Na i večji slovenski dnevnil^*^ v Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
a
List: slovenskih idelav «v v Ameriki,
TELEFON. COBTLAHDT 2876.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office
NO. 122. — ŠTEV. 122.
NEW YORK, MONDAY, MAY 25. 1925 - PONDELJEK, 25. MAJA 1925.
NOBENEGA SLEDU NI 0
RAZISKOVALCU AMUNDSENU
Po tri-in-šestdesetih urah, ki so potekle izza pri-cetka poleta na Sev. tečaj ni bilo še nikake vesti glede usode ekspedicije. — Čakajoča skupina v Kings Bay poroča, da je postalo vreme krog polarnih pokrajin megleno in da je pričelo snežiti.
KINGS BAY, Spicbergi, 24. maja. — Nenadna izprememba v vremenu je povečala skrb glede usode Amundsen-Ellsworth ekspedicije, koje člani so odsotni sedaj več kot šestdeset ur. Oblaki, ki so pretili z iztočne strani, so zagrnili čakajoče v Kings Bay in pričel je naletavati sneg.
Severoiztočni veter pa je pihal še naprej, in me-tereologi so vsled tega mnenja, da bodo oblaki izginili.
Za povsem mogoče se smatra, da počivata oba aeroplana na ledu kakih dvajset do petdeset kilometrov vstran od postojanke. Ce so dospeli letalci iz jasnega polarnega ozračja ter zapazili steno oblakov, so se mogoče takoj spustili navzdol.
— Nič drugega ne preostaja kot čakati, — je izjavil kapitan ladje Fram.
Vsi čakajoči skušajo biti upapolni in optimisti-
čni.
Dva metereologa ekspedicije sta poslala v zrak balon do višine 20,000 čevljev. Balon se je dvigal pod pritiskom severoiztočnega vetra do višine sedmih tisoč čevljev, se obrnil nato proti severo-zapadu ter se dvigal še naprej. Za letalce je vse ugodno, z izjemo južnih vetrov. Iztočni vetrovi so posebno zapeljivi, ker preganjajo krajevne monsune.
WASHINGTON, D. C., 24. maja. — Uradniki mornariškega departmenta niso mnenja, da je že dozorel čas, ko bi se bilo treba vznemirjati glede kapitana Amundsena in njegovih drznih tovarišev.
Čeprav priznavajo, da je mogoče zadela oba aeroplana nesreča, so tukajšnji uradniki vendar mnenja, da je našel Amundsen varno mesto, kjer je pristal in da je sklenil ostati nekoliko dalje k^t je bilo prvotno določeno. Treba bo enega dneva ali dveh, predno bodo tukajšnji uradniki prepričani, da ne bo priletel Amundsen nazaj na svojo postojanko.
Admiral Eberle, načelnik mornariških operacij ter pomožni mornariški tajnik, je bil zelo optimističen glede prilik Amundsena, da se mu poskus posreči. Rekel je, da ne bo izgubil upanja prej kot po poteku več dni.
Znani polarni raziskovalec Vilhjalmur Stefans-son je rekel včeraj poročevalcem Associated Press, da se je Amundsen po poletu na tečaj s svojimi tovariši najbrž obrnil proti severni Alaski in da je tam varno pristal, če se ne bo še nadaljni dan ničesar čulo o njem. Mesto da bi se bil ustavil na Severnemu tečaju, je poletel naprej preko Arktika.
—	Nikdar nsem mislil, da se bo Amundsen ustavil na Severnem tečaju, če bodo njegovi stroji v redu, — je rekel. — Ce bi šel na tečaj ter se vrnil, bi si pridobil veliko slavo, ki pa bi bila majhnega znanstvenega interesa. S tem pa, da bi poletel preko Arktika do Alaske, bi prišel preko edinega neraziskanega dela Arktika ter ugotovil, če je tam kaka celina ali ne.
—	Razdalja do Alaske je tudi le za četrtino po-1 i daljša kot pa do Spicbergov.
Predsed. Coolidge nenadoma obolel.
Predsednik Coolidge je nenadoma obolel pri delu ob svoji pisalni mizi. Zdravniki izjavljajo, da ni nobene nevarno-; sti in da je predsedniko- j vo stanje na poti izboljšanja.
WASHINGTON. D. L»;i. uta-i •— ]'re 1-«* Inik <'•<">]nijo zl><»- j I« I	v>I I nt\i>n*bavno>ti. to-
(ia njcirovi z-lravniiki izjavili. | iia ni ničesar huile<ra in je nje- ' novo >!an.it' ži- na poli izboljša-j '"».ist. — Xit'i sar hudejya ni. — so J izjavili /y.lravuiki. in <la-i je pred-1 klinik 7M današnji dan odpotoval) vsi* spi-joino. vtMirar j- dal navo-j u la za vso potrebne korake, ki -i' naj ukrenejo srlede njrjrovefra izleta na jahti " Mavflover". ki i >e bo vršil ?<- dni.
Prvi znaki obf*It lo->:i -o se po-j ,iavili v- petek zjutraj, in sicer j limaJo nato. ko je šel predsednik
<"rK>hd_re k -vojeinu običajnemu!
i
delu za pisalno mizo. Predse Inik j je nato v^tal. odšel nazaj v svojo no3k> v I i '11 niši ter za hip lesrel posteljo. niUl<-Č, d;i bo oslabelost prešla. Pred poldnevoni mu je res toliko o.lk\<rlo. da je mo-•4el popoldne sprejeti lieikaj obiskovale t v.
l)va zdravnika, ki >ta bila pv»-klieana k prislsedniku >ta izjavila. da njeprova '»bolel«ust ni re^ne-ira značajfi in da ni pričakovati roNuih posledic. Pozneje je izdal •To<-I T. lioone. eden <»beh zdravnikov. buletin. v katerem je na-'/uanil. la predsednikovo stanje stalno izboljš>uje.
