Čeprav je po uradnih podatkih število HlV-mficiranih v Sloveniji zaenkrat še skromno, dvakrat razmislite o svojem spolnem početju. In tudi ko boste razmislili, vedno uporabite kondom. Uporaba kondoma vas ne bo ubila. Zato pa vas, na žalost, aids lahko. Kondom boste uporabili zase in za svojega partnerja. AIDS-HELP LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE MIKROBIOLOŠKI INSTITUT MEDICINSKE FAKULTETE UNIVERZE V UUBLJANI ANONIMNI TEST 061.443 642 ¡398 LJUBLJANA Ud mmm ©biorja Prva številka Revolverja, drage bralke in cenjeni bralci, je pred vami (in za nami). S tem, pogojno rečeno, začenjamo z novim načinom dela v ljubljanskem Roza klubu (Magnusu LL) ter slovenskem gay gibanju. Vendar pa se ne poslavljamo od klasičnega gverilskega in fanzinsko-aktivističnega okolja subkulture, ki mu gay gibanje dolguje, ogromno stvari (in se mu bomo, če bo potrebno, vrnili), gre za to, da iščemo novo pot in novo stanje stvari. Gay gibanje jez Roza klubom postalo tudi politično gibanje za odpravo diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti. Socializacija homoseksualcev je še vedno glavni motor našega gibanja, temu pa smo priključili še nekatere, po našem mnen - zelo pomembne, politične pobude in akcije. Roza klub, ki je nastal kot holding Magnusa in LL (obe organizaciji pa predstavljata njegovo platformo), bo v kratkem postal član ogromne mednarodne organizacije ILGA. Revolverje, kot smo rekli včasih, zaenkrat centralni organ Roza kluba. In zato smo Revolver zastavili kot glavni časopis gay gibanja v Sloveniji (ter, zaenkrat, tudi v drugih delih jugovzhodne Evrope). Roza klub pa ni vezan samo na Revolver, ki bo zaenkrat izhajal na vsake tri mesece (torej kot četrtletnik) in redne biltenske informacije, kijih pripravljajo naši novinarji: z navdušenjem smo sprejeli tudi ponudbo Radia Slovenija oziroma njegovega Vala 202. Tako lahko na vsakih štirinajst dni, ob četrtkih od 17.00 do 17.30, poslušate oddajo Roza val, v kateri objavljamo informacije o tem, kaj se dogaja na naši in tuji gay sceni. Zanimivo pa je, da seje ravno v času, ko se je - tako ali drugače - začel naš pohod skozi velike institucije, za nas zaprl prostor v (danes že bivših) alternativnih medijih; vendar pa je do tega verjetno moralo priti. Ostali smo pri Revolverju in Roza valu: v naše delo nesporno sodi tudi nova zbirka Lambda pri založbi SKUC. Knjiga Modra svetloba, v kateri so zbrana homoerotična besedila slovenskih pisateljic in pisateljev vseh terarnin generacij, je doživela ugoden kritiški sprejem. Kot svojevrsten odgovor na to knjigo v Revolverju objavljamo daljše razmišljanje našega filmskega urednika Gustija Lebna o homoseksualnosti v slovenskem filmu. In tudi drugače poskušamo pokazati, za kaj gre pri homoseksualnosti (ter tudi homofobiji) v slovenski kulturi. Tako sta naša urednika Brane Mozetič in Matjaž Bergant pripravila obsežen intervju z uglednim mladinskim p ateljem Vitanom Malom, ki pove, zakaj se bori proti licemeiju. Na začetku Revolverja so člani uredništva pripravili dva pregleda informacij in komentarjev o njih: kulturne so zbrane v rubriki Dom in svet, politične pa v rubriki Info. Sledi obsežen blok o aidsu i travmah, ki jih prinaša: najprej predstavljamo ploščo Red Hot And Blue (tekst je napisal Tine Žnidaršič), sledi žalobno poročilo o smrti Ryana Whitea, aids blok pa uradno zaključujemo z besedilom Aids in ženske, v katerem naša novinarka Vesna Borič piše o nekaterih primerih aidsa med ženskami; nenazadnje je za to temo šlo tudi pri letošnjem svetovnem aids dnevu L decembra. Vendar pa, kar je očitno, aidsa še ni konec: naš človek v New Yorku Mitja Kranjc predstavlja film Dolgoletno prijateljstvo, ki bo v Sloveniji na rednem kino programu od januarja naprej, naša sodelavka Bojaua Vesel pa je napisala pregledno besedilo o aidsu in glasb Potem pride na vrsto izčrpen tekst o nemškem slikarju Salomeju, ki gaje napisal naš umetnostni kritik Marko Jarh. Sledita dva eseja, ki sta objavljena v rubrikah Prvi esej in Drugi esej: v Prvem eseju naš ugledni psiholog in eden izmed veteranov slovenskega gay gibanja Bogdan Lešnik piše o stanju Med konformizmom in radikalnostjo, v Drugem eseju pa naša kolnmnistka Nataša S. Vegan piše o uporabi imidžev v lezbični (sub)kulturi. Na koncu objavljamo Copijeve stripe, v rubriki Teta Malči pa naša svetovalka strupeno zavrne neka^ stereot ov in ostalih predsodkov, ki bi naj bili del homoseksnalne narave. Pred Teto Malči je še veliko drugih tekstov, v Revolverju pa objavljamo tudi dva velika bloka fotografij: v prvem bloku so objavljene fotografije znanega fotografa in publicista Alena Kosa, našega človeka v Amsterdamu in na Dunaju, v drugem pa fotografije našega mlajšega fotografa, Boštjana Lisca, in fotografinje, ki se je že uveljavila kot Aquarius. V naši posebni prilogi Gaydi, ki smo jo podnaslovih kot Prvi slovenski časopis za heteroseksualce, smo poskušali pokazati, do kam lahko pripelje dramatična homofobija; ne kot naš strah pred temi pniavi, ampak kot opozorilo. Nič drugega. Tako. Prijetno branje. In še povabilo v Roza disko, kije na prograran vsako nedeljo od 22.00 do 03.00 v klubu K4 na Kersnikovi 4 v Ljubljani. V kratkem času je posta! glavno zbirališče gayev iz Ljubljane, Slovenije in sosednjih dežel. Zato je tam tudi zabavno. Sicer pa: ali ne gre predvsem za zabavo? Gre, vendar ne samo za to. Gre za naše politične pravice in za našo kulturo. Za kulturo je namreč znano, da je ali pa je ni: ne bo nam pomagalo, če bomo vreščali, da gre za gay subkultnro, kajti gay subkultura je nenazadnje del ostale kulture. To pa od nas zahteva še kaj več, kot je zgolj navdušenje. Za začetek potrebujemo informacije. In zato je pred vami prva številka Revolverja. Nismo se držali koncepta, po katerem bi naj objavljali za vsakogar nekaj. Naša deviza je: za vsakogar vse. Kar zveni morda malo romantično in idilično, vendar pa to ne velja samo za Revolver, to velja za vse akcije Roza kluba. Obenem pa vas vabimo, da nam pišete, sporočite svoje mnenje o reviji in, nenazadnje, tudi oglašujete v nje-(naš naslov ostaja Roza klub - Revolver, Kersnikova 4, 61000 Ljubljana). Ko smo že pri tem, se (kar ni ravno običajno) zahvaljujemo oglaševalcem, ki so svoje oglase objavili v Revolverju. Kakorkoli obrnemo, za to je bil potreben določen pogum. Ne zaradi profila revije, ampak zaradi tega, ker gre za prvo številko neke revije. Profil revije ni motil nikogar. Ko pa bomo v tej deželi in državi dejansko postali odvisni od trga (ter ponudbe in povpraševanja), bo Revolver postal mesečnik. Kar pomeni... Uredništvu revije Revolver ne gre za nikakršne outinge (o čemer lahko prav tako berete na naslednjih straneh), smo za to, da se lahko vsak posameznik sam odloči za lastni coming-out. To pomeni: če boste Revolver brali na skrivaj, v svoji omari ali kjerkoli drugje, je to prav tako vaša stvar, kot je vaša stvar, če ga berete pod Prešernovim spomenikom ali v slovenski skupščini. Upamo pa, da bo med nami tud: zaradi Revolvei a manj strahov in manj tesnobe. Radi bi, da bi svojo spoluo usmerjenost doživljali tako, kot sami hočete. Na samem. Ali pa v krogu prijateljic in prijateljev. Ali pa na cesti. Ali kjerkoli. Zapomnite si: to je vaša stvar. Če drugi tega ne želijo, jih s tem ne obremenjujte. Če si kdo ne želi, da bi vesoljni svet vedel za njegovo spolno usmerjenost, potem te stvari obdržite zase. Tudi pobuda za Revolverje prišla iz gay skupnosti, ki si prizadeva za strpnost in sodelovanje. Še enkrat: prijetno branje. Uredništvo revije Revolver roza 4 DOM IN SVET 8 INTERVJU, MAL: "Doživljaj je sprožil v meni vprašanje, kaj je hotel striček od mene, ko pa sem bil vendar mulček in ne punčka, on pa star dedec. In kot star dedec je bil včasih tudi on mule in je moral vedeti, kaj imamo v hlačah..." "13 INFO 18 HUMANIZEM IN RENESANSA: RED HOT AND BLUE ("Poskrbljeno je, da bodo sredstva razdeljena na prave naslove."), DRAMA V INDIANI ("Ryan se ni nikdar predal, ne aidsu, ne obapu, niti nisteričnim reakcijam okolice."), AIDS IN ŽENSKE ("Zelo malo je tistih žensk, ki si pred virusom lahko privoščijo domnevo o lastni varnosti.") 23 PORTFOLIO 1: ALEN KOS 28 KINO VSTOPNICE: DOLGOLETNO PRIJATELJSTVO ("Film Longtime Companion zajema duh časa v desetletju, ki c združilo smrt in način življenja."), FILMI Z RAZGLEDOM ("Čudno, zares: toliko homoseksualnosti, ko pa slovenskega filma skorajda ni!") 34 STIL, MANIRA: MODNI TRENDI V LEZBIČNI SUBKULTURI ("Ali je sploh mogoče posebej govoriti o modnih trendih v lezbični subkulturi?") 36 SLIKE, SLIKARJI: SALOMÉ ("Kako se bo nadaljevala pot, ki se jc v zadnjem času nekako obrnila navzdol?" 37 GLASBENE AKCIJE. NOVI POP IN AIDS ("To bi naj dokazovalo, da je boj proti aidsu obenem tudi boj proti establishment." 38 PRVI ESEJ: MED KONFORMIZMOM IN RADIKALNOSTJO ("Kaže, da ni vseeno, o čem govorim, ne glede na to, ali izrekam konformno ali nonkonformno mnenje.") 39 DRUGI ESEJ: MED LEZBIJKAML (LEZBIČNIMI) FEMINISTKAMI IN LEZBIČNIMI SEPARATISTKAMI ("Ravnajte se po svojem glasu in avtentičnost bo prišla sama po sebi.") 40 PORTFOLIO 2a: BOŠTJAN LISEC 42 PORTFOLIO 2b: AQUARIUS 44 COPI 48 TETA MALČI obzorja REVOLVER, revija za kulturna "i politična vprašanja (revija s homoerotičnim nabojem). ▼ Izhaja četrtletno. T Cena posamezne številke je 45,00 din. T Ustanovitelj in založnik: Rozaklub, Kersnikova 4, 61000 Ljubljana. T Odgovorni urednik: Brane Mozetič. Naslov uredništva: Revolver, Kersnikova 4, 61000 Ljubljana. Tel: +38 61 319 662. ▼ Tisk: SET, Ljubljana. T © Revolver, 1990. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov revije je dovoljen samo s pismenim privoljenjem založnika. Marca regi strada. ▼ 2 Bewfref DECEMBER 1990 1T4e mms <%6cCje o Vse informacije dobite na naslovu Roza klub (Magnus LL), Kersnikova 4, 61000 Ljubljana. Ali po telefonu +38 61 319 662 (15.00 - 18.00). Drugače pa so mitingi razdeljeni takole: ob četrtkih (od 18.00 naprej) so pogovori, ob petkih (od 20.00 naprej) so sestanki lezbične skupine (LL), ob sobotah (od 19.00 naprej) pa delovni sestanki Roza kluba. Naslov za mitinge je Kersnikova 4, IV/405, telefon isti. Žiro račun za plačila posameznih številk Revolverja, vpisnino v Roza klub (100,00 din za leto 1990) ali prostovoljne prispevke je 50100-678-44343 (pri tem navedite, za katerega izmed segmentov gre). Vsako nedeljo od 22.00 do 03.00 v Klubu K4, Kersnikova 4, Ljubljana. Varietejski programi, ples, glasba in video. Vsak drugi četrtek (recimo 20.12.1990 in naprej) od 17.00 do 17.30 na Valu 202, na 2. program Radia Slovenija. Informacije, intervjuji, komentarji, glasba. V sodelovanju z Mikrobiološkim inštitutom Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in AIDS-HELP Liberalno demokratske stranke Slovenije. Telefon za prijave: 061. 443 642 i398. Je tradicionalno postavljen v prvi teden decembra. Kot kaže, bo tako tudi leta 1991. V sodelovanju s Cankarjevim douiom. Je zbirka, ki izhajapri Založbi ŠKUC. V sezoni 1991 bosta izši dve knjigi: razprava o lezbičnem gibanju in pesniška zbirka. Anonimni aids test. Teden gay filmov. JioifticCei'. Revolver: _ Je revija, ki jo držite v rokah. Izhajala bo četrtletno. Mid-. Hoi odyovw. DECEMBER 1990 ftjjtfwr 3 d®fH in SV@t OUT ON TUESDAY Angleži so se vedno radi postavljali z najboljšim TV sporedom na svetu. Če so včasih kot zgled vzeli BBC, pa je danes to bolje početi s Channel Four, najmlajšim in najpogurnnejšim kanalom v Veliki Britaniji. Tam seje tudi dalo giedati Out on Tuesday, oddajo, ki je v 10 nadaljevanjih med pomladjo in poleijem pokrivala gay in lezbične teme v popularni kulturi, Kaj vse to pomeni: gledalci so videli prispevke o yuppies-lezbijkah, to je luppies, razkrili so jim vso naivnost gay torijcev, članov konservativne stranke, ki si upajo trditi, da na primer Thatcherjeva ni (bila...) «cenzorski tip«, potem zeic dinamično posnet prispevek o biseksualnosti pod naslovom Walk on Bi, v rubriki Gayi in film pa so še enkrat dokazovali dokazano in ugotovili, da je narava serije Vrnitev v Brideshead (Brideshead Revisited) kot tudi filma Maurice pravzaprav homoerotična. Neverjetne, kaj? No. bolje so se odrezali v reportažah o tujih scenah, saj sta bila mini dokumentarca o poljski in sovjetski scen odlična. ▼ jI SAMURAJI Tudi boljši poznavalci in bralci dei Yukia Mishime napačno mislijo, da je bilo njegovo arhaično vztrajanje na samurajski viteški etiki samo obramba pred lastno homoseksualnostjo. Povsem nemogoče, saj nikakor ne gre, niti ne more iti za nasprotujoče stvari - to je v svoji obsežni študiji Ljubezen Samurajev: tisoč let japonske homoseksualnosti dokazal Tsuneo VVatanabe. Zahodnjakom upravičeno očita nepoznavanje dejstva, da je na JaDonskem nekoč obstajala kulturna tradicija homoseksualnosti, ki je