi: »Vsestranski stucco, ki e vedno slu i kot znamenje sodobnega sloga, ima to prednost, da omogoča neprekinjeno, gladko prekrivanje. Če pa je stucco grob, potem omili ostrost oblikovanja, kar olaj a razumevanje volumna zgradbe. Zaradi svoje teksture in tudi zato, ker so s stuccom ometane zgradbe aluzija na preteklost, grobi stucco namiguje na masivnost.« Gladka povr ina pa ni edini izraz betona in stucca v obdobju modernizma. V začetku 20. stoletja je pri razvoju lastnosti in značaja betona sodeloval francoski arhitekt Auguste Perret, ki je betonu pripisoval pomen kot gradbenemu materialu ter kot substanci in povr ini zgradbe. Z betonskimi konstrukcijami, sestavljenimi iz betonskih stebrov in plo č, ki jih je uporabil pri gradnji stanovanjskega bloka na Rue Franklin v Parizu, je Perret ustvaril pogoje za razvoj svobodnega tlorisa. Perret je uporabljal različne izraze fasadnih materialov, od grobega betona, ki je nosil sledi nebru enih desk, do ulitih betonskih blokov, ki so bili čudovito obrezani. (slika 4) Beton je uporabljal enako, kot bi uporabljal najbolj fin naravni kamen – obdeloval ga je z dletom in kladivom, dokler njegova povr ina ni bila prijetna in dovolj izrazna. (slika 5) slika 5: Vliti in razrezani betonski bloki, bivša Maison des travaux Publics, Auguste Perret, Pariz, 1937 slika 3: Langeweissov most, Švica, inženir H. Schürch, 1912-14 zgodovina Le Corbusier se je poučil o betonskih konstrukcijah kot Perretov vajenec in ko je začel na svoje, se je poimenoval Ch.-E. Jeanneret, architect BETON ARME. Kakor je zgodnji modernizem poudarjal enakomernost povr ine, so postali kontrasti, na primer med betonom in naravnim kamnom, pomembni parametri izra anja od sredine tridesetih dalje. V petdesetih so vedno bolj poudarjali kiparsko artikuliranje betona in njegovo izrazno moč. Grob, neobdelan beton, vlit v kalupe iz nebru enega lesa, je bil način izraza celotnega arhitekturnega gibanja »novi brutalizem «, ki je zagovarjal arhitekturo brez kompromisov in je bil v svoji najbolj i različici zelo iskren. Le Corbusier je grobo povr ino neobdelanega betona poimenoval béton brüt in tehniko grobega peska, pome anega s cementom in vlitega v kalup iz nebru enega lesa, v petdesetih uporabljal tako pri svojih stanovanjskih blokih kot tudi pri monumentalnih zgradbah. (slika 6) Zahteve po varčevanju z energijo in kritika poznega modernizma so med drugim pripeljale tudi do povečanega zanimanja za arhitekturne povr ine, ki se je pokazalo v postmodernizmu. Vendar pa sta se nosilna konstrukcija in vsebina pogosto izgubili, ko so tanki, votli zidovi iz lesa, opeke ali kovine postali modna zunanja podoba betonske konstrukcije. Z opiranjem na nove vrednote, ki so dopu čale nekaznovano ornamentacijo in nepremi ljeno tehniko gradnje, je bilo mogoče upravičiti tudi nepovezanost konstrukcij in izraza zgradbe. Ali se je s kritiko »brutalnega«, a iskrenega načina izra anja poznega modernizma izgubila tudi povezava z materialom gradnje? V zidovih japonskega arhitekta Tadaa Anda e vedno obstaja odkrita vez med povr ino, izrazom in vsebino. Ando beton vlije med dve veliki plo či, ki ju kovinske spojke dr ijo na določeni razdalji. To je sicer običajni postopek ulivanja betona, vendar Ando svoje zidove pusti neobdelane. Sledovi stikov med plo čami pripovedujejo zgodbo o tem, kako je nastal zid, hkrati pa izra ajo tudi merilo in proporce neobdelanega zidu. š Beton vsebuje cement, vezivo v prahu, v katerem sta med drugim tudi apnenec in kremen. Cement se zme a z agregatom peska, gramoza ali kamenja. Če betona, potem ko smo odstranili kalup, ne obdelamo, je njegov videz v veliki meri odvisen od cementa, saj je ta tako droben, da prekrije agregat. Ponavadi je cement sive barve, včasih pa