Kljub -voji <Jx<MoMi je sprejel predsednik v ]>'.-!i hiši senatorja 1'oraha. predsednika, senatnega odbora Zii zunanje zadeve, ki je bil že dan poprej povabljen k prr-]s4-dni':;!i na konfereneo. Sedeč v paste]ji. je razpravljal predsednik s senatorjem nad deset mhrut <> zunanji politiki.
V 3JeIo hišo je prispel tudi se-nator .Tose del Carmen. dominikanski poslanik. da ni predstavil' predsedniku senorja Don Prede-rieo Belasquesa, ipodpredsediiika dominikanske mpublike. Predsednik ( oolidgv pa ju ni mogel sprejeti.
Mrs. Coolidprc. pr-idseduikova žena je odšla pravkar na sprehod, l"t> je njen mož »'bolel. Ko se je vrnil;« v I Velo hišo. je vi«bda. da .!'■ nje:i s-opr^s v oskrbi zdravnikov.
The largest Slovenian Daily in" |	the United States.
a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
York, H. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
VOLUME XXXni. — LETNIK XXXIH.
Mocan potr<
na Japoiskem.
- *
Japonsko je zopqt obiskal potres. — V morskem zdravilišču je zahteval potres nad dvesto žrtev. V tunelu zasuti vlak.
TOKIO. Japonska, 23. maja, — V mor-kvm k< j-..ilišeu Kiuocj.ki. na -Fiipoa-kejn. je bil potres, ki je zalit- v<!il na l dvesto Človečkih žrtev. Kljub temu. da je to morsko zdraviliške zelo <'bi<kovuno od tujcev, vendar vlada naziranje, da n-i moid žrtvami nikftkih ino-/.»meev. To zdravilišči« je slavno v ded svojih vnii'-ib vrelcev in ku-pališe ter leži sedem milj od Tova-Oka.	' 1
V bližini A^biir so je podani žeb*OTiišbi predor, in sicer bas v trenotku. ko se je nahajal v n jem vlak. Veliko škodo je pnv/.roeil potres s po-vlsntjem tudi v Ikimo -rebrnih rudnikih.
LONDON. Anirlija. 23. maja. — Poročila iz Osa ko naznanjajo, da je trajal potres tri minute. Tudi v kraju Kcbo je bilo čutiti hude [Mitresne. Minke. V Toy-Oka se je porušilo nad dvesto hiš.
Deklica odvedena ia zadavljena.
Zadavljeno so našli Miss Heyward, katero je v sredo odvedel neki možak, ki je obstrelil njeno teto ter zanetil hišo.
Korespondenca med bivšim kajzerjem in Roose-veltom.
BERLIN. Nemčija. 2:J. maja. — Nemški zunanji urad je te dni obja\il značilne dokumente o i nemški p r» dvoj itd politiki. Posebno zanimiva je korespondenca med nemškim kajzerjem in tedanjim ameriškim pred-sediiikom Rooseveltom.
Ko so >e vršile priprave za liaa-ško konferenco j«- n«-ki član an^le-škejra kabineta sporočil Roosevel-lu. da je -iknišal nemški kajzer konferenco preprečiti ter da gradi Nemčija veliko mornarico, s katero pa ne namerava napasti Anglije, pač pa Združene države.
Ko je bivši kajzer to izvedel, je brzojavil Rooseveltu. da je to nesramna laž. Nadalje je zatrdil Rooseveltu. da N«mC-ija ničesar bolj ne želi kot ohraniti prijateljske stike z Združenimi državami.
Smrt angleškega feld-maršala.
DEAL. I»el«rija. 22. maja. — Danes je umrl tukaj v starosti sedemdesetih let anglešrki febl-inar.šal Jofrn French. Pokojnik igral v svetovni vojni važno vlo-uo.
Divjanje laških fašistov po Istri.
ROV IN J, Istra, 23. maja. — Tukaj so se zavreili rrooi spopadi niftd fašisti ia komunisti. Dva fašista sta bila mrtva, eden pa težko ranjen. Fašisti so razdejali poslopje, v katerem ne je tiskalo komn-nistično glasilo.
Francozi bodo kmalu poslali Nemčiji noto.
PARIZ. Francija. 23. maja. — Francosko zunaaije ministrstvo je >ostavilo odigovor na predloge nemšike-ga garancijskega pakta. T odgovoru bo Francija v prvi vrsti \-po.števala angleške zahteve in angleško stališče. .
Novo orožje strelja bom-. be dve milji daleč.
Rešeni brodolomci.
LONDON. Anglija. 23. maja. — I Janes j<* parnik '"Mirervi" r«*šil ]>osadko angl. parnika tiSeuptre"? ki se je potopil pri rtu Laguhas. Posadka se jo naJiajala v rešihiih čolnih ter je bila že tri dni brez brane.
Unijske majne zapirajo.
:»I0NKSSEN, Pa., 23. maja. — V i tukajšnji bližini so danes zaprli zadnjo linijsko majno Vs«-h -kit:»aj jih je zaprtih .">4. V maj-nah j«' bilo zaposlenih od 10.000 do 11,000 delavcev.
W1XTI1ROP. Me.. -J4. maja. — V <lriiircm nadstropju k«»"e. k« je .Je.nnie (iray v Pine Poinr ^o ;ašli truplo Mi-.- Aide Heyward. katero je ojvedt 1 v sre<b> zjutraj neki moški, ki je ustrelil njeno teto, Mrs. Etno Towns. Truplo je Ii žalo na oizki |»«.-^t t' 1 j i ter bilo skoro nago.
Koča je približno eno milj in I '>1 od prejšnjega doma Miss Heyward.
Razposlan j«' bil generalni alarm, tikajoč >e a rotacije nekega Harry Kirbv-ja iz Watertov. a. Mass.. ki je stanoval dva tedna v bajti, v kateri so našli truplo ter bil zaposlen v neki krajevni tvor-r.iei.