čisto primerljiva z antično. Pederastija v svojem originalnem pomenu, ljubezni odraslega moža do odraščajočega dečka, ni bila v japonski zgodovini nikdar zatirana. Nasprotno, šteli sojo za plemenitejšo strast kot ljubezen do žensk, ki je s sabo nosila za samuraje nezaželjen učinek poženščenja. Zlata obdobja ljubezni med učiteljem, shudom in dečkom, wakashujem, so bila 16., 17 in 18. stoletje, Potem pa so prišli Evropejci. T PONOVNO HARVEY MUK Harvey Milk je človek, odgovoren za to, da se San Francisco, ulica Castro in še kaj podobnih besed izgovarja s spoštovanjem. Kot gay aktivist v sedemdesetih letih je prispel do položaja okrožnega župana, saj je v San Franci scu postal eden sedmih članov mestnega sveta. Morda bi prispel še dlje, ko ga ne bi ustrelil Dan White, prav tako eden izmed članov mestnega sveta, ki je sicer po odsluženi nesramno nizki zaporni kazni naredil samomor. Robert Epstein je o teh časih in ljudeh posnel dokumentarec The Times of Harvey Milk in zanj dobil prvega Oskarja, za najboljši dokumentarec leta 1984. Letos je v isti kategoriji prejel drugega, za leto 1989, in sicer za film Common Threads - Stories from the Quilt (Skupna grožnja: Zgodbe s prešite odeje), učinkovito pretresljiv film o spominski prešiti odeji, sešiti iz tisočev košev blaga z imeni žrtev aidsa, naredili pa sojo tisti, ki so za njimi ostali. Morda isto priznanje ponovno čaka tudi OHverja Stonea, ki bo o županu Milku zdaj posnel igrani film. ▼ SsvCvgf DECEMBER 1990 OBRAMBA iN NAPAD ALI OBRATNO Za vse skupaj je kriv novinar new-yorskega gay časopisa Outweek Michelangelo Signorile, kije o umrlem miljarderju Malcolmu Forbesu objavil zelo razkrivajoč članek. Od tedaj se je za podobno pisanje med novinarji zasidral termin outing, ki zastopa ideologijo »nikar se ne trudi sam: če si slaven, bomo coming-out zate izvedli kar mi in te pripeljali v gay skupnost po tvoji volji ali pa proti njej«. Etičnost gor ali dol, Signorile trdi, da je imel za članek tri motive: da ne bi kaj padlo iz zgodovine, da bi postalo tudi množicam jasno, da se gayi nahajajo povsod (in ne le na socialnem dnu), kot tudi zaradi For-besovega strahu v času aids-psiho-loške krize, kije poslabšala toleranco večine do gay skupnosti. Zato naj bi — ---------- - -....................... - se »po straniščih« (kot zunaj imenujejo preplašene homoseksualce, ki skrivajo identiteto), skrival še cel kup zvezd in politikov, med njimi bojda tudi znani bivši župan New Yorka Ed Koch Jnr., znane so tovrstne težave princa Edvarda, Travolte, Grete Garbo, Jaggerja & Bowieja, itd. Signorile v svojem časopisu medtem ni miroval: pod naslovom Peek-A-Boo (kar je ime za otroško igrico prekrivanja obraza) je objavil seznam slavnih oseb - brez črke komentarja. Jimmy Sommerville glede tega meni, da bi bila najenostavnejša rešitev za pop glasbeno sceno množični coming-out. Trač tabloidi se potem ne bi mogl spravljati na posamezne zvezde, ker bi v novo nastali inflaciji homoseksualnosti vse skupaj postalo nezanimivo. Kako pravilno, Jimmy! T dom in svat HANSF KURE5SHI TURIZEM Če potujete sami, ste bodisi oboroženi s popotnimi informacijami bodisi prepuščeni naključjem. Obojega pa ste lahko deležni v Londona, če ob sedmih zvečer izstopite na metrojski postaji Embankment. Vsak ponedeljek in sredo vas tam za poltretji funt čaka Alec Bell, ki je avtor gay ture po Sohu in Covent Gardenu, imenovane London In The Pink Če je Beli dobre volje, se lahko sprehod po mestu spremeni v etnološko gay delavnico. Poudarek pa je. \ skladu s povpraševanjem. na Oscajju \V:[deiL T DECEMBER * 990 BEG Bijeg (Beg, RTV Zagreb 1989) je tv drama, ki jo je po scenariju beograjskega pisca Novice Savica režiral Dražen Piškorič. Izjemno turobna zadeva o travmah, primerno predvajana t turobnem jesenskem večeru (ko morebitne gledalčeve depresije prav nobena stvar ne more več dodatno poglobiti), je drama o starejšem moškem Lovru, ki se ravno tiste dni upokoji, njegovi ženi, njegovi muhasti hčeri in njegovem sinu Draganu, ki seje po sedmih letih vrnil iz zapora. S svojim ljubimcem. S tem smo v drami domače proizvodnje prvič naleteli na moško homoseksualnost. Režiser zato ni imel majhnih problemov z zasedbo vlog homoseksualnega para, in zdi se, kot da bi šlo zares za dve najkontrovcrznejši vlogi na malih ekranih. Vicko Ruič (kot šef tidbe je nastopil v naši »najlepši« melodrami Oficir .t ruzom), ki je nazadnje sprejel vlogo Dragana, pripoveduje: »Moram priznati, da nisem bil posebno navdušen, ko sem prebral scenarij. Vendar sem po razgovoru z režiserjem ugotovil, da k temu pristopa resno in da bo najino sodelovanje scenarij lahko še nadgradilo. Homoseksualnost na naši televiziji do sedaj ni bila prikazovana in prav zato je bilo intrigantno igrati človeka, ki jo odkrito prizna. Pred nekaj leti sem že igral v predstavi, ki je prav tako govorila o homoseksualnosti, Bent (Rožnati trikotnik, op. ur.), in to je ena mojih najljubših predstav.« Z zasedbo vloge njegovega prijatelja Laneta je bilo še nekaj več težav, dokler ni prišel v kombinacijo Boris Bakal (igral tudi v Hudodelcih), ki jo je z veseljem sprejel: »Mogoče je prav sama tema bila glavni razlog, da sem vlogo sprejel. Ljudje me sprašujejo zakaj. To je prav smešno, a po drugi strani mogoče tudi dobrodošlo za celotni projekt, kot neke vrste reklama, mislim.« V Bijegu ni homoseksualnih scen, saj gre v glavnem za predstavitev superiorne in njej podložne osebe. Pr Lanetu, kj je superioren, Dragan očitno išče zamenjavo za očeta. Dragan je, negotov v sebe, podrejen njegovemu vplivu, pri njem išče zaščito in to je tudi bit njunega odnosa. Zaradi poseganja na »spolzka« tla pa so ustvarjalci drame (kot sebi v opravičilo, in zato si zaslužijo najčrnejšo piko), gledalcem dali vedeti, da Dragan (mogoče?!) sploh ne bi postal homoseksualec, če ga v to ne bi prisilile razmere; v zaporu pač ni bilo druge alternative. Niso pa povedali, zakaj je po odpustu nadaljeval s »staro prakso«. ▼ Xv Mož s čudnim imenom i i J8 ima do njega vso pravico, ; saj je Anglež pakistanske- ?;;V:; . JHHh ga porekla. Važnejše pa jH je, da je Hanif Kureishi rV ' : - ^ scenarist dveh izstopa- JMBr^* jočih filmov v britanski pro- ■■ : ''¿M i-i'St;- dukciji osemdesetih let, .' ,Ji . .AF-Sč^^&ri Moje čudovite pralnice ^ ' ' (My Beautiful Laundretie) >/ 'UJf'iSy-v^-., v • \'j iz 1986 ter Sammy in Ro- 4"'.. ' ^ ■■ '■ sie kavsata (Samnie And i- S Rosie Get Laid) iz 1988. jflHH&* v . Letos je izdal svoj prvi ro- 1 ¿JIT zadal še pred scenaristi- ko. Roman z naslovom Buda iz predmestja (The Budha Of Suburbia, Faber & Faber, London 1990. £12.99) je tako kot vse, kar je Kureishi dosedaj napisal, postavljeno vsaj delno avtobiografsko. Govori o odraščanju pol Angieža pol Pakistanca Karima v predmestnih šestdesetih letih in se konča (tako kot se je mnogo stvari), z nastopom Margaret Thatcher. Karimov lik je nenaklonjen pretiranim rasnim in vsem drugim identifikacijam, prav tako kot Kureishi sam: »Odraščal sem v času, ko spolna identiteta ni bila kar tako enostavno določena. Nismo se označevali kot straight ali gay. vse je bilo v redu. Zdaj, po nastopu aidsa. je to videti kot rajska doba možnosti, ki samo čakajo, da jih izkoristiš. O tem govori ^o/a knjiga. «■ ▼ KOLEGI HA ISLANDIJI Na Severu si vprašanj o ekonomičnosti izhajanja homoseksualnega tiska v majhnih okoljih ne. postavljajo... Ali pa glede tega vsaj niso bili tako zaskrbljeni kot mi, ko je štartala nova revija Bleikt & Blatt, Roza in modro. Urednica Jona In-giborg Jondsdottir je edini univerzitetno izobražen seksolog na otoku z vsega 250.000prebivalci!. ▼ dom in svet OTROCI IN MLADINA Niti ostro liberalni orientaciji se ne posreči vselej zkazati tolerance^ ki je potrebna vselej, ko je govor o homoseksualcih in vzgoji. Nato opominja nedavni irski zgled: tamkajšnji Odbor za cenzuro tiska je iz razlogov nedostojnosti. obscenosti in podobnega prepovedal uvoz in prodajo danske otroške slikanice Jenny Lives With Eric And Martin (Jenny živi z Ericom in Martinom), ki jo je hiša Gay Men's Press v Veliki Britaniji pričela prodajati že 1.1983 - n sejo je torej brez težav dobilo tudi na Severnem Irskem. Predstavnik založbe Neil Quinton je sporočil, da se založba ne bo izrazito angažirala s pritožbami, ker pripravlja nov podoben projekt: prevzema namreč distribucija slikanice Heather Has Two Mummies {Heather '.na dve mamici), ki jo izdaja ameriška založniška hiša A ly son. V pripravi je že cela serija slikanic podobne vsehine, ki se bo imenovala A iy-son Wonderland (Čudežna dežela aa-ložbe Alyson), in bo menda bolje zastavljena kot nesrečno prepovedana danska knjižica. Prepoved nedvomno predstavlja napad na temeljne socialne pravice homoseksualnih skupnosti do obstoja. Nismo pri starem sporu »erotika : pornografija«, pač pa je sporna ideja homoseksualnega starševstva. Dejanje cenzure zato ne predstavlja estetskega posega, temveč vdor neposrednega političnega nasilja. T ŠKOTSKI MAYFEST FESTIVAL Kulturnih prestolnic Evrope ne izbirajo kar tako po naključju, za kandidaturo je treba tudi kaj pokazati. Letošnja, Glasgow, ima kaj pokazati - samo tromesečni katalog mestnega kulturnega dogajanja je tako debel kot naš časopis. Vanj sodi tudi Mayfest, razmeroma nov, a hitro razvijajoč se festival ček. Letos je bilo v njegovem programskem delu z naslovom Outward Gaze (Pogled navzven) prvič prostora tudi za regionalno lezbično in gay literaturo, njeno zgodovino in razvoj. Zakaj je to sploh, zanimivo: zato ker festival, ki priznava tndi gay avtorje, z denarjem zalaga Stratchlyde Regional Council, eden glavnih financerjev škotske kulturne scene. Državni financer. kainada. ▼ 1UCÉ jenju sem videl gaye, preživel sem tri nepozabne dni, ki so me popolnoma spremenili. • In velika ljubezen? Dosti sem ga Imel. V Frankfurtu sem seksal z mnogo lepšimi in bolj simpatičnimi fanti Od takrat naprej sem gay. HALF KÖNSG, ZMAGOVALEC STRIPOVSKEGA FESTIVALA V GRENOBLU • Raif, po zaslugi tvojih stripov, kjer ne manjka seksa, si postal najbolj znan homoseksualec v Nemčiji. Kako so na to reagirali tvoji starši? No, če sem danes peder, je za to kriv moj oče. Če ne bi bil tako lep, s svojimi bledo modrimi očmi in lepo poraščenimi prsmi. Imam -kako se že temu reče, aja - negativen Cjdipov kompleks. Kot otrok sem se hotel poročiti s svojim očetom. • Kako pa je bilo s tvojim prvim tipom? Bii je moi sosed, dolg in suh, z dolgim in suhim nosom in dolgim in suhim kurcem. Pravzaprav se mi ni zdel nič posebnega, toda bil je edini, ki je prišei v poštev za fuk. Poraba margarine se je v tem času v naši hiši močno povečala... • Grozno! Kako naj zdaj preide-va na tvoj comšng-out? Preprosto, zgodilo se je na gay festivalu Homolulu v Frankfurtu. Tja sem šel potem, ko sem eno leto zastonj letal za svojim princem, ki je bil seveda hetero. Povrhu tega pa še komunist, skupaj sva razdeljevala rdeče pamflete. Narisal sem super smešne karikature županje Soesta, ki je bila iz Krščansko demokratske stranke To je bil začetek risanja stripov. • Počakaj malo, govorila sva o Homoluluju. Prav Imaš. Torej, letal sem za tem tipom, z jezikom do tal. Zaradi njega sem se celo včlanil v Zvezo socialistične delavske mladine Nemčije. Imef sem manjvrednostni kompleks in podobne zadeve. Potem pa sem šel na gay festival v Frarikfurt Prvič v živi- dom ifo svet • Na festivalu Homolulu si se lorej vključil v gay gibanje? Mojo provincialno dušo so še najbolj šokirati transvestiti s svojimi kozmetičnimi torbicami in kolekcijami ženskih^oblek. To se mi je zdelo neokusno. Čez eno leto pa sem tudi sam postal transvestit. Bil sem član skupine Emscher Sisters i z Oortmunda. Igral sem poštno uradnico. • V tem času si se začel ukvarjati z gay stripom? Da, počasi sem začei risati. To je bil zame način usmerjanja mojih gay izkušenj. Jemal sem jih predvsem s smešne plati. Bilo je polno komičnih situacij. Spominjam se, da sem se spotaknil ob čevelj neke prijateljice ravno pred prihodom na oder. Zlomil sem si palec na nogi in okoli prsta sem moral nositi obvezo, ki sem jo moral spraviii v saSonar. • Toda prava transvestitska zvezda nisi postal. Ne, Emscher Sisters so čez dve leti razpadle. Nadaljevali smo pod imenom Endlosschwulle Fornopilma. Se vedno se dobro spominjam našega prvega nastopa pred hetero alternativci na nekem gledališkem festivalu. Povabili so nas v pričakovanju komičnega transvestitskega shcwa, dobili pa so avantgardno gledališče. • Kakšen je bi! odziv na vašo igro? Glasno ploskanje. • No, tudi danes ti ploskanja ne manjka. Uspeh so ti prinesli predvsem stripi v reviji Rosa Fieder. Ali se imaš za risarja stripov? Da, to je moj poklic. Zelo mi ustreza, o tem sem sanjal še kot otrok. Ocikar izdajam pri založbi Rowohlt, lahko živim od svojih nosatežev. • Preživiš