je tudi bel. Beton lahko pobarvamo z barvastim agregatom ali pa v cement zme amo barvni pigment. Beton »Bofillovega polmeseca«, stanovanjskega bloka pri postaji Södra v Stockholmu arhitekta Ricarda Bofilla, je rumenkasto rjave barve in spominja na lepi pe čenec, uporabljen na stockholmskem gradu. Če bel cement zme amo z agregatom iz zdrobljenega marmorja, dobimo čudovit bel beton, kakr nega je danski arhitekt Jorn Utzon uporabil za cerkev Bagsvard blizu Kobenhavna. Poleg tega je beton vlil v kovinske kalupe in jih poravnal s tresenjem, tako da ima dobljeni beton res čisto belo, gladko in svetlikajočo se povr ino. Me anico marmorja in cementa je uporabil tudi italijanski arhitekt Paolo Portoghesi za svojo novo mo ejo v Rimu. Tukaj beli be- ton valuje v fantastičnih dolgi trakovih, ki filtrirajo svetlobo in so med seboj prepleteni skoraj kot poln kro nik rezancev. Pri e enem načinu obdelave betona se cement izpere potem, ko je kalup e odstranjen, beton pa se e ni čisto strdil. Agregat postane viden kot groba povr ina iz barvastih kamenčkov. V londonskem ivalskem vrtu so bili zidovi ograde za slone vliti v neraven relief, zato da so ustvarili grobo povr ino, ob kateri si sloni lahko drgnejo svojo debelo ko o. Noben material ni večen in celo beton se stara. Vsak material se izrabi zaradi vetra, vremena in člove ke uporabe. Včasih pridobi čudovito patino, ki poudari njegovo izraznost. De evnica, onesna enje in izraba pustijo temne sence pod izbočenimi deli fasade, kar se da do neke mere predvideti. Kovinske soli pozelenelega bakra ali zarjavelega eleza lahko na enobarvnih betonskih povr inah ustvarijo zanimive barvne kontraste. Včasih pa gre propad tako daleč, da nam ostane le e neuporabna ru evina. Zato je treba takoj poskrbeti za izpostavljeno kovinsko ogrodje in betonske povr ine, ki so erodirale zaradi zmrzali ali soli, saj ogro ajo celotno zgradbo. Ne glede na to, v kak nem stanju ali povezavi najdemo material, vedno ima neke lastnosti, ki lahko spodbudijo nove interpretacije in s tem spremenijo odnos. V na i kulturi je tako kot v rimskih časih vodilni material beton. Zato je e posebno pomembno, da ga spo tujemo ter se naučimo razumeti njegovo tehnologijo in interpretirati načine njegovega izraza. B Pri oblikovanju kalupa za vlivanje betona moramo razumeti proces transformacij, skozi katere gre material na poti od ideje do trdnih betonskih konstrukcij. Kalup lahko primerjamo s strojem, ki čaka, da se ga napolni z gravitacijsko energijo materiala, in za ene. Zgodovina modernega betona je nastajala v pribli no istem času kot zgodovina fotografije. Takrat ko je Smeaton načrtoval svetilnik na Eddystonu, so odkrili, da srebrove soli pod vplivom svetlobe potemnijo, kar je bil pogon za razvoj moderne fotografije. Oba medija imata tudi to skupno lastnost, da sta zelo primerna za reprodukcijo. Beton vlijemo v kalup, ki je negativ ideje, enako kot je fotografija odtis osvetljenega in razvitega negativnega filma. Podobno kot kovina in steklo je tudi liti beton primeren tako za reprodukcijo kot za unikatna dela. S svojo enostavno in prilagodljivo mineralno osnovo je beton material, ki ga je mogoče tehnično in estetsko uporabljati v zelo velikem merilu. Konec estdesetih je potres na Siciliji popolnoma poru il vasico Gibellina. rtev je bilo mnogo, zato so se odločili, da je treba naselje na novo zgraditi na varnej em kraju. Ker je bila poru ena vasica e vedno izrazito čustven kraj, so se odločili, da izpeljejo projekt umetnika Alberta Burrija. (slika 7) Ostanke stare vasi so prekrili s plastjo betona, tako da so hi e in ulice zopet za ivele kot plitev relief. Odtis stare vasice je postal scenografija za letne gledali ke predstave. Drama, odigrana na plitvem betonskem