Poštni mojster Earl E. -Tones je dobil od Kirbv-ja postno karto, s katero naroča, naj se pošlje vso pošto, naslovljeno nanj. v Augusta. Ga. Prišla je pošta za Kirkv-ja ter bila odposlana z vlakom ob enajstih. Državni poli;-i>»ti v ei-vdni obleki -tražijo poštni urad v August i.
* Truplo s j4' nahajalo deloma pod modroeem katerega je skušal nekdo potegniti ven v poskusu. da pokrije truplo. Viseči jezik je kazal, da je bila smrt po-sb'diea zada vi jen ja.
Kirbv je priš 1 preti trinajstimi dnevi v Wiut.lir««p, se nastanil v koči ter dobil delo v '^Oil-eloth" tvorniei. v kat«iri je bil od tedaj naprej zaposlen.
Nemški trgovci in učenjaki v Mehiki.
IIAMBBT'RO, Nemčija. 23. maja. — Dne 30. maja bo dospelo v Mehiko večjo število nemških trgovcev in znanstvenikov V spremstvu upniškega konzula bodo vpri-^orili šestdeset dni trajajoče potovanje i»o vsej deželi.
^Itdiiška vlada j«" pozvala prebivalstvo. naj gre obiskovalcem v A'seh ozirih na roko.
MacDonald bolan.
LONDON. Anglija. 21. maja.-Zdravje Ramsay Mae Don aid a povzroča zopet skrbi njegovim prijateljem. Prisiljenje bil odpovedati vse svoje nameravane govore.
Zbolel je že teikom druge polovice svojega termina kot ministrski p re dsedn Lk.
TOKIO. Japonsko. 22. maja. — Inženir Okamoto je iznašel puško, s katero je mogoče vreči bombo dve milji daleč. Puška ni težja kot je navadna strojna puška.
Kinematografski trust v Avstraliji.
MELBOURNE. Avstralija, 19. maja. — Avstralske in novoze«-land&ke filmske družbe so se združile. Nova organizacija je kapita-•lizirajia s 15 milijoni dolarjev ter kontrolira 130 gledališč.
- i . • ■ .v.,?"..
Mehiška vlada hoče odpraviti hazardne igre.
NOGALES. Arizona. 23. maja. Ako bo sprejet v drža^iom zboru tozadevni predlo«r, bodo v Mehiki v kratk'Jm ml pravi jene vse igral| nice. NajvcJja jgrabiiea se nahaja v No gales, Sonora.
Velika tovarna v Tren-tonu zgorela.
V Trent onu, N. J., je uničil požar tovarno Panelyte Board Co. Povzročena škoda znaša pol milijona dolarjev.
Kako je nastal požar, se zaenkrat še ni moglo dognati.

V jami ga je zadela strela.
JOPLIN. Mo.. 21. maja. — 22-letn^ga rudarja AVil. Krie-a je .a del a strela, ko -e je nahajal 150 čevljev pod z.smljo. Strela je udarila v parni kottel, ki se je naJia-jal nad rovom ter dospela po železni cevi, ob kateri je stal Frie. v zemljo.
vstop Španske v vojno
Pariz je izvedel, da je stopila Španska v vojno proti Rif plemenu. — V kratkem se bo baje završil skupni špansko-francoski naskok na vstaški glavni stan. — Pričetek nove ofenzive. — Zavarovanje Feza je potrebno, da se prepreči versko vojno.
V Bostonu bodo zaštraj-kali zidarji.
BOSTON, Mass., 23. maja. — Ce bodo konference med unijaki-mi voditelji in koentraktorji brezuspešne. bo v pondeljek zaštraj-kalo pet tisoč zidarjev. Unija zidarjev spada v področje American Federation of Labor. Delavci zahtevajo višje plače.
P ARIZ, Francija, 22. maja. — Poroča se, da se bo vsak čas izkrcala v Adžiru, pristanišču ob mo-roški obali, kjer je postavil Abdel Krim svoj glavni stan, kombinirana sila francoskih in španskih čet.
Francosko-špansko sodelovanje, če bo potrebno, je posledica pogajanj, ki so se vršila v Madridu med Louis Malvy-jem, francoskim ministrom za notranje zadeve tekom svetovne vojne, ter špansko vlado.
Tukaj so tudi krožile govorice o bližajočem se obstreljevanju Adžirja od strani francoskih in španskih bojnih ladij. Take operacije pa se ne smatra za mogoče, kajti Abdel Krim je zbral tam na tiso če španskih vojnih jetnikov, kojih življenja bi bila ogrožena vsled obstreljevanja.
Ministrski predsednik Painleve je poslal pretekli teden Malvy-ja kot posebnega odposlanca v Madrid, kjer se pogaja Malvy s španskim diktatorjem gen. Primo de Rivero glede neke vrste začasne vojaške in mornariške zveze med Francijo in Špansko v namenu, da se zdrobi Abdel Krima ter onemogoči Rif plemenu nadaljevanje sedanje kampanje.
Adžir, ki je baje prvi cilj kombiniranih operacij, je obenem tudi glavno pristanišče za sprejemanje dobav in municije, katero dobavljajo inozemski trgovci z vojnim materijalom.
Medtem pa se je pričela včeraj nadaljna velika ofenziva francoskih čet, katero vodi general de Chambrun. Te ofenzive so se tudi udeležile čete polkovnika Freydenberga in polkovnika Cam-baya. Ta sveži napad je postal potreben vsled obnovljenega napredovanja sil Abdel Krima, ki ogroža Oudža-Fez črto ter Fez.
Maroški jetniki so potrdili domnevanje, da je sklenil Abdel Krim vprizoriti obupne napore, da se polasti verskega glavnega mesta v Maroku v domnevi, da bo s tem zanetil fanatizem med vsemi plemeni ter obenem uničil francoski ugled.