ali udobno živiš? m stanovanju, z opremljeno kuhinjo in mikrovalovno pečico. Imam ti-oa, ki it ustreza. Hodim na plesne vaje za gaye kjer plešem z lepo raščenimi mladci. Rad poležavam v banji in posjušam Barbaro Streisand. Že zdaj delam načrte za proslavitev svoje tridesetletnice. To priložnost bom izkoristil za vrnitev na oder. Nosil bom krasne nove obleke! "Te-nutno se ukvarjam s petimi knjigami stripov in ne mc rem se odločiti, katero naj končam najprej. Kmaiu bom šel na počitnice v Italijo; iimam pomivalni stroj Lady plus... • Ralf, najlepša hvala... Poleg tega prihaja k meni nek mladenič, ki ima poraščena prsa kot moj oče in lahko ga božam... • Ralf! Moj kurac ni premajhen in ko pomivam kuhinjo, najraje poslušam Callasovo. • Ralf, najlepša hvala za ta pogovor. In ob sredah nikoli ne zamudim Dinastije. V časopisih sem bral, da bodo še enkrat predvajali celotno serijo. Ali ni to čudovito! Jaz sem zamudil začetek. Gledati sem začel šele takrat, ko je Alexis našla Dexter-ja v postelji z lastno hčerko Amarido. Ns žalost... • Ralf, res moram iti... Zamudi! sem najlepše prizore. Kot na primer tistega, ko Steven postane hetero, potem ko je preživel nesrečo na vrtalnem stolpu. Ali pa tisto, ko Alexis zapre vse svoje otroke... • (Zapuščam stanovanje, magnetofon ostane vključen). Posnel bom celo Dinastijo. Ena ka seta za štiri epizode. Skupaj jih je čez tristo, to se pravi... Groza! Rabil bom novo omaro Ikea. Christoph, ali bi še malo čaja? Christoph? T Christoph Machert ©Gai Pied Hebdo 1990 OD STILA GAULTIER DO STILA NOUX DEUX Pri založbi Flammarion je izšel fotoroman, zgodba o življenju slavnega modnega oblikovalca Jean-Paula Gaultiera, ki se je odločil, da bo pred javnostjo razgrnil svoje privatno življenje. Gre za foto roman, ki ga je oblikovala Monique Pivot, strokovnj akinj a s tega p odročj a ter urednica revije Noux Deux. Knjiga ima namen predstaviti Gaultierovo delo in življenje na čimbolj sentimentalen način. Že takoj na začetku izvemo, da je bil že malemu Jean -PanJu všeč kabaret Folies Bèrgères. V rubriki Nesrečno življenje mlade šivilje ga vidimo, kako oblači svoj > mamo, kako se pri Pierru Cardinu skriva pod mizo in izvemo, da je za svojo pivo modno revijo (na kateri je bilo šestnajst gledalcev) denar ukradel očetu. Kar je vsekakor zelo spodbudno za mlade modne nadebudneže, ki špricajo šolo in na skrivaj kreirajo svoje "mojstrovine", saj na koncu vidimo, kako ga slavi ves Pariz. Poleg nekaj usodnih izjav urednic modnih revij, spoznamo tudi člane njegove družine (v stilu - oče Gaultier: Postal boš učitelj španščine in pika. Se hvaležen mi boš!). Že samo zaradi tega je knjiga vredna nakupa. Gauitierov portret na naslovnice je delo znanega francoskega tandema Pierre et Gilles (prvi je fotograf, drugi slikar), dobite pa ga lahko tudi na majici in to za vsega 165 frankov, vendar je število omejeno (300!). Zato pohitite. Imajo jo le v pariški veleblagovnici Galeries Laf-fayete,n'd oddelku, ne boste verjeli, Gaultier. T T30... wtKP WOHL «leurs ... UM neiMí ... pu WÍ'ÍST PA% liH Mfhft. fiuF f\¿¡ufj<¡íí. _, 5-rewÇ ,___ ___ Vesna Borlé, Andrej Zupane, Mitja Kranjc in iv.arko Jarh ___ii_sä_ DECEMBER i960 awrtwi 7 intervju, mal Sovražim licemerje Matjaž Bergant Brane Mozetič • REVOLVER: Po eni strani vas poznamo po otroški, mladinski literaturi, na drugi strani pa ste avtor drobne knjižice Za metuljem še Rok, ki je očitno napisana za odrasle. Kako je pravzaprav prišlo do nje? MAL: To knjigo sem začel pisati v času, ko sem siužil vojaščino pri Beogradu. Problem, katerega sem želel obdelati, sem že dlje časa nosil v sebi. Tu sem imel več kot dovolj časa za razmišljanje pa tudi za pisanje. Nastala je razmeroma hitro. Govorim o prvi noveli, po kate i ima knjižica naslov. Drugo novelo sem napisal leto ali dve pozneje. Besedilo sem dolgo časa pilil, ga večkrat predelal, prave težave pa so se začele, ko sem knjižico hotel objaviti. • REVOLVER: Ali je bilo vse to pred vašo prvo knjigo? MAL: Ne, moja prva knjiga Ime mi je Tomaž je izšla v ugledni zbirki Sinjega galeba pri Mladinski knjigi. Potem je začela nastajati Teci, teci, kuža moj in istočasno z njo zasnove Metulja. V obeh otroških besedilih sem se spominjal svoje mladosti; te sem se lotil tudi v Metulju, le da sem v slednjo vpletel razburljivejše dogodke (spomine), ki niso našli prostora v prvih dveh knjigah, namenjenih mlajšim bralcem. Tako sem vključil V nekoliko prikriti obliki Tivoli, kamor sem vodil na sprehod psička (junaka Teci, teci, kuža moj) in srečal možakarja, ki se je hotel make poigrati z menoj v stilu »pojdiva za grmovje, pa ti bom pokazal igrico, kakršne gotovo ne poznaš.« Doživljaj je sprožil v meni vprašanje, kaj je hotel striček od mene. ko pa sem bil vendar mulček Ln ne punčka, on pa star dedec. In kot star dedec je bil včasih tudi on mule in je moral vedeti, kaj imamo v hlačah... No, in takšno vprašanje sem si postavljal od dvanajstega, trinajstega leta naprej - to pa so bila leta, ko sem bil noro zaljubljen v deklice. Koprnel sem tudi po telesni ljubezni z njimi, nisem pa se spuščal v avanture in seje vse odvijalo na področju domišljije. Pri osemnajstih letih sem imel priložnost izgubiti nedolžnost z gospodinjsko pomočnico, a sem igrico pravočasno prekinil, v strahu, da ne bi prezgodaj postal oče. V tistem času, ali pa še malo prej, me je prevzela knjiga Maksima Gorkega Mati. Se zdaj imam pred očmi babuško, ki je z dlanjo oklepala fantička. Deček na fotografiji me je tako prevzel, da sem se z njim enačil. Začutil sem, da so tudi dečki lahko lepi, prikupni, da se lahko vživljam vanje, in ker sem bil v takšnih uporniških letih, me je stvar zagrabila tudi zato, ker je bil takrat greh pomisliti na kaj takega. Poudarjam pa, da uporništvo samo gotovo ni bilo vzrok, da sem se lotil Metulja. • REVOLVER: Kje ste jemali pogum za tako pisanje? Mogoče iz vzorov? MAL: Vzorov nisem imel. Prezaposlen s pisanjem sem že takrat premalo bral. Nismo imeli knjig na način Dotika. To bi moral brati v francoščini, katere pa žal ne obvladam. Kot pisatelj otroških besedil, sem imel pri prvi knjigi vzornika v \ ,1-liamu Goldingu, pri Metulju pa nikogar. Niti spodbude, pisal sem iz čiste potrebe, da povem še o tistem, kar sem zamolčal v otroških knjigah. Res, da v Metulju ni nič takšnega, s čimer bi na mlajše bralce slabo vplival, le razumeli ne bi, ali pa h, razmišljali v napačno smer in delali zgrešene zaključke. 9 intervju* tnal • REVOLVER: Torej gre pri Metulju za avtobiografsko zgodbo, tudi v tem, ker v njej nastopa umetnik. MAL: Ja, v bistvu sem dajal notri sebe, v otroštvu in v zreli dobi. So pa podane tudi želje, ki se mi niso nikoli uresničile. PotepuŠtvo je bilo nekaj, kar sem v otroštvu pogrešal, ko pa sem odrasel, mi je zmanjkalo zanj poguma, oziroma sem se predal varnemu in udobnemu Življenju. Skušal sem opisati uporjeznegamladeniča proti malomeščanstvu, hkrati pa prikazati, kako je prav ta upornik v svojem bistvu velik malomesčan. Moj junak ni upornik v klasičnem smislu besede in tako je prišlo do nesporazuma med študenti, ki mi knjige niso vzeli v prodajo, češ da prikazujem malomeščana. Torej so razumeli moje pisanje in ga odklanjali, misleč, da sem udaril mimo. Če gledam nazaj, se mi zdi to silno zanimiv nesporazum. • REVOLVER: Kako je prišlo do objave? MAL: Knjigo sem ponujal več založbam. Na svojih rnizab sojo imeli tako Vogel, kakor Pavček, vendar so mi rokopis po daljšem razmišljanju vrnili; ne zato, ker bi bilo besedilo slabo napisano, ampak zato, ker je bila to v bistvu še tabu tema. Morda so se tudi bali, da ne bi imel bralcev, čeprav dvomim v to. Končno sem se odločil in knjižico sam financiral. Natisnili so jo v tiskarni RTV, opremil sem jo s Schmidtovo pomočjo, fotografijo za naslovnico pa sem posnel sam in to v Komiži na Visu. • REVOLVER: Kakšen je bil odmev? MAL: Zanimiv! Samo Andrej Inkret je zapisal v tem smislu, kako sem skregan z jezikom. Popolnoma odklonilna kritika, ki pa me ni prizadela, saj se m še danes zdi, da ni bila napisana pošteno. Zato pa je bila reakcija naključnih bralcev izredno spodbudna. Tisti, ki sem jih poznal navidezno ali iz službe, so mi na sredi ceste stiskali roko in mi čestitali. Nekaj jih je tudi poudarjalo, daje sramota, ker sem se moral poslužiti samozaložbe. V sedemdesetih letih je veljalo mnenje, da izhajajo, razen posameznih izjem, v samozaložbi samo neuspešna besedila. Tako so se obnašale tudi knjigarne, ki so bile redko pripravljene vzeti knjige v prodajo; za vsak prodani izvod sem moral tekati na davčno upravo, čeprav je bila cena knjige za malenkost višja od cene vozovnice mestnega prometa. Za nekaj let pa so potem sploh prepovedali prodajanje knjig, izdanih v samozaložbah... • REVOLVER: Komu je namenjena? MAL: Otrokom gotovo ne. Morda ljudem, ki iščejo lepoto v dečkih. Gre za lepoto v veliko širšem pomenu, kot ga združujemo pod tem samostalnikom. • REVOLVER: Ali so bile vse težave s prodajo in slab odziv kritikov razlog, da potem dolgo časa niste napisali nobenega podobnega besedila s podobno tematiko? MAL: Ne vem, enostavno nisem imel potrebe, da bi o teb rečeh še pisal, čeprav so nekateri trdili, daje Metulj moje najboljše delo. Na tihem pa sem načrtoval, da bi noveli še kdaj razširil, kar sem tudi storil pred nekaj leti. Novi rokopis je zelo obsežen, v njem je več naturalizma, stvari niso več prikrite, pač pa trde. • REVOLVER: Ampak kasneje se v vaših delih kar naenkrat pojavi nekakšna homofobija, recimo do pomočnika trenerja v Baronovem mlajšem bratu. MAL: V vsakem mojem besedilu je najti nekaj spolnosti. V obliki, ki je dostopna in sprejemljiva za otroke. To počnem iz lastne nagajivosti. Kolikor mi je znano, ni noben slovenski mladinski pisatelj pred menoj pisal o navidezno banalnih stvareh, kot so opravljanje male potrebe, bruhanje, samozadovoljevanje. Marsikdo bi lahko rekel, da o tem tudi ni treba pisati, vendar se s tem nikakor ne strinjam. Literarni junaki postanejo junaki iz mesa in krvi šele, ko jih prikažemo z vseh strani njihovega bivanja. Morda mi zaradi teh mojih gledanj mnogi učitelji pa tudi poklicni psihologi priznavajo izredno poznavanje otroške psibe in otrok nasploh, mladi bralci pa so me v zadnjem desetletju uvrstili ob bok Kast-nerju, Lindgrenovi in Vernu, čeprav je njihova literatura drugačna od moje in spadajo v klasiko. Zdaj so se takšnega načina odpiranja do nekdaj zamolčanih stvari lotili tudi drugi naši pisatelji, vprašanjepaje, če so se tegalotih s pravo mero. V šolskih glasilih in v razgovorih z otroci po šolah sem naletel na kritike Dolenčevega Golega morja, pa filma Ko zorijo jagode in še nekaterih drugih, češ, da je v teh delih prisotna spolnost zgolj zaradi spolnosti same, oziroma, da imajo avtorji svoje junake za preveč otročje, s tem pa podcenjujejo tudi njih - bralce. ■ Zato sam vedno premislim, koliko smem popopraii rokopis, da bom vzbudil zanimanje, vzburkal domišljijo n čisto nič več. Navadno se sam vprašam, kaj in kako sem te reči doživljal, ko sem bil v junakovih letih. Dokler se namreč spominjam svojega otroštva do te mere, lahko še pišem za otroke. Tragedijo mladinskih pisateljev vidim v pozabljanju lastnega otroštva, s tempa se oddaljujejo tudi od otrok - bralcev. Glede homofobije v Baronu pa samo tole: deček seje ustraši! možakarjevega otipavanja na podlagi nerazčiščenih govoric o početju homoseksualcev. Videl je strahove tam, kjer jih ni. Na podlagi negativnega odnosa družbe do teh »deviacij« je ukrepal tako kot pač je. Šlo je za opis dogodka brez dodatnega moraliziranja ali poučevanja. Pri novem besedilu sem problem pedofilije obdelal na popolnoma drugačen način, ki ne pride v poštev za otroško oziroma mladinsko literaturo. • REVOLVER: Kaj je v tem rokopisu? MAL: Spolnost ima svojo veliko vlogo pri človeku, od rojstva do smrti. Nekateri to odkrito priznajo, drugi si zatiskajo oči. Jaz spadam k prvim. Nekateri to izkazujejo po burnih doživetjih, jaz pa z burnim razmišljanjem, če odštejem tiste nedolžne igrice, ki jih da bolj ali manj intenzivno skozi skoraj vsak otrok, npr. moja »poroka« pri desetih letih s šest letno punčko, pa sanjarjenja pred in med puberteto. V spolnosti me ni nihče po-dučeval. V šoli se o tem skoraj ni govorilo, doma tudi ne. Prijatelji so me kvečjemu zavajali. Pretiravali so glede dolžine uda, o škodljivosti pretiranega samozadovoljevanja, pojem bele vode. me je preganjal do štirinajstega leta... Veliko stvari v življenju meje begalo predno sem si postavil sodbe, kaj me zanima in kaj odbija. Nejasen pami je ostal odnos moškega do dečka. To vprašanje si zastavljam še danes. Po statističnih podatkih odnos moški:deček ne vpliva na otroka tako močno kot molki:deklica, seveda vkoli-kor ne gre za grobo posilstvo oziroma pretirane zahteve odraslega. Pogovarjal sem se z ljudmi, ki so imeli v teh rečeh že izkušnje, prebiral sem zapise, hodil z odprtimi očmi po svetu in predvidel sem celo, kakšno bi hilo srečanje s kupljivim dečkom v pusti hotelski sobi. Med številnimi možnostmi razpleta sem vzel skrajni varianti. Po prvi bi skupaj sedela za mizo, pila cockto in se pogovarjata. Po drugi pa bi se vroče ljubila. Glede na to, da je telesna ljubezen z dečkom po mojem predvidevanju razmeroma dolgočasna stvar, bi moral poiskati odgovor v uresničitvi samega akta. Ker hočem ostati v okolici kjer živim nedotaknjen pred namigovanji, ugibanji in klevetami, bi za dva tisoč mark odpotoval v določeno azijsko državo in šel v hotel, kjer si pohotni Evropejci tešijo svojo seksualno Revolver DECEMBER 1990 intervju, mal potrebo nad deklicami in dečki. Tako bi se rešil zadnjih 10 % neznanja o sebi in lahko bi blaženo vzkliknil: »Zdaj se poznam v celoti! S staranjem (odraščanjem) bom mogoče res še menjal pogled na določene stvari, vendar sem pri brskanju po sebi prodrl mnogo globlje od marsikoga drugega!