reliefu, je stari vasi zagotovila novo, bolj varno ivljenje. slika 6: Vodni rezervoar iz betona, vlitega s tehniko béton brüt, kapela Notre Dame du Haut, Ronchamp, Le Corbusier, 1950 slika 7: Gibellina, vlita v beton, A. Burri, 1970 zgodovina Način, na katerega je bil beton uporabljen ob izbruhu reaktorja tevilka 4 v Černobilu leta 1986, je bil sicer neizogiben, pa zato precej manj romantičen. Beton so s pomočjo helikopterjev zlili na okvarjeni reaktor. Ustvaril je čit, ki varuje pred radioaktivnim sevanjem. Beton se pod vodo strdi brez prisotnosti zraka. Po estonski katastrofi so naredili načrte, kako bodo potopljeno ladjo zalili z betonom, da bi jo za čitili pred plenilci in s tem rtvam zagotovili miren grob. Beton so izbrali tudi za varovanje nem ke vojske. Ob obali Atlantika so zgradili močno verigo betonskih bunkerjev in utrdb, ki je predstavljala t. i. »Festung Europa«. V svoji knjigi o betonu francoski arhitekt in filozof Paul Virilio opisuje pomembnost tega materiala: »Pri konstrukcijah iz opeke ali kamna, pri zlaganju nepovezanih elementov je ravnote je zgradbe funkcija odnosa vrha do temeljev. Pri gradnji iz enega kosa, tako kot pri betonu, pa je koherenca samega materiala tista, ki mora prevzeti to vlogo – te i če prevzame vlogo temeljev. Pri vlivanju betona ni več intervalov, ni več stikov, ampak je vse kompaktno; z neprekinjenim vlivanjem se v veliki meri izognemo popravilom, ki bi ogrozila splo no povezanost dela.« Utrdba in bunker drugačnega tipa od tistih, ki so varovali obalo Atlantika, je bila na novo zgrajena zasebna rezidenca biv ega vojaka skanijskih dragoncev Karla Görana Perssona. V senci hladne vojne je svoj dom v Södertu iz lastnih prihrankov utrdil z betonom in odpadnim elezom. Hi i se je reklo trdnjava, bunker, funkcionalna hi a. Karl Göran Persson je umrl leta 1975, njegova hi a pa je e vedno spomenik, betonski kolos s sredi čem gravitacije na podlagi iz glinaste skanijske zemlje. Slikovitost betona je postala očitna, ko je bil uporabljen za kilometre in kilometre trakov novih betonskih avtomobilskih cest. Čas označuje s svojim ritmom, hitreje in hitreje, medtem ko avto pospe uje preko stikov med plo čami litega betona. Kot ornament nove dobe je beton omogočil dostop do pokrajine tako Volkswagnovim avtomobilom kot tudi tankom Tiger. Kljub svojemu imenu je bila tudi elezna zavesa v resnici iz betona. Ko je bil zid med Vzhodom in Zahodom končno poru en, so njegovi kosi, komunistično sivi na eni strani in porisani s pisanimi grafiti na drugi strani, v vseobsegajoči tr ni ekonomiji pridobili vrednost relikvij. slika 9: Betonske ceste preko nemške pokrajine, G. Fritz, Berlin, 1938 E Angle ka beseda za beton, »concrete«, izhaja iz latinskega glagola concrescere, ki pomeni »zrasti skupaj«, »zdru iti se«. Pomen se dobro sklada z veznimi lastnostmi betona. Beseda »concrete« pa zbuja tudi asociacije s pridevnikom konkreten, ki pomeni »materialen«, »jasen«. »Konkreten« je očitno protipomenka za »abstrakten«, »teoretičen«. Vendar pa je beton v veliki meri material, ki zdru uje konkretne in abstraktne lastnosti in načine izraza. (slika 10) Mokra para apna in cementa, ki smo ju zme ali z vodo, oddaja topel vonj betona. Moker beton vlijemo v trdne kalupe, e vedno pa lahko v njem naredimo odtisa noge ali roke in ju potopimo v blatno zmes. Čas je na na i in na nasprotnikovi strani, tako da se mokra zmes kaj hitro strdi. Naprej lahko delamo le z uporabo orodja in fizične sile. Ideja mora biti prisotna e v praznem kalupu. Vliti material se hitro spremeni v trdno substanco in hladen volumen betona. slika 8: Prerez porušenega berlinskega zidu, po letu 1989 slika 10: »WOW CONCRETE«, komični strip Paula Chadwicka, iz revije Concrete Quarterly, št. 171, 1991