Francoske bločne hiše v pokrajini 1 aounat so bile zopet obkoljene od rifskih vstašev, a prihod o-jočenj bo omogočil Francozom prodiranje z gotovostjo, da bodo mogli ohraniti celo ogroženo črto.
Poročila, ki so dospela v francoski glavni stan, pravijo, da je pričel Abdel Krim obglavljati v masah one načelnike in častnike, ki so tekom zadnjih
(Nadaljevanje na '>. .drmi.'
DENARNA izplačila
y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU. Dum bo nai« cene iledtČ«?
JUGOILAVIJA :
1000 Din. — $17.50 2000 Din. — $34.80 5000 Din. — $86.50
Pri nakazilih, Id znašajo manj kot kot a ftisoi tiatrjer II eentoT za poštnino in drug« stroške.
■■T«i»J» na xadnje pefte In Izplainje "Poitnl fekimri
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJA
200 lir .......... $ 9.30	500 lir..........$22.25
300 lir ............ $13.65 1000 lir..........$43.50
Pri naročilih, ki naiaj« man£ krt ZM lir raluam »oMfceJ pa II
ca poštnino in droge stroške.
BaspoSOJa n sadaje paftto ta Izplačaj« Ljubljanska kreditna t Tlita.
Za pošliJatve, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOO LIS dovoljujemo po mogočnosti Be poseben popust. Dtncrjeas la Liram sedaj si stehta,
» ecat tistega dno, ke nam pride poslani denar t roke.
POSILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO $ KAJK&AJŠEM ČASU TEB EACUNAMO ZA STROŠKU fLn
Dsnar nam Je peek« aeJMJe pe DeeMrtle Peetal Msasy Order all pa New York Baak Draft.
FRANK 8AKSEB STATE BANK
88 Oortlandt Street,	Hew York, W. Y.
!Tslephon*l Cortlandt 4&9T.
'Sfe a'aiuSi t
GLAS NARODA, 25. MAJA 1925.
i'
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, prcrulent	Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA "Voice of the People"
Issued Every Day Except JSundays and Holidays*
Z a celo leta velja list ta Ameriko
in Kanado ....................... $6.00
Za pol leta __________________$3.00
Za četrt leta ________________________ $1.50
Za New York za celo leto — $7.00
Za pol leta ............... $3.50
Za niozemstva ta celo leto — $7.00 Za pol leta_______________________$3.50
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Unguag« Information Sorvlc«. — Jugoslav Bureau.)
TEŽAVE PRISELJENCEV V KUBI.
Y prejšnjem članku smo ome- j navajeni na tamošn jo strašno nili razmeroma veliko število pri-1 vročino, večina jih sploh ni mogla seljeneev, ki prihaja v K vrbo
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"GJan Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj tn praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčuje?~. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
KAPITALISTIČNA "DEMOKRACIJA" V
ITALIJI
nadi, da od tam najdejo pot v Združene države. Omenili smo zlasti predpise, ki se tičejo žemsk, in navodila, ki naj se jih držijo oni ameriški državljani, ki se hočejo tam poročiti s svojo zaročenko in jo potem pripeljalti v Združene države kot priseljeniko izven kvote.
Opomnili smo. da se je v Kubi odkrilo mnogo 'goljufij v zvezi s-' porokami. To ni nič čudnega, ako st« |>omisli. -»la poroka z ameriškim državljanom daje inozemki pravico priti v Združene države izven kvote. Vsled tega ameriški konzularni uradniki v Kubi sumničijo vse poroke, ki so se izvršile v Kubi. To seveda povzroeu je sitnosti tudi onim, ki so nedolžni
delati. Najibolj nesrečni so bili oni. ki niišo imeli sorodnikov v Združenih državah. Kaj vse so morali pr Irpeti; Tudi če so ravnali krivično proti njim, ni>o mogli storiti ničesar prvič, niso bili vešči jeziku in. drugič, sploh niso imeli nikogar. h komur bi se obračali za pomoč.
"Ker so živeli v takih obupnih razmerah in nis<i mogli na zakoniti način vstopiti v Združene države, je prav lahko ra.zumljivo. da so poskušali iii tja nezakonitim potom. Pri Jnu so padali v roke raznih lupovov. ki. nn--*to da bi jih prevozili v ^Združene države. bi jih izkrcali na kak zapuščen otočič ii! d,Mali ž njimi, kar >o ho-J«di. Ako pa je del njih u<pel iz-kreati na obal Združenih dr-
va u, rudi
v d i m< r tero
Kj. r -ovra/ijo vsi, tam ne more Italija ljubiti. Mussolinijevo !j< -t vo. domovina modernega fašizma, se je vsled tega priklo-: splošni gonji, ki >e je pričela v skoro vscfli evropskih državah n voiu« ijonamemu delavskemu gibanju. Uveljavlja tie nove .;'«i!ne p .stave. da se zakoplje delavce, ki dajejo glasno izraza hi n. /a lovolj^tvu z obstoječim izkoriščevalnim in zatiralnim mi "in za obzidje je.tnišnic m brusi se sekiro, da se pomiri vodi-r<-vt>lucijonarnih delavcev. /*;;rir.ilna po-tava. katero je objavil fašistovski vladni organ, \ ■ j.i *■ p'.>tavni" položaj. ki naj bi pomenjal isto kot trajno ob-io siaujr. Smrlna kazen je določena na poškodovanje ali uniče-• ie \oj.iskega malerijala, želtiznie, poštnih naprav, mostov in ■•v. Smrt n«» k .i z« mi pa se sme v najboljšem skičaju izpremeniti rii-iiio •'■<>. I ),do<-b.- vojaškega značaja pa so v večji ali manjši iwiiinit laže. T»» d rak oni s ke kazni se tie obračajo proti pomoči, ka-i i ..i- I zunanji sovražnik v deželi, temveč se obračajo izključ-i." !e proti revolucijonarueniu razrednemu boju.