« To bi bilo prelepo, če bi bilo res. Dejstvo pa je, da bi s takšno izkušnjo ogoljufal samega sebe, na podlagi splošno znane resnice, kako mora imeti človek v življenju nekaj nerazčiščenega, da potem lahko brska po tistem, grebe in ustvarja. Ko ti je vse jasno, začneš negovati vrtnice, zbirati znamke, počasi se lahko odpraviš na oni svet. Vendar pa je tudi umreti bolj zanimivo (tragično), če si na smrtni postelji, rečeš »o. hudiča, tega pa le nisem nikoli izvedel o sebi!« Ker sem tudi umiral že, vem kako ie s to rečjo. Zame. je pomenilo eno od najpomembnejših življenjskih izkušenj, vendar o tem nisem pisal. In ker si puščam odprto vsaj eno stvar, si lahko zastavim vprašanje, koliko je v mojem junaku (rokopisnem) platonske ljubezni do dečkov ali pa bi si želel kaj več, pa nima dovoli korajže, da bi to izpeljal? Junak je zagledan tudi v svojega učenca, opazuje ga, se v mislih ljubi z njim. potem pa se pojavi njegov prijatelj, s pomenljivim imenom Mortimer, ki mu občudovanega dečka pripelje domov. Zdaj fantiček ni več učenec, pač pa deček »na klic«. Na začetku njunega druženja vidi junak v njem svojo muzo. Je presrečen, ker mu s svojo telesno prisotnostjo pomaga pri ustvarjanju silno pohujšljive povesti, počasi pa »muza« in Mortimer zapeljeta junaka, da pride do telesnega zbližanja z dečkom. To se sprevrže v prave orgije, v katerih pa si glavna protagonista še naprej ostajata tujca. Telesno zbližanje ni vse. Res, da je v junaka vstopil skozi anus, a je to premalo. Z dečkom bi se zlil v eno samo bitje s pomočjo kanibalizma. Z nožem uniči lepoto, s tem pa zgreši svoj namen. • REVOLVER: Ima roman veliko pornografskih odlomkov? MAL: Zgodba je zelo groba. Tisti, ki jo bo bral, bo v meni videl sovražnika dečkov, čeprav to nisem. Uporabljam opolzke besede, vendar njihovo dozi-ranje zavisi od dogajanja... • REVOLVER: Stil je naturalističen? MAL: Dogajanje je opisano kot nek izbruh. Erupcija. Razmeroma dolg uvod predstavlja masturbacijo, na koncu je veličasten orgazem. Tak s pokanjem raket in bengaličnim ognjem. Najdelikatnejši del — več kot sto strani, sem napisal v štirih dneh in štirih nočeh. Prav zbolel sem od tega. Toliko energije nisem vložil še v nobeno svoje pisanje. Uničil sem pisalni stroj. Ponoči so bile misli hitrejše od preskakovanja mehaničnih črk, diktafona ne uporabljam. Zatikale so se it krivile, pa sem ga treščil po tleh. Bil sem v pravem afekru. Teh strani nisem dosti spreminjal niti p" nadaljnjih predelavah. V sami zagnanosti sem menjaval vrstni red besed, glagoli so mi uhajali na konec stavkov. Zdelo se mi j da je tako prav in tega mnenja zaenkrat še nisem spremenil. Ko seks udari junaku v glavo, spre meni tudi izražanje. Pa ne samo seks, tudi zmedenost... • REVOLVER: V takem primeru, če ostaneva pri kliničnih definicijah, se je to razmerje do dečkov pri junaku sprevrglo v patologijo. Ali vi pristajate na iogiko, da to tudi obstaja? Da odnos do dečkov ni sam po sebi čist, nedolžen? MAL: Na to bom odgovoril, če bom kdaj vseeno poletel tja daleč... Vendar pa ima vsako zanimanje za določeno stvar, zlasti če tako zelo vpliva na naše razmišljanje, ustvarjanje, neke globje korenine. S tem se je treba sprijazniti, ne pa bežati, kot je skušal na začetku moj junak. Med vrsticami pa sem želel povedati še nekaj drugega: kako malo je včasih treba, da se navidezno urejen moški spremeni v morilca. • REVOLVER: Zato v vsakdanjem življenju ne greste do konca? MAL: Svoje so naredile zavore kot so vzgoja, družbene norme. Pa tudi moji pogledi na vse skupaj; zdi se mi, da človek ne more kar tako izgubiti glave, razen če gre za bolnika. Kadar je potreba po prepovedani stvari prehuda in dieta prestroga, pride do raznih nevroz. Če želi človek ustvarjati v polnem zamahu, se mora na drugih področj ih postiti. To sem odkril sam, čeprav ne prvi. • REVOLVER: Kaj pa želja do fantov nad 14 let? MAL: Na plaži ne pogledam proč. Rad imam vse, kar je lepo. Na njihovo spolno privlačnost prisegajo vsi tisti, ki v porajajočem se mišičevju, globljem glasu in začetkih poraščanja vidijo znamenja bližajoče se odraslosti. Če poudarim, da sam nikoli nisem želel odrasti, mislim, da sem odgovoril na vprašanje. Pri izbiri istospolnega partnerja bi izbral veliko starejšo osebo od sebe, da bi se v primerjavi z njim spet počutil kot otrok. To bi bilo psihološko utemeljeno početje, gre pa za stvar okusa in nočem, da bi kdorkoli prišel do sklepa, kako razvratno življenje-živim. • REVOLVER: Kako se pokriva to pisanje pornografskega romana s pisanjem dokaj nedolžnih pragmatičnih del? MAL: Predvsem sem mladinski pisatelj. Pri pisanju erotične literature uporabljam psevdonim. Včasih tisti s psevdo- nimom malo ponagaja Malu, mu vštul kaj svojega, da Mal stvar hitro prilagodi... Pri Školjki svetega Sebastijana, knjigo sem napisal za mlade bralce, sem opazil, da bi jo lahko namenil tudi odraslim. Namesto da bi starec zbiral školjke, bi si raje urejal »kolekcijo« dečkov iz hiše, v kateri stanuje. Nekateri posamezniki jejo in dihajo samo za zbiranja »eksponata« in seštevanje orgazmov. Jaz osebno to odklanjam, saj mi veliko več pomeni prijateljstvo, zaupanje, ljubezen. Za otroka skrbiš vsa leta njegovega odraščanja, vzgajaš ga, gre skratka bolj za mentorski odnos, ne pa za potešitev trenutne spolne potrebe. * REVOLVER: Ste proti nasilju, terorju do otrok? MAL: Poznana mi je otroška pomo literatura. V mislih imam novele, stripe, fotomagazine, videokasete. Vendar ločim seme od plev. Medtem ko sem pozdravil prepoved revije Piccolo,v kateri so prikazovali spolne akte med odras limi in dečki, pa je na primer edicija Boy primerna za vse ljubitelje amaterske in urnemiške fotografije. Vanj so pošiljali fotografije tako profesionalci kakor tudi amaterji in bi jo lahko še danes prodajali intervju^ mal po trafikah, a je žal ugasnila. Je pač premalo ljudi, ki b) doživljali deškost nekoliko drugače od večine. Jaz osebno vidim v dečkih svoje izredno srečno in lepo otroštvo. Ob njih se spočijem, njihova prisotnost, mi vliva novih moči za življenje in delo, njihov glas, vonj, pojavo, energijo vpijam vase in dejansko polnim akumulatorje... Mogoče malce nenavadne besede, a tako pač te svoje dečke občutim. • REVOLVER: Ali je kaj pregrešnih želja? MAL: Na vsak način bi mi radi položili na jezik besede, kako komaj čakam, da bi kakšnega fletkanega mtilčka vzel v posteljo. Toda ali ni Freud zapisal, da ni nič nenavadnega, če oče želi s hčerko v posteljo ali mati s sinom, možne pa so tudi druge kombinacije? Pregrešne želje obstajajo pri vsakem. Kdor tega ne prizna, uporabljam zanj najmilejšo oznako: licemerec. Poleg tega pa je med želeti in dejansko storiti velika razlika, čeprav »želeti« spreminjam v »storiti«, ko pišem. To pa je privilegij vseh pisateljev in ustvarjalcev nasploh. • REVOLVER: Kdaj po vaše pride do zlorabe otroka? Kdaj je deček sploh zrel za spolni odnos? MAL: Ob semenskem izlivu lahko postane oče, vendar pa mora urediti še »gornje nadstropje«, da je sposoben ljubezni in družinskega življenja. Pri odnosu deček-moški pa gre tja proti 14. letu bolj za potešitev radovednosti pri otroku, oziroma za način pridobivanja zaslužka. V večjih evropskih mestih (Italija, Nemčija in dr.) ni nič nenavadnega, če zavije šolarček po pouku z moškim in pristane na določen odnos ter za io dobi plačilo. Tudi v Ljubljani je nekaj takšnih punktov; muičkov, ki se gredo s stričkom igrat za sladoled ali tortico pravzaprav ne manjka nikjer. Bolj kot »igrice« je za otroka škodljivo spoznanje, na kakšen način z malo truda pride do denarja. Morda je to začetek stranpoti, ki s spolnostjo nimajo več povezave. Da pa bi deček stopil na pot homoseksualca zaradi prej opisanih doživetij, je bolj malo verjetno. Večja možnost je, če srečajo »strička« pri svojih 16. ali 17. letih. So pa seveda povsod izjeme. • REVOLVER: Raziskave so pokazale, kako majhen vpliv ima pornografija na obnašanje ljndi, na različne spolne prakse. Le malo ljudi jemlje pornografijo za nekakšno učno sredstvo. MAL' Bolj kot za učno sredstvo pride v poštev kot spodbujevalnik. Človeka zagreje v smeri, v katero se že tako nagiba. Za učno pomagalo mogoče sodi pri mlajših, manj izkušenih. Ti radi posnemajo kar vidijo. V glavnem pa je domišljija tista, ki mora pomagati, kadar je orodje muhasto. 12 • REVOLVER: Ko govorimo o erotiki, kakšni se vam zdijo Novšakovi Dečki? MAL: Bral sem jih že pred davnimi, davnimi leti. Takrat so mi ugajali, več pa ne bi vedel povedati. • REVOLVER: Med Novšakovimi Dečki in vašim Metuljem se v slovenski literaturi ni pojavilo dosti podobnega? MAL: Novšaka sem občudoval kot pisatelj a, ki se je lotil tabu teme. Dečki, ljubezen med njimi ali do njih, je bila tudi kasneje še kdaj prikazana kot sestavni de! zgodbe, kije govorila predvsem o odraslih in so bili otroci le statisti. Jaz pa sem jih po Novšaku spet skušal postaviti v prvi plan. Naslonil sem se na grške pisce, še bolj pa na svoja opazovanja, in bil sem zelo vesel, ko sem dobil potrditev v svojem gledanju na estetsko lepoto telesa v sami medicini. Ta opisuje desetlefnike kot najbolj skladno razvita bitja; razmerja se pri nadaljnjem odraščanju porušijo, pridejo pa do besede druge vriirte, s po- močjo katerih dečki še nekaj časa ostanejo na prestolu sladoknscev, če lahko uporabim ta izraz. ■ REVOLVER: Kako ločite erotiko od pornografije? MAL: Erotika je nekaj višjega. Njen namen ni le vzburjanje bralca, vendar pa si takšnih vprašanj sam ne zastavljam. Ko pišem, mi teče samo od sebe. • REVOLVER: Otroška literatura nastaja bolj načrtno? MAL: Pri obeh gre za določen načrt, le pisavi sta različni. • REVOLVER: Kako pa je s sprejemanjem okolice? MAL: Glavni problem' se kažejo v tem, da večina ljudi zaradi pomanjkanja časa, prirojene naglice ali zlobe prebeTe vse na pol in so tako tudi njihovi zaključki polovični, to pa pomeni — napačni Poleg tega mnogi vidijo perver- znost tam, kjer je ni, zagledani v lastni prav obsojajo vse drugačno misleče, nai glasnejši pa so navadno tisti, ki sicer niso v vsakdanjem življenju sposobni izgovoriti niti enega stavka, v katerem ne bi kar naprej cikali in namigovali. Dokler lj udje niso sposobni ali pripravljeni dojeli različnosti posameznika v vsej njegovi resnični dimenziji, je škoda kakršnegakoli truda. S tem svojega pisanja ne precenjujem. Večkrat se vprašam, čemu sploh pišem... Če bo rokopis kdaj izšel in bom z njim sprožil polemiko, bom zadovoljil tudi svoje samospraševanje. • REVOLVER: In zakaj psevdonim? MAL: Ne zato, da bi se skrival zanjim. Upam se podpisati pod vse, kar napišem. Ker pa vem, da marsikatera mamica ali otrok sam vprašuje v knjigarni po mojih knjigah, moram ločiti pisatelja Mala od onega drugega, ki piše za odrasle. Pa tudi po šolah ne mislim govoriti o njej, čeprav mlade begajo tudi vprašanja s področja spolnosti. Nek sedmošolec mi je odkrito povedal, kako so se v njegovem razredu fantje zaljubili v sošolca, ker je imel lepe dolge lase in nežen obraz. Iz tega med seboj niso delali cirkusa, pač pa mi je sogovornik zastavil vprašanje: Zakaj mu je deklica z lepimi lasmi lahko všeč in zakaj mora pred odraslimi zamolčad vsa čustva do dečka, čeprav ima tud: leček lase lepe in obraz nežen? Sam sem pred leti skušal odgovoriti na mnoga razvojna vprašanja pri fantih - spodbudo sem dobil z Jngoličevo Gimnazijko. Tako kot je on ustregel dekletom, sem skušal jaz pobom. Pa so na založbi močno zapletli, kako bi morali pred izidom svoje povedati še zdravniki, sociologi, psihologi itd., da sem črtal vsa sporna mesta in izšel je Baronov mlajši brat, tak kot je. Opremil sem ga z lastnimi risbami, saj rad rišem, slikam, fotografiram, skratka v vsakem mojem udejstvovanju