I • .!•' jasno razvidno iz drugih in urč manj drakoitskDi določb zaki'ii-vli- _ra »»mitka. Smrtna kazen je določena iza vsakega, ki "pri-• Imzi <• .roženim tolpam. ki operirajo proti varnosti države" in za v--. j '•< Ipirajo taka podjetja ali sprejemajo od njih ]>odpoTo.
i "podpirali" in "-.prijemati podporo"' se da zelo raztegni "i . 11 ni o ii i ne bi bilo obhoditi na smrt vsakega, katerega bi bilo ii'>;•(>. praviti v ->tik z oboroženim odjxirom jwotd državni sili, ali ;m pa j m »■'!.''' i * milostnimi" potom za vse žive dni v ječo.
S ti-/.! .mi kaznimi pa se preti v nameravani postavi ne le oboro-i i odporu proti fašistovski diktaturi italjanskega kapitala. V t	k * »t v drugih kapitalističnih deželah imajo že itak dosti dni
gd; p un. .'kov. da kaznujejo vstaše. seveda, dokler je mogoče premaga! i vstajo.
V>b d te.i moramo smatrati kot bistvene točke 'zatiralne po-t. \, pi-dloge, ki s,, obračajo proti organizacijam, proti časopisju, pi-it i pravi.u zborovanja in drugim livalisanim prostostim kapitali-
mi- d> mok raci je.
\' prvi vr^ti je treba vzeti v pošte v prepoved vseh organizacij, ■■■ ".: i i i je strmoglavi jen je obstoječega socijalnega reda. t'lane *a-!..:: organizacij se lahko kaznuje z ječo od petih do desetih let in it/ ii'im / denarnimi gluha m i do pol miljona lir. Težke zaporne 1 "in >«• i', dalje d«»l«H*ene /a one. ki vo«lijo pismeno ali u>tmeno p "'M' ' 1 d... izpod kopji jo«-.i v*b>t«»ječi družabni red in fašistovsko \ ia f". Na tem, \ i |. «ja laltlio kaznuje B«»g ve kaj vse.
I'« zk- ka/ni >«» dohx-ene tudi za one. ki pospešujejo upor v ar-madi.
i niiVv;.nje uredništev in tiskaren komunističnih ln soeijalLstič-liih	jn»žig Jijih po>h»pij. zash-dovanje njih urednikov. — vse
i" > '-iv dno ni ni«>^!«> iztrebiti rcvoIucijonarn«tga »časopisja in revolu-rijt»narne propagande. S,daj ^e namerava ilati državnim pravdni-koin <il)-.»luiuo p«»hiomoč, da zaplenijo vse tiskovine, ki se jim zde prikucii.-ke m pol i e Tja naj bi l;ila omogočena odrediti vse potrebno.
da p. <pi razširjen jo piekueuškdi tiskovin.	......
\ \' i'-ini evropskih dežel je nudilo dosedaj zastopnikom re-vrd ue! j ona rn* ca delavstva «rt.toAf» mero parlamentarne imunitete Ln m' n a m» -a va sedaj v Italiji popolnoma razveljaviti. Člani zakono-«i;i.;!'.i: a',1 adminiMraei.i<kih zastopstev Jiaj bi izgubili brez nadalj-le ira svoj urad. če bi bili spoznani krivim članstva v preitovedani organize-iji. |'u naj oi ne zji lostovalo. Xa temelju teh določb naj bi izgrubdi v-e državljanske in politične pravice. V trenutku, ko bi bila < I višnji na obtožba proti njemu, bi bil na milost ali nemilost i/.roe. n inri-em Mussoliuija
s to postavo hočejo fašistovski plačanci italijanskega kapitala str ti n volu«'-ijonarno gibajije. S tem pa <lokazujejo 'kljub slavo-^p<'\ >m na Mussolinija. da j" revolueijonarno gibanje v Italiji še ži v«» in d. ima italijanski kapital velikanski strah pred tem delav skmi gUianjetm.
J'aši/.« iu ni mogel iničiti »lelavskega gibanja ter napraviti iz r. , oiiiiMjonamih delavcev ]>i istaše kapitalizma, ki naj bi se sprijaz-n.i! z olistojcčimi raKtnerami.
Nova p«*sta\a ne omogočila napredka delavnega gibanja v Italiji. Pritnenja pa priznanje izjalovijenja fašistovskega sistema v Ilaliji.
takega krivega dejanja, in Šet^v, bili so zasačeni od ameriške manj priporo<čuje Kubo kot sesta-1 policije, katere je mnogo ob moji lišča ameriškega držaljana in ino- Združenih držjiv. Kako mogoč-eemske nev iste. Iz raznih poročil nost imaio "iozem<-i. da se niše daje tudi soditi, da v raznih hotapijo v Združen- države? Vsa-mestih otoka Kube se izvršujejo |k« cesta, proga, c do steza je za-poročni obredi ob prekrševanju, j M ramena, tako tudi mostovi. Oni precej strogih poročnih ziikonov
republike Kube.
Kakor se poroča, se sesda.} nahaja v Kubi približno 30.000 oseb.
seveda tega niso znali.
"Ko sem bil v Kubi. veliko šte vilo ljudi je bilo od tam deport i ranih v Evrojio. Ko so izvedeli o
ki čakajo na priliko, da bi prišle R°vem priseljenIšJkeim zakonu, so
Jugoslavija irredenta.
v Združene države. Razun onih, ki iipajo dobiti izvenkvotno aizo, vsled poroke z ameriškim državljanom. in morda malega števila, onih. ki morejo dobiti dovoljenje za prihod v Združene države kot dijaki, začasni potniki itd., mora vsakdo, ki hoče sem priti zakonitim pot«»m dobiti -vizo v okvirju kvote Ameriški konzuli v Kubi imajo jirav malo število kvotnih števik na razpolago. To pomenja da treba čakati mesece hi mesece in to pod jako slanimi razmerami Časopisi so v zadnjem času večkrat poročali o tamošnji situaciji in po njihovem o]>isu so kubanske razmere naravnost strašne za priseljence. Ako pa kd«> po-kusi vtihitapiti so v jZdružeii ' «lržave. ga prav lahko usoda doleti, da bo zasačen. aretiran in deportiran, j ;\li tudi ako se nvu posreči priti t v notranjost, ni vendarle njegova usoda nikakor ne zavidanja vredna. Kdor je nezakonitim potom prišel v Združene države pred 1. julijem 1924. ji podvržen depor-taeiji le tekom prvih treh let svo-jega bivanja v Združenih državah. Ali k«lor je nezakonitim potom prišel po 1. jidiju 1924. je nodvržeta deportaciji. dokler živi. Nikdar ne more postati ameriški državljan, ako n»> dokaže, da
se mnogi rojaki, spoznavši da jej, zastonj čakati v Kubi. povrnili v domovino ali pa odšli na Francosko ali drugam poskušat svojo srečo. Nekateri so odšli v INI h!ko ali Argentino ali dnuitram. Je ni osebe v Kubi, ki bi rekla, da j<* srečna.
44Naši rojaki v Kubi živijo jako sebično in strašno. A' svojmn obupu pijejo in proklinjajo. Večina izmed njih je poprej živela v Združenih državah. Povrnili se v domovino in ostali -tam predolgo. S via j l»i radi šli lia.za j Z«lružt»n«' <lržav«». ali ne morej«». Premenili so sv«».i»' «lolarje v mar k«-. k«> so šli v domovino. K«> je
V naslednjem, navajam natančen prevod poročila, ki je bilo ob-javljeno danes v "New York A meriean ".
I 'oroi- lio se gUisi : lJoherta Wagner, stara trinajst let. je umirala.
Tako so že vsaj zdravniki izja-\i!i. I čeni špeeijalisti, ki so teme ljito preiskali ujmo ubogo telo. so bili tega mnenja. Njena mati je zatrdilo mislila, da Roberta umira.
Roberta je imela pred dvemi 1«--ti vnetje slepega črevesa. Odte-daj je vedno bolehala. Nato so sv-pojavile š«> druge boleccni. V lmhte-niei s,> ji jt. jiojavila jetiJka. \'es njeu sisttMii j«' bil zjistrupljeii.
ln tako je ležala v svoji posle-l.;i. bedna in shujšana. Pred boleznijo je tehtala sto funtov, teža -<• ji j ■ pa znižala na štirideset.
malih ročieah je držala rožni venec. Iz oči ji je pa seval pogum in v srcu je imela veliko upanj" ter veliko vero.
Slišala je bila o najnovejši svetnici Tereziji, karmelitauski nun, ki jr umrla leta 1>97.
( itala je. da s«> imeli vojaki v svetovni vojni pri sebi sliko ti: svetni«*-' — '"male -leizusove rožice" — da -o i;«»sili njeno sliko na svojih identiiikaei j>-kih znamenjih.
Mala Roberta je torej zaeela devetdnevno pobožnost — devet dni je molila k sveti Tereziji.
In ve-'raj j«' minilo teden dni. ko je končala Roberta svoj«* devetdnevno pobožnost.
Obrnila se j.- k svoji mater rekoč :
"Mati. boljši' s«- po«'uti 111. V<"ni. «la mi je sveta Terezija vrnila zdrav je".
(V!o tedaj s«« molili po raznih evtrkvah. da bi umrla lahke smrti.
Včeraj zjutraj je pa Roberta v svojem domu. Štev. 17o9 zapadn i M. cesta, vstala iz p«»stel.j<\ sedla k mizi ter dobro >vijtrk<v\-ala.
Zdravniki so iV.javili." da bo v kratk'-m i»ojjK>lno»na okrevala. N«Miadne izpretnembe si ne 1110-
Korak na bolje.
Videmski prefekt je izdal okrožnico, s katero vrača županom oblast društvene, polieije. to je «lo-dovol jevaivja prireditev. Tal<o se smi' upata. «la vrne županom vsa pravica, ki jim gre po zakonu in da se počasi odpravijo občinski komisarji, ki večinoma ni-. maj o nikakega smisla za upravo marveč so občinam samo v veliko breme.
Iz Rusije od kitajske meje
ba. zakaj je finančni stražnik 11 n stopil s puško proti Bogatajeve-inu sinu. ki ni st«»ril nič spodtak-Ijivesra. in ko pra finančna straža '1'diro i»o2ma Bogata j ima šk«)«le nad (»000 lir. Kaj imajo stražniki dovoljenje, da se sme streljati na Slovenca kakor na kako divjo zver
Vipavski poljcdelci v Vidmu.
Okoli 40 vipavskih j>ol.ieil- lecv je 1 ><»i i votlstvom ravnatelja kmet. p«d. side v Ajdovščini dr.
bi s,- rati vrnil domov na Tolmin- i Velieogne napravilo izlet v Vi-
»ko Matevž Rutar. kakor sbnli iz pisma, katero je prispelo t«1 < 11«1 na njegov dom iz daljnega sela Kalavanstaja. Ž njim sta tam 1'ran Cašperlin in .Mihael Palin-da-š.
T»v dni se j»« vrnil v Maeerta v Italiji neki bi\-i italijanski v>-j;:k. ki je bil tudi blizu kitajske me j v. Ves čas vojne od leta 191 1 ni bilo nobenega glasti o njem
Neki tirolski vojak, ki
je
tlldi
dem. kjer mi si ogledali kmetijske zavede in ustanove. Sprejeli so bili ljubeznivo. Predsednik fnr-lansfe?. kmetijske zveze eonte (*a-pariaceo je obljubil vipavskim kmetom, tla se bo ravzemal za i»o-tlaljšanje vipavske železnice «b> I a»tratea.