je prisotna moja naklonjenost do dečkov, do otroštva nasploh. T Revolver DECEMBER 1990 info Afera Doucé Izginotje in smrt homoseksualnega duhovnika Josephs Doucéja je v Franciji prerasla v pTavo politično afero, ki sega vse do vrhov vlade Joseph Doucé je izginil 19. julija, ko sta ga odpeljala dva policista, in bil pogrešan vse do konca oktobra, ko je prišla v javnost novica, da so našli njegovo truplo v gozdu Rambouillet blizu Pariza. Bilo je močno razpadlo in pogrizeno od živali, tako daje bilo popolnoma nerazpoznavno. Joseph Doucé je bil francoski javnosti znan predvsem kot ustanovitelj in voditelj sporne organizacije Le centre du Christ libérateur (Center Kristusa odrešenika), katere osnovna dejavnost je pomoč in svetovanje pripadnikom margi-nalnih skupin, kot so transseksualci, tra vestiti, sadomazohisti, biseksualci in pe-dofili. Vse te skupine so nekakšni margi-nalci med marginalci, zato je bila tudi večina gay organizacij do delovanja Jo-sepha Doucéja in njegovega Centra precej nezaupljiva in celo sovražna. Zaradi vsega tega je dobila njegova skrivnostna smrt (jasno je le to, da gre za umor) širše politične razsežnosti. Med možnimi krivci se največkrat omenja Obveščevalna služba (Rensegnements Généraux), vendar sodni proces v zvezi z umorom še ni dal nikakršnih rezultatov. Gre predvsem za sum, da sta Notranje ministrstvo in Obveščevalna služba vpletena v nezakonite preiskave o privatnem (be ' spolnem) življenju posameznikov, predvsem ljudi na visokih položajih. Pri tem naj bi se posluževali nezak onitih metod, kot so zastraševanje, prisluškovanje telefonskim pogovorom, nezakonite preiskave stanovanj... Vse skupaj je zapletla še izjava policijskega inšpektorja Jean-Marca Du-fourga, ki trdi. daje od nadrejenih dobil ukaz, nai najame mladega homoseksual- I ca, k' naj bi svoje usluge ponujal dvema znanima osebama iz javnega življenja (Philipu Guilhaumu, generalnemu direktorju televizijskega programa Antenne 2 in Pierru Arpaillangu, bivšemu pravosodnemu ministru), z namenom, da bi jih kompromitirali v javnosti. Pierre Joxe, notranji minister, je v odgovor na ta namigovanja zatrdil, da "policija ni delovala v nasprotju z zakonom in daje vedno spoštovala nedotakljivost privatnega življenja posameznika". Pri tem pa ni zanikal možnosti, da so posamezniki zlorabili pooblastila in delovali v nasprotju z zakonom. Takšno izmikanje je v javnosti sprožilo zahtevo po posebni preiskavi o delovanju policije in Obveščevalne službe, opozicija pa je zahtevala ustanovitev posebne komisije, ki naj bi uadzorovala delo Obveščevalne službe. Medtem pa je Josephov prijatelj Guy Bondar ustanovil Komite za resnico o izginotju duhovnika Doucéja (Comité pour la vérité sur 1 a disparition du pasteur Doucé), ki si prizadeva pospešiti sodno preiskavo. Sredi novembra so izdali knjižico z naslovom Skandal nekega izginotja - delo in življenje Josepha Doucéja.t ki i ma namen predstaviti delovanje duhovnika Doucéja in narediti konec vsem namigovanjem in sumničenjem na njegov račun. Komite je pripravil tudi več protestnih shodov ter peticijo, ki jo je podpisalo že 1.500 posameznikov. Ob vseh nejasnostih in ugibanjih je j tsno le to, daje bil Joseph Doucé edinstvena osebnost in da je-s svojim delom pomagal mnogim, ki so ostali na robu družbe. Poleg tega, daje vodil omenjeno organizacijo, je ustanovil tudi tri manjše založbe, knjigarno in bil zelo aktiven v boju proti aidsu. T Mitja Kranjc Frofesor univerze Massachusetts Charley Shively v članku bostonskega lista Gay Communitly odločno zatrjuje, daje bil George Washington homoseksualec. Prvi predsednik Združenih držav bojda svojega nagnjenja ni kaj pretirano skrival, posebej ne do maršala Lafayetta, ki je Washingtons na bojišču v Yorktownu leta 1781 menda strastno poljubljal, kasneje pa zaslovel kot osvajalec Bastilje. Shively dodaja, da je bil prav take baže tudi Alexander Hamilton, zakäadnik v Washingtonovi vladi Ugotovitev, da si je George želel postati kralj in ne predsednik Združenih držav ter da tega ni storil samo zato. ker ni imel potomcev, pa se zd' i/seeno aalo prenapeta. T Splošni pregled zgodovine gay in lezbičnega tiska Zgodovino guy in lezbičnega tiska delimo na štiri poglavitna obdobja: - pno se nanaša predvsem na aktivnost v Se\ orni Evropi, s središčem v ISeiiH:tji, kjer sc je v obdobju med leh I in 1933 pojuvil prvi val gay ir. lcz-bičnega gibanja, ki je pogojeval rojstvo tovrstnega tiskap. - s,k-Ji obdobje skrivanja v lelih ! W-1%7, čemur je spiva botrov;;! razmah nacizma in druga svcunna vojna, pozneje pa inlen/ivno diwbeno in zakonsko zatiran je v petdesetih in šestdesetih letih. Publikacije i/, lega obdobja so redko. ncdol/w in previdne. Nemčija ni več vodilna sila na tem področju, pač pa pobudo prevzamejo Nizozemska, Danska, Francija ui Velika Britanija. Zametki gay ;n lezbičnega gibanja so pojavijo tudi v ZDA in to kljub McC.mhyievemu lovu na. čarovnice sualce: - obdobje 1 komuniste in liomosek- P« Stoueuallu v ietih 1%S-1070 jc obdobje pravcate eksplozije. Gibanje ?» pravice homoseksualce», stopi i/ anonimnosti, ¿¿a, in Iczbičrn tisk se biukovtio razšliita po vsej Zahodni Evropi. Avstraliji, Kunadi. ZDA pa rudi po Laiinski Ameriki ter Južni Evropi. Priča smo obdobju radikalnih političnih macazinov, raznih inlormativnih in zabavnih publikacij; - čelrto ulHlubjr zajema osemdeseta leta. ?.? kaina so značilni profesionalni časopisi, številne manjše periodične publikacije in konec političnih časopisov, tako značilnih za sedemdeseta leta. Več je informacij, več /.abavc. vet: erotike, kulture... in pa AIDS. ki predstavlja največjo grožnjo in i//.is gav skupnosti -.c c . r,i - i:;' jav tiska. Še nek;y je zelo pomembno za to obdobje - eav tisk se pojavi v Vzhodni Kviopi. če sem štejemo tudi Juji.osLis ijo. in konec o.v.nv.lc.-selih prodre v.«e do .Sovioc.skc zvc.v. Zgodovina £d> in Iczbicnega tiska se pričenja v \emčijv:;v; obdobju pred prvo svetovno -vojno. Prodajalce knjie in pisatelj Adolf Hrand je leta. 1806 osnoval časopi :. r>r Pičene, ki se osredotoca na odno». med moškimi \ klasični kulturi. : . Pomembnejši /a o.-v uhajanje homo-seksnalcev pa je,bil /idov.ski zdravnik Magmi!) HirsdiR-ld. ki jc ustanovil Hu-numiia^in zn.ins;\\n' odbor i.WhK> in objav il več knjig ter teoretičnih Člankov v različnih publikacijah. Vendar pa pri svojem prizadevanju ni zmeraj nalete.i na odobravanje. I loirioseksaaa- ■<-■. / I prenesti iz kriminalne v medicinsko .sfero in jo kot tako predstaviti javnosti. Brand. ki je h olj užival s skrivnostnosti, je v odgovor na Hirschleldoso delo posvetil celo številko svojega časopisa Fi- Nadaijevanje na strani i 4'■■'"■■ '■"■■'■^'■SSHHI e bil George Washington gay? 13 Nadaljevanje s strani 13 i.v .'i Naslov številke L>w T (Teta i je hil satira na Hirschtelda. Prvi vvotovni vojni sledijo bučna dvajseta leta. V tem obdobju; -depresije in družbenih : pre1reso\ je nastopila prava eksplozija gay in iezbičnega periodičnega tiska - samo v. Nemčiji, je izhajalo trideset, časopisov. V Berlinu sq tiskali čfflo dnevni časopis. Najbolj priljubljeni so bili Die hisel, namenjen gityem, ter < hirain,w in Die Freundm za lezbijke, : Na Nizozemskem je leta 1911 pravnik Schorer ustanovil nizozemsko različico Hirscbfeldovega. Humanitarnega znanstvenega odbora ter objavil ¡etna poročila, ki predstavljajo prva lezbicne in gay periodične publikacije.. Leta 1940 so bilr objavljene pne tn številke m htu, ki je danes najstarejša gay in le/-biena peiiodična publikacija na sveta. Dynesse imenuje SEK, V Franciji je lets 1909 izšel gay čuso pis Akadhnos. v idili 1924-1925 pa//; vet xion y'l'Ai/iiue Zia večje spiejemanje homoseksualnosti v: družbi so se . v Veliki Britaniji boni i predvsem seksologt in umetniki. : Raven dveh izvodov gay časopisa Friendship and Freedom Iz leta 1924 in devetih: izvodov Iezbičnega časopisa i'/c'.' Vi'i.Sii. ki so izšli v lelili 1947-194*. niso. znane druge ameriške periodične publikacije iz prve polovice tega stoletja. | Hitlerjev prevzem oblasti in pohod nacizma je pomenil konec javnega gay in Iezbičnega življenja. (Jay in kvb'čni ti.sk je umrl. taki kot :i.. lisoee homoseksualcev, k.) so; zaznamovani/z rožnatimi (gayi) in črtnim (k/bijkei irikotniki. skušali pi-ciivs.il gm/ote Dac-haua Sa-clienhauseua in drugih ¿logla-nili laho-riše .smrti. -v-; V Hitlerjevem obdobju je trdno i/ha-sam-. en švicai ski č;isupis " lla psev-' izdi '/ i-rtfii/vi ha sečm». Kari najho' >piM IDI. V 1067 se Arm. iz nemščini, angleščini, lezlnčne l,i k mec meni konc Hijk. /.iv ' obdobju skrivanja v petdese ni in s ko dračbeneg ...-Vendar; rodile nove lezbičnij. zivnega predvoj Nadaljevanje na stran* f5 14 inff@ Na lapi rožnati Donav'... nuna, je leta in gay ' >e ./bajni je pridruži! Mi Na mednarodni konferenci ILGA v Stockholmu so izvolili novega generalnega sekretarja. To je Johri Clark, sedemintridesetletni Američan iz Chicaga, ki že 17 let živi na Dunaju. Imel bo težko nalogo, ko bo moral nadomestiti priljubljenega Jean-Clauda Letista. Od njenega nastanka leta 1978 ni šlo ILGA še nikoli tako dobro: na stotine gay in iezbičnih organizacij po celem svetu predstavlja učinkovito mrežo, ki ščiti pravice homoseksualcev Naslednja konterenca bo leta 1992 v Parizu. • Zakaj ste sprejeli položaj generalnega sekretarja ILGA? Zato, ker so me mnogi prosili, naj to storim. Že od leta 1981 aktivne sodelujem pri ILGA, popolnoma sem se posvetil mednarodnemu lezbične-mu In gay gibanju. To ni lahka naloga, čez dan postaneš javna osebnost: tiskovne konference na Dunaju, intervjuji z mednarodnim tiskom Toda t javni nastopi so zelo koristni za avstrijsko gay skupnost, ki je v obupnem Doložaju Poleg tega je moja izvolitev povzročila veliko zanimanja za ILGA v ameriškem gay tisku, kar me še posebno veseli. • Jean-C!audeLetiste je veliko pomagal južno-ameriškim lez-biČnim in gay skupinam. Na katerih področjih nameravate delovati vi? Jean- Claude Letiste je bil nekaj posebnega, edinstvena osebnost in niti slučajno ne mislim poskušati da b mu bil podoben. Kot generalni sekretar se nameravam posvetiti vsem po dročjem. Ker smo tukaj na Dunaju takorekoč na sredi Vzhodnega bloka, se bomo seveda posvetili tudi temu vprašanju. • Kako bo ILGA pomagala gayem v Afriki, Aziji in arabskem svetu, kjer so še vedno nevidni del družbe? Naslednje leto bo konferenca prvič v Latinski Ameriki Storili bomo vse, kar bo mogoče, da bi nas spoznali tudi v tem delu sveta, da bi zatirani gayi in lezbijke videli, da niso sanr in da je na svetu še okoli 400 milijonov podobnih ijudi. • iLGA za svoje deiovanje potrebuje denar. Ali imate težave pri zbiranju sredstev? Da! Zbiranje denarja bo ena naših glavnih nalog v naslednjih letih. V Evropi so davki zelo visoki in ljudje niso preveč raaodarni. Lažje je dobiti prispevke od vlad kot od posameznikov. Mislim, da bi motala biti gay skupnost bolj solidarna. • Prevzemanje moči ameriških gay skupin zelo skrbi evropske aktiviste ILGA. Kaj o tem mislite vi? Jaz se počutim kot kameleon, moie korenine so ameriške, toaa sedaj sem Evropejec. Dolgo časa je ILGA poskušala pridobiti ameriško gay gibanje. Danes nas je strah "ameriškega imperializma". Naše načelo je, da sprejmemo vsakogar z dobrimi nameni, tako da bomo lahko delali skupaj. • Za ILGA aids ni glavna preoku-pacija. Zakaj? ILGA je boj proti aidsu prepustila strokovnjakom, pri tem pa jim seveda nudi vso pomoč. • Na zadnji konferenci ste zavrnili načelo coming-out Ali ni to v nasprotju z načelom o čim bolj vidnem in odprtem nastopanju v družbi? Naš cilj je družba, kjer bodo ljudje svobodni. Če obstaja coming-out, to pomeni, da so se ljudje še vedno prisiljeni skrivati Žalostno e, ko ne kateri zahtevajo od drugih, na.; se izpostavijo. Res pa je, daje coming-out zvezd, kot je na primer Rock Hudson, potreben za vzor in spodbudo mladim gayem. • Ali je iLGA res potrebna? Kaj lahko na primer storite proti klavzuli 28 v Veliki Britaniji? ILGA omogoča homoseksualcem s celega sveta, da se srečujejo in izmenjujejo informacije. Vedeti morate, da so vlade vedno bolj občutljive na zunanje pritisKe. Ni jim vseeno, če tisoči zahtevajo spremembo njihove politike. Jasno je, da ILGA ne more ukiniti klavzule 28, ima pa sredstva za izvajanje pritiska na vlado. • Kako si predstavljate prihodnost ILGA? Rad bi videl, da postane še bolj "mednarodna", da se regionalizira, da bi dobili več denarja , predvsem, da postane bolj vidna in opazna v družbi. To je moja največja želja. ▼ Catherine Durand © Gai Pied Hebdo 1990 "fewlvif DECEMBER 1990 info Umetnost, ki vzbuja ogorčenje Fotografije ameriškega fotografa Roberta Mapplethorpea (razstavljal je tudi v ljubljanski Modemi galeriji) mnogim niso všeč, organizatorje razstave njegovih del pa so na sodnem