Ples v ljudski šoli.
V Kršantt v Ktri se je vršil preil kratkim v ljudski šoli ples. kar
j red kratkim vnitil. j«' pripovedo- s pomeni pravo sramoto za našo do-val .da so boljševiki prodali mnogo v jetnikov Kita je eni za poljsko in drnsro delo 111 da tam srrozno trpijo. Tako se vrne najbi /e še j
marsikdo, o kater mi se mišji, d:1'Nekaj neodrešenih drdmatinskih
•bo. ali v -lulijski krajini, zlasti v Istri sn danes mogo-e aiajnevr-i« Ineiše stvari.
j« mrtev.
Smrtna kosa.
Te dni j«' preminula v Ljubljani Kranja Zupan.
—	V vi>« ki starosti S3 let je preminul v Stepanji vasi Peter An žre. dolgoletni marljivi odbornik tamkajšnjega prostovoljnega gasilnega društva.
—	V Po novicah je umrl Alfred Buda, okrajni gozdar v pokoju.
—	V Ljubljani je v starosti 60 h t umrl Ivan Vrcček, star., trgovec in jx»sestnik.
—	V Mariboru je umrl inšpektor državne želeanice Jakob Ma-jerič.
—	V Litiji je preminula mati znane narodne rodbine, Marija Košisa.
marka vsako vrednost izirubila, sojr..jtl tolmačiti, ostali brez »lenarja. Nič več jih ne zanima. Popolnoma ->o oplascni Celo ženske zabr«'-l (j«» na krive Okolščiin* so p«.vzro'-ile. da 'naša ljudje, izghnlajo kot del kakega neciviliziranega azijatskega naroda; drugim ljudem smo v posmeh. Izrabljajo nas povsod
Umor ; iz 1 iiibosumnosti.
Na dvorišču magistrata v Su boliei se ju dne 31. avgusta leta 1922 odigral žalosten slučaj. If 1-^ka begnnea d a kov Niklf«»rovi "*
prišel zakonitim potom.
Ako i MarLgerovski in Panta Ivanov st;t
tčik vt ihotapljeni inozemec ima ženo in otroke v starem kraji, ima malo ali prav nič nade. da bi družina mogla priti k njemu.
Sledeči izvlečki i.z p I-.111 a mladega prišel j--nca. ki je po devetnajst mesečnem čakanju v Kubi uspel dobiti vizo. in se sedaj nahaja v Združenih državah, drastično opisuje razmere v Kubi. O11 je poslal to pismo k enemu izmed tukajšnjih inojezičnih časopisov v nadi. da bo tako posvaril druge, ki bi hoteli iti kakor on v Kubo.
i4Z vsakim parnikom iz Evrope prihaja v Kubo mnogo mojih rojakov, ki so bili zapeljani od agentov. Ti neprestano nagovarjajo potnikom, kako lahko da je priti v Združeno države iz Kube; oni slikajo delavske razmere na Kubi v najbolj rožnatih l>arvah. Ali vse te stvari *o popolnoma drugačne.
"Priseljenec mora ostati najmanj leto dni v Kubi. (Pisec nit-sli na zahtevo enoletnega bivanja v svrho ameriške vize, kakršna zahteva je veljala do 1. julija •1924). Na to, ako kvota njegove dežele ni izpolnjena, on more iti 'r Združene države. Tekorni tega rleta on mora uporabiti ves denar, ki si ga.je prištedil, ali pa dobivati podiporo od sorodnikov, stali 11 j oči h v Združenih državah. Položaj je jako težak, kajti le mal' priseljencev more najti d"0o v sladkornicah, na železnicah in pri nakladanju 'ladij. Pa tudi tafko delo traja le za nekaj. dni. Ker nj-
Tod i duhovnika v cerkvi na s.", eesti in 23. Ave. v Brooklvnu i-n verni župljani vedo, da je naprn vila s v. Terezija nadaljni »"n Včeraj so «e vrši!-* v ta namen zahvalne svet«* maše.
•i-
To poročilo l»t» brez dvuna za-oiinalo marsikat < Tega rojaka.
I »o ro 1**11 o.
Italijanov v Puli
i je imelo (». maja občni zbor svoje-V Marezigah	j „a „druženja. Izjavljali so. kako
v Istri imajo v občinskem uradu ! jim j,, »uuilo in da kar ne morejo kar tri nameščence, ki ne znajo j pozabit i svojih rodnih krajev. Pošlo vensko. Ako pride stranka v >ehnn so >«' še spomnili Splita in ob-'dtiski urad s slovenskimi iloku- j Italijanov v njem. katerim ]ioši-menti jo gonijo k notarju, da na;f|ljajo tople pozdrave. Verjamemo, do'kumentc prevede na italijan- iia j" t-mu dalmatinskim Italija-ščino. Komisar P»abich se je sam: ! »1^111 v Puli hudo. ker tako slabo, postavil med one. ki ne znajo slo-! kakor je v Puli danes, je malo-venščine. pa revček tudi iTalijan-j kje. itnlijan-ki go-T>odi v Splitu in šeiiio lom;. da je jo.?. To so za- , povsod i v Dalmaciji -e godi izbor-stopniki ljudstva!	110. Zato s<* o-pravičeno toži mar-
-"ikateremu " neodrešenčkuda Škof dr. Fogar v Istri.	je tako lahoinišljeno zapustil Dal-
Te dni se mudi tržasko-koprslii maeijo in šel k "mat mm" Italiji! škof <lr. Fogar v Istri na kanonič- Značilno je, da je Karlo Marino-ni vizitaciji. Deli tudi birmo. Na j vich (puro sangiie) ostro ožiiro-vt č krajih so jirišle do npe<_ra de-; sal one dalmatiske Italijane v putacij" s prošnjo, da vrne naš: Puli. ki n«»."-ejo 7»r:«fopiti k "Asso-j"/.ik v cerkev. Šk« f K«>gar je ob-i <da-<ione Dalmatica' ljubil, da so to zgodi n-r b«i v eer-i uvi«h»vaj«». kako kvah zon«-t tako. kakor j<> bilo društvo smeši s svojimi izjavami.