procesu oprostili .. V Cincinnatiju, ameriška zvezna država Ohio, se s "takimi stvarmi" ne šalijo. Vsekakor ni naključje, daje ravno tukaj sedež Nacionalnega združenja za boj proti pornografiji. "To je bilo vedno mesto visokih moralnih vrednot/" trdi njegov župan Charles Luken. Letos spomladi se je razvnela polemika okrog razstave slovitega ameriškega fotografa Roberta Mapplethorpea v Centru za moderno umetnost. Bilo je očitno, da vsi meščani ne pojmujejo umetnosti na enak način. Javno tožilstvo grofije Hamilton je ocenilo, daje devet fotografij obscenih - dve predstavljata gole otroke, sedem pa homoseksualni akt - in da bi morale biti takoj odstranjene z razstave. Dennis Barrie, direktor Centra moderne umetnosti, je to zahtevo kljub napovedani tožbi za obscenost, jasno in odločno zavrnil ter izjavil, da misli razstavo izpeljati do konca, pa naj stane kar hoče. Kljub protestom "poštenih državljanov", ki so hodili okrog muzeja z napisi "Bogu pornografija ni všeč, nam pa tudi ne", je razstava ostala odprta: trlo se je radovednežev, ogorčenih moralistov in pravih ljubiteljev umetnosti. Dvajset tisoč obiskovalcev v enem samem dnevu je pomenilo tudi rekord muzeja! V anketi, ki jo je izvedel list Cincinnati Post, je 59 odstotokov vprašanih izjavilo, da bi moralo devet spornih fotografij ostati na razstavi. Kot je bilo predvideno, je. razstava ostala v Cincinnatiju odprta do 26. maja, potem pa je odpotovala v Boston. Robert Mapplethorpe, ki je lani umrl za aidsom. še vedno buri duhove v ameriški javnosti. Lani junija je galerija Concoran v Washingtonu, ki se delno financira iz Nacionalnega sklada za umetnost, morala odpovedati prav to razstavo. "Ameriški davkoplačevalci" so z ogorčenjem zavrniti, da bi financirali razvratno St in nem oral no st. Da bi se izognili takšnim obtožbam, so se v Centru moderne umetnosti že predčasno zavarovali. Prostovoljno so se odrekli prispevkov Mestnega sklada za umetnost, ki jim je lani namenil 300.000 dolarjev. Pognmno dejanje, ki pa je na žalost ostalo brez učinka. Dokazuje pa vsaj to, da za nekatere svoboda izražanja nima cene... Na cincinnatijskem okrožnem sodišču so oktobra letos razsodili, da Mapplethorpeove fotografije niso sporne in da ne žalijo tako imenovane javne morale. Razsodba sodnika Jamesa Harrisona je naletela na zelo ugoden odmev v ameriških liberlanih krogih. Za druge kroge pa nam je-, jasno, vseeno. ▼ Gregor Kralj From Russia With Love Gay Pravdo, ki sta jo avgusta v 80.000 izvodih skupaj izdala francoska in nizozemska revija Gai Pied ter Te Gay Krani, je bilo treba v Sovjetsko zvezo tihotapiti, saj še vedno velja ngorozna Stalinova zakonodaja, po kateri ste za homoseksualnost dobili od 3 do 8 let zapora... Gay Pravda je natisnjena na običajnem belem papirju, čeprav bi svetlo moder bolj ustrezal. Zakaj? V ruskem slangu se beseda gay prevede v goluboi, binji Doma v Rusiji ugibajo, da zato, ker je v filmu Človek-amfibij3 iz šestdesetih let igraiec očitno-gay vloge nosil svetlomodro obleko T A. Z. fvaclalj€'va;<;--5 s Nizozemski l^vej-Mčcht io hil ponatisnjen pod imenom l''Vi7«/.\c/;¿/y. I*re vidua strategija nizozemskega houio -ek-Su al ne ga gibanja se je: pokazala za uspešno, To gibanje je bito v majijši meri pod-, r/.cno tež i vam koi tiilMiijc v Franciji,; Veliki Britaniji ali Ñemeíji »ii sé je praktično izognilo preganjanju. Vse do sedemdesetih let je imela organizacija COC K Amsterdam:) monopol nad gay iii leHïiénimi pvriodičnimi piib.likacim- tm. DECEMBER i990 Jte>* ef V Franciji je wchvjski režim med vojno v kazensko pravo uvedel pojciu proti-naravno, čemur je v petde-.'.i1 sv . seri h letili sledijo preganjan ¡e homo-ek Sualcev, ( íisoptsi i/, tega obdobja -Prétexte, Arçadïe,Ftiivr - se niso mogli izogniti konfliktu z. ?uk.;/,om, čeprav so si zelo prizadevali, cla bi ostali znotraj meja "podobnosti. Tudi razmere v Veliki Britaniji niso bile nič boljše. Oscar W ilt'.e je nekoč zapisal; Problem :>i toiiko v javnem mnenju k-.t v pomanjkljivi izobrazbi uradniških nlujev. Pn i />ay časopisi poznih šestdesetih ¡e;. - Spin taci: s m Je; ¿ir,v - so bili. kot je leu 1977 zapisa; U-W.-V. začetek pmdi-Kinja potrošniških vrednot sir.-e družbe v homoseksualno sabsulturo. Aren« Thrcc in Ke¡ir;r sta bila prva lezbična časopisa. P-r.gaajanje. ccnz.ura m represija so bili tako močni. da se j-.-gay in le/bič no gibinje komajda • ni. v ■!■ I rw'. '¡ j i u. ii »i v' v |.'!i L.)i:iai tudi iezoijke nt gaye, lo je obenem obdobje oigrir(Í2,iianet:a up..ra homoseksualcev in začetek gay in lc/bier.-.:ga tisks v ZDA. Nagst vzpon'k-lcgii predstav )ja- !" publikacije One M.........",c Maiti/rhin.'Rt, /..: h í Ii. bien i časopis Ladder { l>mg,i polovica laviju začciek novega obdobj- v gay publicistiki.. Pojavijo se íCÉ AV.v.y, trt ur ; ■ !=■; • •••: !'ht -xcti ate - prvi časopisi» ki guy m Ležbicne: siibktiítüre ne iz- i' v'-••• ..... Lk«.plo/ivni konec iesldcsciili lcl so ■ ■!'1 ;: ;o ■. ' . ML-imn \ Parižu, feni mistično gibanje ;v.: Amsterdamu praska pomlad, v on l'r.Hinheiinov film Ni perverzen hfijnoseksmM,.;.. \ Huiinn, MonewallsVi upor v New Vorku... Lez-bična in imv zavesi se je ob icm i?bruhu aktivu« .-.ti pričela uezadrzno krepiti. :z:.y1 in le/bijkč s,:. Mc^li i/ anonimnost in v-razkrili iavnosii ,, 1:1 ir . . -t: " ; - ■ -- --- • ---- '*' /en homoseksualec, £t teri živi ' ' učinek £Of s -...............W-1 Vorku. Sledna pravcata por|.,vn szav in lezbicmh časopisov.-.vendar jih je pieživela le peščica. Narečje puMika cue so bile H.>r.,osexuciic L»umz¡pa;ír,n Nadaljevanje na strani IéiS/^y-^SM 16 Nadaljevanje s strani 15 (1975-1980) na nemškem jugu, ie/.bicni časopis Unsere Kletne Zeitung v Berlinu. Gay Journal ( 197 2 j in mehka gay pornografija Don (1970). Ma Nizozemskem prične COC dialog z zunanjim svetom preko svojih publikacij Dhiloog (1905-1967) in SEQ. Ol jenem organizacija COC izgublja monopol nad le/bicnim in gay tiskom. Najprej sq se pojavili radi kalni časopisi • študentski Ptoefding, časopis lezbičnih feministk Paarse .Septcmkvr 1er gay časopisa Flik-kerlich; in Mieïjë Pietje. Študentski upori v i'arizti gayem niso prinesli nikakršnega i/.boljsanja, eelo nasprotno - homoseksualce je napadlo radikalno levo krilo. Najprej seje radika-liziralo Jezbično gibanje. Gay in lezbična organizacija Front Homosexuelle d' Action Ke volu t ionaire i FT IA R ) seje krepi la ob podpori lezbičnega gibanja. Prva radikalnagapii lezbiČnaicasopisa sta bila Le Fkau Social in LAnmorn. Medtem se je gay subkiillura bliskovito skmnei-cializirala. Najbolj popularen britanski gay in lez-bični časopis iz tega obdobja je bil Gay News, prvi, ki je dosegel visoko naklado. Pojavili so se tudi drugi regionalni Časopisi in prvi gay časopisi na kvalitetnem gladkem.papirju. Him (1974) jë bil pozneje vključen v rnogiaf4.i periodični tisk: periodični Časopisi, ki se tiskajo z namenom propagiranja organizaci j. ▼ Nataša S. /egan Bojkot koncema Philip Morris Koncern Philip Morris je drugi svetovni agroživilski kompleks. Poleg cigaret Marlboro proizvajajo še pivo Millers, so glavni delničarji družb General Foods in Kraft ter delničarji družbe Jacobs Suchard (katere najbolj znan proizvod je čokolada znamke Milka). Zdaj pa je skupina ACT UP v znak protesta proti finančni pomoči senatorju iz Severne Karoline Jesseju Helmsu (ki je najbolj homofoben in "visoko moralicen" od vseh ameriških kongresnikov) organizirala bojkot njihovih izdelkov. Helms namreč s svojim političnim delovanjem stalno posega v vsakdanje življenje gayev in lezbijk ter cele liberalne skupnosti v Združenih državah. Sistematično je blokiral vse subvencije za projekte, ki bi "promovirali homoseksualnost", zavzemal se je za diskriminacijsko politiko do seropozitivnih oseb, nasprotoval je vključitvi spolne vzgoje v šole in finančni pomoči projektom za boj proti aidsu. V izjavi za tisk je predstavnik konglomerata Philip Morris povedal, da so se za podporo senatorju Jesseju Helmsu odločili izključno zaradi njegove uspešne obrambe ekonomskih interesov podjetja. Predstavnik za tisk je dodal, daje podjetje prispevalo 300.000 dolarjev za raziskave o aidsu in da so stalno podpirali delovanje skupin za pornoč obolelim za aidsom, kot je na primer Gay Men's Health Crisis. Ko se je blokada iz ameriških velemest razširila še v Evropo (sprva v Veliko Britanijo), je senator Jesse Helms proti skupini ACT UP vložil tožbo zaradi kršitve volilnih zakonov. ACT UP je obtožena "delovanja, ki ima namen na ilegalen način spremeniti rezultate volitev". Za gay aktiviste je ta reakcija najboljši dokaz uspešnosti njihovega bojkota. Ob tej akciji pa se vseeno postavlja vprašanje, ali je bojkot iahko uspešna metoda za dosego določenih ciljev. Posebej zaradi tega, ker je na vmesnih kongresnih volitvah letos oktobra Jesse Helms dobil še en mandat v senatu. Sicer zelo tesno je premagal demokratskega kanditata Harveya Gantta, vendar tudi vtem primeru ni šlo brez škandalov. Svojega tekmeca je naravnost obtožil, da gre pri njegovi kampanji za "zaroto tistih zločinskih homoseksualcev". Pri takšnih politikih nam res lahko pomaga samo še Bog. T Matjaž Bergant Gay igre v Vancouvru: igre telesa Že dolgo pred Navratilovo, Louganisom, Parisom in Rollenbergom. je pot gay športnikom pokazal ameriški atlet Tom Waddell, dobitnik medalje na olimpijskih igrah v Mexico Ciíyju leta 1964, kije svoj coming out izvedel konec sedemdesetih. Na dan je prišel z idejo, da bi gaye in lezbijke združil s pomočjo športa in začel pripravljati gav olimpijske igre. Ameriški olimpijski komite je naredil vse, da bi preprečil takšno »zlorabo olimpijske ideje.« Vendar pa je medtem po ZDA in Kanadi nastalo več gay športnih društev, to pa je bila za organizatorje nova spodbuda. Ker gay igre ne pripadajo enemu mestu ali eni drŽavi, temveč vsej gay skupnosti, so se odločili, da bodo Gay igre leta 1990 v kanadskem mestu Vancouver. Sprememba kraja je pomenila mejnik v razvoju v mednarodno potrditev iger. Razširile so se govorice o 5000 udeležencih, ki pa so se izkazale za premalo optimistične. Prišlo je kar okoli 7500 športnikov in več tisoč spremljevalcev, prijateljev in ljubiteljev športa. Otvoritev Iger na stadionu Lions, kjer se je zbralo čez 26.000 gledalcev s celega sveta, se je začela z nastopom štirih ameriških orkestrov. Vrhunec je bil vsekakor prihod Brenta Nicholsons Earla z mavrično zastavo (kot simbolom gay gibanja), ki je s tem končal svoj maraton iz San Francisca do Vancouvra. Nato so prišle na stadion nacionalne ekipe - Francija je poslala čez 100 udeležencev, Nemčija 160, Nizozemska 45. po 20 še Velika Britanija, Italija in Belgija. Najštevilčnejši so bili seveda predstavniki ZDA in Kanade. Zvečer so športna tekmovanja zamenjale zabave po celem mestu. Po restavracijah in diskotekah se je trlo ljudi in v Palači narodov se je na zabavi vsak večer zbralo 3000 obiskovalcev. Poleg športnikov je v Vancouver prišlo tudi veliko umetnikov, pisateljev, glasbenikov in plesalcev. Prvič doslej je športna tekmovanja spremljal tudi kulturni festival. ■ Glavni organizator Mark Mees, je ob koncu vsestransko uspešnih iger objavil ime mesta gostitelja za leto ! 994. To bo New York. Leta 1998 pa bodo Igre po vsej verjetnosti v Evropi, v Amsterdamu, ki ima odlično športno infrastrukturo, dobro organizirano gay skupnost in liberalno vlado. Toda pj organizaciji bodo morala sodelovati tudi druga evropska mesta. T Tine Smerdu ■Al mESk 16 info Italija: V spomin homoseksualcem -žrtvam nacizma Letos aprila so v Bologni odkrili spomenik v spomin homoseksualcem, ki so jih deportiraii nacisti. Že tretji na svetu. Arcigay, italijanska gay organizacija, se je več let zavzemala za postavitev rožnatega trikotnika v spomin homoseksualcem ki so bili deportirani v koncentra cijska taborišča. Njihova priza devanja so končno dala rezultat. 25. aprila 1990, na dan osvobo dttvc Italije, so v Boiogni slovesno odkrili spomenik v obliki trikotnika iz rožnatega marmorja, v prisotnosti mnogih pomembnih gostov (župan Bologne Renzo Imberni, Meinfred Steinkuh-ler, nemški generalni konzul in predsedniki antifašističnih, židovskih in homoseksualnih združenj). Nemški zgodovinarRudiger Lautman trdi. daje bilo medieti 1934 in 1945 interniranih med 15 in 30 tisoč fjudi izključno zaradi homoseksualne spolne usmerjenosti, po 175. členu nemškega kazenskega zakonika (ki v Nemčiji obstaja še danes!). Ta rožnati trikotnik, tretji doslej, eden je še na Nizozemskem in drugi v taborišču Mathausen v Avstriji, ima zato velik simboličen pomen. V času, ko skrajna desnica zopet dviga glavo, je dobro spomniti, da je nacistična ideologija temeljila na sovraštvu, rasizmu in iztrebljanju tako imenovanih "nižjih ras", med njimi tudi tisočev homoseksualcev, kar je dejstvo, ki bi ga mnogi radi prikrili. S tem tekstom obenem še enkrat opozarjamo na knjigo Richarda Planta Rožnati trikotnik, ki bo predvidoma januarja izšla pri založbi KRT v Ljubljani in ki velja za eno izmed najboljših del na temo politične represije proti homoseksualcem v času nacizma in fašizma. T Izključitev A. Z, Homoseksualni mornariški kadet Joe Steffan je do 1. aprila 1987 predstavljal smetano gojencev elitne mornariške akademije v Mary landu. Obiskoval je zadnji semester in do diplome sta ga ločila le 2 meseca. Pri dvaindvajsetih bi dobil čin poveljnika bataljona - če mu življenja v manj kot tednu dni ne bi pokvarila NIS, Mornariška obveščevalna služba. Njenih 1200 članov med svoje dejavnosti šteje tudi vohljanje po spolnih orientacijah ameriških kadetov in mornarjev. Steffanovo usodo mora po zaslugi NIS letno deliti 700 mornarjev oziroma mornariških častnikov, saj jC kot je 2nano, homoseksualnost prepovedana v vseh rodovih ameriških oboroženih sil in avtomatično predstavlja razlog za izključitev. 'Pravilaslužbe' obrambnega ministrstva ;majo homoseksualnost za »nekotnpatibilno« z vojaško službo. Joe bi smel biti odličen mornariški častnik ali pa homoseksualec. Da je bil oboje, mu vojska in akademija nista znali odpustiti. ▼ M K. Gay Moderaterna -konservativna gay organizacija Švedske Je neodvisna gay organizacija, ki deluje tudi na mednarodnem področju v boju z.a pravico homoseksualcev, da bi postale enake pravicam heteroseksual-cev, : . ;; Združenj so s Švedsko konservativno stranko, so člani IT {¡A in NHC (skandinavski homoseksualni svet). Ustanovljena je bila leta 1981, finančno pa jih podpira stranka it: švedski parlament, kar je sigurno velik dosežek odkritih homoseksualcev, ki so bili član: te stranke, Prepričani so. da ¡e njihov uspelr predvsem iczuhai dobrega in odkritega odnosa s člani parlamenta. Pomembno jim je poka/.ati pozitivne primere oziroma strani homoseksualnosti in predstaviti svetu in njihovim prijateljem daje mogoče živeti dobro življenje y ljubezenski zve/i z istim spolom, Kakot-koli že, zakon (e mora podpreti, tudi pot mora biti individualna odločitev v svobodnem življenj u. Naslednja potnembna točkanjiiiovega delovanja jei prejemanje človeške seksualnosti, najsibo to hetero-seksualna a Vi homoseksualna. Izvajajo tudi razne akcije proti širjenju aidsa in navajajo ljudi na. uporabo kondomov in drugih navad. lina izmed najpomemb- je delo v zvezi s homoseksualnim i zakoni. Niso zadovoljni z dosedanjim zakonom za ljudi, ki Živijo skupaj. Hočejo doseči zakon. Ki bi zaščitil homoseksualne pare z enako legalno zaščito in: socialnimi uslugami ter pravicami, kol jih uživajo heteroscksasM j:||i. Naslov: . Gay Conservatives' SaltmaUnpitan 18 S-l I 35® Stockholm Sweden ' ■ " |3Cp - : JILGA-Japanese ILGA Support Group Glavna naloga skupme. ki deluje v Tokiu, je dogovarjanje z: Nejaponci. ki /ei.ijo iz ostalih azijskih držav zaradi ho-i:ioseksualii.>Mi einigrirati aa Japonsko. Gre /.a pomoč pri pridobivanju \ ¡/.o, sklepanje mednarodnih zakonskih zvez med gay i in lezbijkaihi zaradi pridobitve delovne vize itd... Pomagajo pa tudi Japoncem. ki želijo zapustiti Japonsko. Mesečna članarina: je petsto jenov. Skupina skrbi z.a varnost priseljencev ter ji m omogoča s-,ike / japonskimi gasi ii: lez-bijkami, pomaga jim reševati stana* v anjske probleme, skrbi za stike s tujino itd... C/O JILG A 201 Hohyu Bldg. 2-11-9 Yolsuya. Shinjuku-Ku Tokyo 160 17 niimčimzem in renesansa Za projekt, ki ga bomo predstavili, je potrebnih podatkov, imen in diskogra-fije, res veliko. Za vsem tem stojijo skrivi in pri vsem skupaj najpomembnejši nameni. Sporočilo je v svoji direktnosti povsem razgaljeno in s tem se je treba za spremembo strinjati, sa je Red Hot And Blue projekt, ki se je zgodil v za aids najprimernejšem času. Bolezen je doslej medije že utrudila, preveč ponavljajočega pesimizma pa znižuje naklade časopisov in gledanost televizije ter filmov. Vendar so avtorji projekta Red Hot And Blue razmišljali drugače: aids je treba očistiti prizvokov senzacionalnosti, saj je vsaka senzacija minljiva roba... z boleznijo kot sestavnim in trajnim delom trenutnega okolja kjerkoli na planetu, pa žal ni tako. Da se bo aids senzacionaliz-ma otresel, potrebuje marketing, pa naj to zveni še tako pošastno. Kot pravi londonska filmarka Leigh Blake: »Svetu za suho Čvekanje o Čemurkoli postane vseeno. Malarije ne zanima, kaj ima o aidsu povedati George Bush. Poslušali pa bodo, če jim bo o tem kaj povedala Nenneh Cherry.« Zamisel za Red Hot And Blue seje lani rodila Blakeovi in njenemu prijatelju Johnu Carlinu. Carlin je kot newyorski umetnostni kritik in advokat v art-krogih, delal v družbi, ki je pravni zastopnik in varuh zapuščine Coiea Porterja. Ta je sredi stoletja predstavljal bogat izvor'du-hovitih urbanih' pop komadov in ugotovila sta, da bodo ti komadi v predelavah predstavljali odlično osnovo projekta inteligentne ljubezni. Torej ljubezni, zaradi katere ti potem ni treba umreti. Vse to je Leigh Blake razložila Davidu Byrneu, članu skupine Talking Heads in enemu izmed treh najbolj progresivnih ameriških glasbenikov, ki je bil takoj za. Obenem se je povezal tudi s Porterjevimi dediči. Po sedemnajstih mesecih priprav, je 15. (v Veliki Britaniji) oziroma 30. oktobra (v Zdrnženih državah Amerike in v Jugoslaviji) pri založbi Chrysalis (pri nas je Chrysalisov licenčni partner zagrebški lugoton) izšel dT"ojni album z dvajsetimi verzijami Por-terjevili klasik, Produciral ga je Steve DECEMBER "59C Lyllywhite in pr: postavljanju dvajsetih med seboj zelo različnih pesmi, ni imel ravno lahkega dela. Album resnično ponuja ogromno različnosti: priredba After You, Who? v izvedbi Jodie Watley je še najbližje originalu. Izvajalci so se med Porterjevimi komadi odločali sami in Jodie si je svojega izbrala zaradi stare izvedbe Elle Fitzgerald: »Če ga je lahko pela Ella, bo stvar dovolj dobra tudi zame. Poleg tega sem se lahko poskusila v vokalnem jazzu, po katerem me še ne poznajo. Niti ne poznajo dovolj resnic o aidsu: Veliko mladine še vedno misli, da ta prizadane samo gaye, narkomane in pika!« Bolj energično sta v komadu Well, Diel You Evah! sodelovala Deborah Harry in Iggy Pop. The Jnngle Brothers so Porterja predelali v rap, tako kot Nenneh Cherry svojo že razvpito verzijo I've Got You Under My Skin. Lisa Stansfield in Tom Waits (v It's Allright With Me) pa sta še najbolj podobna samim sebi. Tako kot U2 v Night And Day in Fine Yonng Cannibals v Love For Sale. Video spote so režirali Aiex Cox za Deborah Harry in Iggyja Popa, Jonathan Demme za Neville Brothers, Jim Jarmusch za Toma Waitsa in Jean Baptiste Mondino za Nenneh Cherry. Tega smo tudi prvega videli, prej kot Sinuead O'Connor, kije v spotu You Do Something To Me režiserja Johna Mav-buryja dobila nov image: iz londonsko ulično opremljene upornice z obrito glavo, je postala vamp filmska boginja iz štiridesetih let. Z razkošno platinasto lasuljo in po svojih najboljših močeh. Red Hot And Blue pa ni samo kup glasbenih predelav, dvojni album s tem naslovom je le jedro projekta, ki obsega skoraj vse segmente popularne kulture. Za projekt sta ekskluzivne modele skrei-rala Jean-Paul Gaultier in Rifat Ozbek. Majice, ki so prišle na tržišče istočasno z drugimi dejavnostmi projekta, so dizajni-rali Sue Coe, Jenny Holzer ter, neposredno pred smrtjo v začetku tega leta, tudi graffiti artist Keith Harrring. Poskrbljeno je tudi, da bodo sredstva razdeljena na prave naslove. V ta namen je ustanovljena družba King Cole Inc., ki bo denar pošiljala ustanovam, kjer skrbi- jo za bolnike z aidsom. Problemov z denarjem pa tu ni bilo konec. Leigh Blake trdi, da se v projekt ne bi spustila, če bi vedela, da bo pred uspešnim koncem toliko težav, »Mnoge med zvezdami se niso bile pripravljene odzvati naši akciji. Predsodkov je Še veliko in svojega imena niso hotele povezovati z aidsom na noben način.« Kljub temu, da bi protagonisti popa danes zase težko našli boljšo promocijo od direktnega protinapada na ameriško konservativnost, kar Red Hot And Blue nedvomno predstavlja. Največ težav je bilo pravzaprav z dvema milijonoma dolarjev stroškov za projekt, ki mu je še konec oktobra do te vsote manjkala četrtina.»Skoraj vse znane firme so sodelovanje v projektu odklonile. Pravzaprav je njihova računica jasna, bojijo se za svoj ugled,« dodaja Leighova. Ostalo so zagotovile pravice za predvajanje poldrugo uro dolgega programa na 1 .december. V Združenih državah si jih je zagotovila mreža ABC, v Angliji Channel 4 in v Nemčiji ARD/ZDF. Od showa, ki so ga vodili John Malkovich, Daniel Day Lewis in John Waters, smo se morali pri nas zadovoljiti s skrajšanimi posnetki. Na drugem programu avstrijske televizije, kajpada. Vendar pa smo, hvala Bogu, lahko gledali poseben MTV program ob 1. decembru. Naš prijatelj Steve Blame ga je napovedal takole: »Na plošči Red Hot And Blue je več dohrih glasbenikov kot na povprečni lestvici Top 40.« Njegov asistent je bil Jimmy Somerville. Bilo je zelo impresivno in zelo poučno. Razveseljivo je tudi, da Red Hot And Blue ni več edini medijski projekt boja proti aidsu: v te vrste dobrodelni koncert se je spremenila tudi petnajsta obletnica gramofonske družbe Arista. Za lanski junij načrtovan koncert z naslovom Rock and a Hard Place, katerega izkupiček bi šel za raziskave aidsa, je takrat precej neslavno propadel, saj so organizatorji nabrali le štiri imena. Potem je direktor Ariste Clive Davis vse skupaj odpovedal in ponovno oživil letos pod naslovom That's What Friends Are For. To je obenem naslov 5 let stare Aristine male plošče, kije za medicinske raziskave aidsa prispevala milijon in pol!. Prireditev je vdrugo popolnoma uspela, najdaljše aplavze pa so v newyorskem Radio City Music Hall poželi Whitney Houston, The Four Tops in - po desetih letih prvič na odru - Patti Smith. Če hočete neposredno darovati v sklad King Cole Inc. tudi sami (in za 12 funtov dobiti majico Keitha Harringa z motivom pop in rock ofenzive proti aidsu), potem je najbližji naslov naslednji: Red Hot And Blue T-shirt Offer, Outer Limits Ltd., Alpine House, Honeypot lane, Kingsbury, London NW9 9RU, Great Britain V TineŽnidaršič 19 humanizem in renesansa Umrl je Ryan White, eden izmed herojev v vojni proti aidsu. Marko Jarh Drobni osemnajstletmk i zvezne države Indiana, v davnem letu 1984, ko je po usodni transfnziji prejel virus aidsa, ni vedel, da bo postal poleg Ročka Hnd-sona ena najslavnejših žrtev bolezni. Vendar povsem drugače - holly wood ska zvezda, ki po straniščih neguje lastna nagnjenja, mora pač izzvati drugačen odziv kot s transfuzijo okužen otrok, ki ga v nesreči, na katero nikakor ni mogel vplivati, izolira celo poklicano pedagoško okolje! Oba bi seveda lahko ravnala drugače, toda ex-zvezdi Hudsonu je smrt lajšala teža nekdanje slave, Ryan pa je moral trpeti brez kakršnegakoli tolažilne-ga 'pogleda nazaj' - prav zato j t zrelost, s kakršno seje uspel spopasti z reakcijami okolja, vredna posebnega občudovanja. Ryan se ni nikdar predal, ne aidsu, ne obupu, niti histeričnim reakcijam okolice. Teh pa ni bilo malo, saj je Ryana lastna upornost večkrat spravila na prve strani revij - prvič takrat, ko je tožil svet šole v domačem mestu Kokomo, Indiana, ker mu je zaradi medicinske diagnoze prepovedal prisostvovati pouku! Sodišče je razsodilo Ryanu v prid in sodni primer je postal nacionalni pravni vzorec! Z materjo Jeanny se je zatem v želji po bolj običajnem otroštvu preselil v bližnji Cicero, prav tako v Indiani. Vendar pa Ryan ni bil običajen odraščajoči paglavec - z veliko mero osebnega ponosa je na primeru lastne bitke s smrtjo svet naučil, da se strahu ne sme predati. Ko je zgodaj spomladi umrl, je smel družino spremljati en sam novinar: Bill Shaw iz popularne revije People'. »Ryan ni maral, da bi ga slikali in o njem pisali,« se ga spominja, »...hotel je biti kot je le mogoče običajen. Zavedal pa se je, da pisanje o njegovem primeru ni navadno novinarsko služenje kruha. Njegov primer je novinarju ponudil več, s pisanjem je lahko razsvetlil kar največ ljudi.« Of\ Ryan je z materjo Jeanne in 16-letno sestro Andreo v veliki Univerzitetni zdravstveni center v Indianapolisu priletel 29. marca letos, na četrtek. Le nekaj dni pred tem se je na zabavi ob podelitvi Oskarjev v Los Angelesu pritoževal nad razbolelim grlom in hotel videti svojega zdravnika, dr. Martina Kleimana. Do sobote se mu je zdravje dramatično poslabšalo. V nedeljo zjutraj je dr. Kleiman Jeanne povedal, da so tokrat možnosti za preživetje majhne, največ kakših 10 od- stotkov. »Todet gre za Ryana, Jeanne. Zato sploh omenjam tistih JO odstotkov,« je prestrašeni materi povedal dr. Kleiman. Medtem je njen sin padel v nezavest. V sobi je bilo slišati le piskanje srčnega monitorja in tiho premikanje dveh sester z maskami na obrazih. Mati Jeanne si maske ni nadeja. Ne. takrat in ne nikoli prej. Stoje ob Ryanovi postelji se je 42-letna ločena tovarniška delavka iz Kokoma v skrbi naslonila na prijatelja, ki ji je stal ob strani tako v kratkih trenutkih izboljšanja, kot tudi zdaj, ko je bilo najhuje. Temu prijatelju je bilo ime Elton John. Elton je bil že pred petimi leti med prvimi znanimi osebnostmi, ki so Whi-teovim ob Ryanovi diagnozi ponudili podporo. V tistem času je aids pomenil nekaj novega in tujega. Ko sta zato nevednost in strah tistega obdobja prisilila starše Ryanovih sošolcev, da zanj zahtevajo prepoved obiskovanja pouka, je Elton John postal prijatelj, ki pokliče, piše ali se oglasi čisto vsak mesec. Tak je ostal vse do konca, tudi ob smrtni postelj'. Župnik Whiteovih Bud Provasco trdi: »Pevec je za Jeanne in Ryana skrbel takrat, ko se zanju ni brigal nihče. Tako je tudi ostalo. Bog ljudi vselej pokliče z namenom. Ko je bila potrebna trdnost, je poklical Eltona. Nekdanja moč te družine pa leži v tej sobi. Ryana je Bog poklical, Revolver DECEMBER 1990 Humanizem in renesansa da bi nas naučil razumevanja in sočustvovanja do bližnjega. Uspelo mu je spremeniti pogled, s kakršnim svet gleda rta bolnike z aidsom.« Elton je za Jeanne napisal že stotine sporočil s telefona, umival je kavne skodelice in odnašal ostanke sendviče v po njenih prebedenih nočeh ob Ryanovi postelji. Za druge neozdravljivo bolne otroke na Ryanovem oddelku je nakupil za 600 dolarjev otroških igrač. Gotovo ne z namenom, da s kako bizarnostjo zopet napolni socialno kroniko. Tokrat gre pač za nekaj povsem drugega, drugačnega in predvsem - gre zares! Ko je izvedel za poslabšanje, je cel dan letel iz Los Angelesa, se skozi zadnji vhod izmuznil no i-narski množici ter pohitel k bolnemu fantu. Njegov obraz je en sam izraz obupa in sočustvovanja. »Ryan, Elton je tu,« je takrat šepetala Jeanne. »V lase smo mu vtrli malo želeja. Hotela sem ga čednega,« se danes spominja Ryanova mati. Tudi Elton sprva od ginje-nosti iz sebe ni spravil niti glasu, spomin-al se j i namreč koncerta v Detroitu lanskega avgusta, ko je Ryana poklical na oder, ga posadil zraven sebe in mu zapel eno svojih najmočnejših skladb Candle in the Wind. It seems to me you lived your life Like a candle in the wind Never knowing who to cling to When the rain set in... Pesem je posvečena Marylin Monroe, še enemu potniku na potovanju v temo...Končno je Elton zbral moči in se sklonil k drobni postavi, zgubljeni sredi postelje: »Ryan, tudi Michael Jackson je poklical, da zve kako je s teboj. Ne moreš no zavrniti take superzvezde. Se jaz sem druga kategorija v primerjavi z njim. Veš, pozdravljajo te y.si iz Los Angelesa. Potrebujemo te in radi te imamo, Ryan. Tu smo. Zelo zelo te imamo radi.« Zunaj pred vrati je čakal dr. Kleiman, pediater, specializiran za infekcijske bolezni. Pred petimi leti je Jeanne sporočil, da bo njen sin umrl v približno šestih mesecih. Takole je pojasnil trdovratnost fantove borbe s časom »Tako dolgo zdrži, ker je Ryan White. Ima zelo močan značaj, kar tu igra veliko vlogo. Po naravi /l optimist, ne pa strahopetec.« Ko ga je to nedeljsko jutro sklenil pod močnimi narkotiki zdraviti na nekaj najbolj ogroženih točkah hkrati, je prišlo do hujših notranjih krvavitev in Ryan je zaradi močnih zdravil padel v komo. Začele so mu tudi odpovedovati ledvice. Zunaj je čakal tudi Ryanov oče, od katerega seje Jeanne ločila že leta 1978 in je imel odtlej z družino bolj malo stikov. Z njim so bili tudi sestra Andrea, ki jo je bratova bolezen prizadela na čisto poseben način - odpovedati se je morala karieri vrhunske nacionalne tekmovalke v rolkanju, ter Ryanovi stari starši, ki so prihiteli s Floride. »Ryan je močan mladenič. Jeanne je tista, za katero me skrbi,« se je hčerine izčrpanosti bala babica Gloria Hale. Pred bolniško sobo je Čakala tudi Dee Laux, Ryanova sople-salka z lanskega maturantskega plesa... Ko so pozno ponoči vsi odšli, je Jeanne na omarico ob sinovi postelji postavila majhno figurico angela varuha. Kupila jo je pred petimi leti, ko je Ryan zbolel. Stisnila mu je dlan in zašepetala. »Rada te imam, sin. Misel nate bo pomagal vsakemu bolniku. A narobe je^ da si moral biti ravno ti.« p ■■■V" «UBBSiilB V pisarni Eltonove gramofonske družbe so noreli, ker ga ni bilo na promocijske nastope za najnovejši album Sleeping with tke Past. S pevko Bonnie Raitt J; v soboto za nekaj ur vseeno prišel na bližnji Farm Aid koncert. Pred 45-tisoč glavim občinstvom sta v popolni tišini zapela pesem Candle in the Wind, posvečeno Ryanu. Po zadnjih taktih je -dvorana eksplodirala in ploskanju ni bilo konca celih deset minut. Že ob devetih se je Elton vrnil v bolnico, Ryanu pa se je stanje nezadržno slabšalo. Iz Atlantic CL-tyja je popoldne v Indiano k Ryanu poletel tudi Michael Jackson, toda bil je prepozen. Ob zori je Ryan White umrl Amazing Grace sta mu na grobu zapela skupaj z Eltonom Johnom. T humanism in renesansa AIDS IN ZENSK Ducat vrtnic in virus. Ali je Donni Summer tista nesrečna izjava o aidsu kot božji kazni za homoseksualce tudi v resnici ušla, pravzaprav še danes ni jasno. Niti prav posebej pomembno - če je disko diva včasih svoje ocvirke resnično sejala naokoli, pa ji danes gotovo niso mogli uiti podatki, ki streznijo še tako segregativno glavo: aids je univerzalen fenomen, pripadnost najrazličnejšim »nišam« ne odpravlja tveganja. Danes približno 20 odstotkov vseh bolnikov za to 'božjo kaznijo' Donne Summer predstavljajo ženske. Pomemben prosvetljevalni korak zato predstavlja letošnji mednarodni aids dan, ki je bil 1. decembra in imel operativni podnaslov Ženske in aids. V ZDA jih je s to diagnozo čez 14.000: Gledano v celoti so najbolj prizadete črnke in ženske latinskoame-riškega porekla, saj nanje odpade kar 70 odstotkov vseh bolnic. Na vsako belko med petnajstim in štiriinštiridesetim letom, ki umre za aidsom, umre deset črnk iste starostne skupine. Se več - aids je glavni vzrok smrti med mladimi črnkami na področju New Yorka in New Jerseya! Seveda ni povsod tako: zvezne države Montana, Oklahoma, Idaho, Nevada, Vermont in obe Dakoti, so prve smrtne primere aidsa med ženskim prebivalstvom prijavile šele leta 1987. Vendar bi bil optimizem na podlagi tega podatka hudo lahkomiselna stvar. Zelo malo je tistih žensk, ki si pred virusom fahko privoščijo domnevo o lastni varnosti! ALISON GERTZ Statistika kaže, da se ne bi smelo zgoditi. Pa se vseeno je! Alison Gertz, 24-let-na Newyorcanka iz enega najpres-tižnejših delov v mestu, Upper East Si-dea, je zbolela za aidsom. Ne sodi v nobeno izmed rizičnih skupin, nikoli ni prejela transfuzije, niti poskušala z vbrizgavanjem mamil. Preživela pa je noč z 'napačnim Človekom'. Zgodilo seje davnega poletja leta 1982, ko se je še v New Yorku o aidsu komaj kaj slišalo. Sproščeno šestnajstletnico je zamikal natakar- iz nasploh zloglasnega diska Studio 54. »Zdel se mi je najlepši človek, kar sem jih kdaj videla. Njegov najboljši prijatelj je bil gay, a ko sem ga vprašala, če je gay tudi on, je zanikal. Sele kasneje sem spoznala, da bi mi njegovi izpuščaji po celem telesu, ki jih je dobil konec pomladi, ven- darle morali kaj resnega povedati...« Na povabilo v prazno družinsko stanovanje na Park Avenue, je prispel s šampanjcem, ducatom rdečih vrtnic...in virusom! Od skupnih znancev je izvedela, da je umrl pred dvema letoma. Približno takrat je morala Ali zaradi stalne diareje in rahlo zvišane temperature v bolnico. Aids so takrat poznali že vsi: Ker pa Ali ni bila v nobeni izmed rizičnih skupin, ga zdravniki niso upoštevali med možnimi vzroki njenih težav: »Na začetku so sumili, da imam Hodg-kinovo bolezen in bila sem čisto zgrožena ob misli, da mi bodo izpadli vsi lasje...«, pravi Ali danes. Po dveh tednih bolečih preiskav in pljučnici, je resnica prišla na dan. »Najprej sem. pomislila, da je smrt že tu. Ko sem se pomirila, mi je prišlo na misel, da ne bom nikoli več spolno aktivna, da se ne bom nikoli poročila, da ne bom nikoli mati. S fantom sva še dvakrat poskusila spati skupaj, uporabila sva dva kondoma naenkrat. Ni šlo, bilo je polomija. Zabo-ga, takrat mi je bilo dvaindvajset.« Ko je zvedela za infekcijo, je Ali obvestila svoje prejšnje prijatelje, a vsi so se na testih izkazali za HIV negativne. Po napornih šestih tednih bolnišnice, tednih privajanja na novo življenje, je Ali spremenila svoj odnos do bolezni: »Začela sem spoznavati tiste, ki so z njo živeli prek osem let. Biti depresiven je navadna potrata energije. Svojo preostalo moč sem se odločila preusmeriti v kaj pozitivnega.'« O njenem primeru je WHO, svetovna zdravstvena organizacijaposnela film, sama pa je ustanovila fondacijo Love Heals, Ljubezen zdravi, ki usmerj a sredstva v manjše direktne oblike pomoči obolelim za aidsom. Ko je, Ali je edinka, svoje življenje sklenila razkriti javnosti, sojo starši popolnoma podprli. Če zbere dovolj moči, z ogromnim odzivom predava po srednjih in visokih Šolah. JENNIFER CUPP Ko je 28-letna tajnica i z Tampe po sedmih letih neuspešnih poskusov ugotovila, daje noseča, ji vsekakor ni manjkalo razlogov za veselje. Toda lanskega oktobra ji je prijatelj po priznanju heterosek-sualne promiskuitete in po seriji 'prehladov' priznal tudi, daje okužen z aidsom. Samo nekaj dni kasneje je Jennifer ugo- tovila, daje okuženatudi sama. »Bila sem pred nemogočo odločihnjo. Vedela sem, da ne bi bilo pošteno roditi otroka z aidsom. Bila sem že na dveh klinikah, specializiranih za opravljanje splava...a nisem mogla splaviti. Čutila sem, kako se Glenda v meni premika, kako se ji kolca, kako ji bije srce. Nisem mogla...« Glenda se je rodila 28. marca letos, HlV-pozitivna. Jennifer seje pred meseci s fantom razšla in razen sestrine moralne podpore nima nikogar - preostala družina zanjo še slišati noče! Tudi plače ni več pri hiši, saj je morala zaradi izčrpanosti pustiti službo. Namesto nekdanjih 1.000 dolarjev na mesec, mora živeti z mesečno doklado 167 dolarjev! »Zanašam se na Boga«, pravi Jennifer. MISSY LECLA1RE Po poroki leta 1985 je pričakovala dolg in srečen zakon, a mož Jim je v njenih rokah umrl pičli dve leti zatem. Bolezen gaje napadla že v prvih mesecih po poroki. Jim je tri leta pred tem, še preden ga je Missy utegnila spoznati, doživel hudo prometno nesrečo...in izgubil toliko krvi, daje bila potrebna transfuzija. Izkušnja moževega konca je oblikovala tudi stališče do lastne smrti: »Umreti se ne bojim - toda trpeti ne bi želela«, pravi Missy, nekdanja računovodkinja. Sedaj živi od podpore, predvsem pa od pomoči cele družine.Tu je še morda najbolj tipičnausoda današnjega profila bolnice, življenje ... ... ANN NELSON. Temnopolta 37-letna Ann je lani prišla v Rehabilitacijski center za narkomane v Bronxu in do danes seje mamil že skoraj povsem odvadila. Vendar je to kaj borna tolažba po novici, ki jo je izvedela ob prihodu, po potrebnih testih. Pred desetimi leti je od žalosti in ljubosumja zaradi moževe nezvestobe zapadla v odvisnost od kokaine. Potem je presedlala na heroin in nazadnje na crack, kije kriv za virus. »Izgubila sem hišo, morali smo od hotela do hotela. Otroke sem sredi noči za. sabo vlekla po najbolj čudnih ulicah, ampak z drogami nisem mogla prekiniti. Ko si je sin zaželel novih superg sem mu jih kupila...in jih takoj naslednji dan prodala za crack! Sin je o tem povedal učitelju, ta pa je vse skupaj prijavil. Tisti dan sem na oti~oke čakala zaman, niso prišli iz šole. Samo otroci so me še ustavljali pred usodno dozo, takrat pa jih ni bilo...« Danes so preskrbljeni pr. sorodnikih, Ann pa živi v Centru. Ni se družila z neznanci in poznala je svoje partnerje. Njo je okužila ulica, vse igle, ki jih je uporabljala iu delila s svojimi znanci in prijatelji. ▼ Vesna Borič Revotvef DECEMBER 1990 portfolici i Alen Kos je diplomiral na oddelku za grafiko Akdamije likovnih umetnosti v Zagrebu, V letih 1986-1990 je študiral vizualne komunikacije in fotografijo na Akdemiji za uporabno umetnost na Dunaju. Živi in dela v Amsterdamu in Puli. Njegov naslov je: B. de Vlugtlaan 293, NL-1063 BN Amsterdam. DECEMBER 1990 23 portfolio 1 portfolio i 25 portfolio 1 LJULJASIII riNEMATCGEAEI PREDSTAVLJAJO LONGTIME COMPANION DOLGOLETNO PRIJATELJSTVO THE SAMUEL G0LQWYN COMPANY PREDSTAVUA FILM LONGTIME HON (DOLGOLETNO PRUAIRJSTVÛ) REfltt NORMAN RENÉ, SCENARIJ CRAIG LUCAS, PRODUCE! STAN WLODKDWSKI ¥ GLAVNIH VLOGAH STEPI CAFFREY, PATRICK CAS1Ï, BRUCE DAM, JOHN DOSSflT, MARK LAiOS, DERMOT MULRÛHEY, MY-LÛUISE PARKER, CAMPBELL SCOTT m DISTRIBUTER UMSKI KINEMATOGRAFI 1 k-; .:,. - * . ; 1 M jfl ¡|§ H ^ < Mfll LgP ■ v.tl m "i14 ■ ^^SVà HB " m .JK$«r 1 1 ^j^kgA-''"-*-^-'- 9 t''.;-' 1 " *bAk H