Ti najbrže dalmat i«>^ko
]-,o|»rej.
si va !
I >a bi ^-koro sledila «h\j-
21 ma ia
lijem
>e v Suho{»«»lju seznanila nt -ta -sklenila prisr?*Mio prijateljstvo. Kim* je živel Ivanov v zelo slabih razmerah, ga je Marigerovski. ki je bil oženjen." vzel k s- bi v hišo ter skrbel zanj. Nekaj ča^a za t«Mn -ta prišla v Subotieo. kj«-r so ju namestili za policista. Neke«ra dne pa je Manigerovski našel pri Iva-J novu ljuba\mo pismo svoje žene. Zato je pozval Ivanova, da Subotieo zapusti ali naj se ž njim bij.\ Ivanov je oba paziva odklonil ter je celo izjavil, da ho«**«' živeti skupno z ženo Marigerovskega. Presenečen nad postopanjem prijatelja. je Marigerovski sklenil, da se maščuje nad njim. Osv to je res izvršil. l>ne 31. avgusta leta 1922 je na stražinci v mestni hiši pozval Ivanova. «Ia pusti njegovo ženo pri miru. K<m* je ta zanič-1 i i vo odvrnil, da tega ne stori, je Marigarevski pot<-gnil samokres in svojega ljubavnega tokmeca ustrelil. Pred okrožnim sodiščem v Subotici je bil Marigarevski obsojen samo na mesec <Ini zapora. ky je dejanje storil v naj več j", razburjenosti.
Sodbo je sedaj potrdilo tudi pri-zivuo sodišče v Novem Sadu.
Smrtno ponesrečil.
Pri sv. Jakoibu v Slovenskih goricah se je smrtno ponesrečil tamkajšnji pofiestnik Ivan Hercer. Padel je tako rofsrečno pod voz. da je zadobil težke poskocKbe. katerim je kmalu podlegel.
Zanimiv«) je. pa tudi ki j«- hibi objavljeno «lin v čikaški '' Edino ti".
P«isaii!«'>"ni odstavki \ irl*'se ;
"Tiha vr»M*a želja ve wnsk'-ga otroka j -, š>- »Mikrat viti« ti >vijo rniljen«* mat r .Marijo r«nnaiia.; na fire/jah. Za!, da niar-**:ka t■■ n-nnu iz T.'ira ali «ni« tra vzroka to ni in ne bo daino. A Marija Pomagaj j.' videla skrit" ž dj«* '«di svojih otrok t-r j.' -ama prišla /:\ otroci v Ameriko. I>ne 24. maja
Knko jc ob meji.
V Doleh je nad Idrijo občutijo v-., neprijetimsti. katerim so iz-postavljeni tibm^jni kraji, lain je šievilna finančna straža. Kmet l.ovre lio trata j je delal ves dan s svojimi konji. Zvečer je gnal s.p
uij.
st ris j -1: a /.»
k sj t 1«b' u t* u. Tu pa prične iti nanj kf»»*p'iral finančne /ob 1 je en»*ga konja. j.« obb-/;d. 1 irniri j»- prit. k ! še.
domov, pa tam omairal. Pot »m j> neg:i si o- j rek«1! dotični komora I. da mu je žal. .I i nI n»trclil še sh,;'t. Prišli komi s jiio in s., poučila o d<»-
J«"
vrotlku. Prtdii valst \ o zjiman n
Jugoslovanska manjšina na Reki.
l>r. IIvbar s.> j«- na po,ti v Ki-renzo estavr Ina SuaŠaku, kj'-r je irovoril s soj rudnikom "Sušak«-ira Noveira lista". Rekel je. «Ia bo ju-go-fovanska manjšina na Reki uživala v<- one pravice, ki so ji garantirane v riinsk«*ni paktu in ki s,) predvi«!«Mii v .sv«*tomargerit -sUi k<m»*-n«dji za italjansko manjšino v Dalmaciji. \* tej stvari se vs;. resolucije rešijo na temelju repro«-it te. Take pravi««e morajo imeti Juiroslovani ne 1<» na I v < • 1< i. a uma k po vsej Julijski krajini. Praviee pa ' • morajo izvajati in ne <;ii!i|i skleniti. V to dolžno t
r]. I treba obvezati italijansko vlado.
(•o imela
dove4
tu
vhod. v " voj no-
^ i dom pri Lemontu. Tu bo o«lsb'.; inagn ■ za v>a naša še kol.-kaj verna slovenska srca. Ker blizu 11I dobiti jesti, naj romarji ne poza- ( bijo romarski cekar vzeti, ki j»n| ne sme biti jiraxen. k«u- mi ne znamo <: dati čudežev, Marija pa takih navadno ne dela. kakor -Jezus, ki je s par hlebi nasitil tisoče. Po govoru bo potloba slov -110 blagoslovljena in postavljena v njen cltar.
*
Iz prvega poro«'ila je razvidno, da .j«' vera v čudeže še vedno 1110-gnv-na. lilagor tistim, ki žive v tej veri.
Drugo poročilo nam pa poj*s-njujeje. da si <je pater Koverta zamislil nov vir dohodkov — božjo pot.
Kdor hoč«* vrovati v ču'ieže. naj veruje, kdpr hoče romati naj ri-ma.
Kljub temu bi pa rojakom to-le svet ova 1:
Ako kdo zboli na slepiču ali kaki drugi bolezni, naj gre v bolniš-
Jl'CO.
Vera v svetnike je dobra, pre-uspešen jc pa tudi hot. v rokah dobrega zdravnika-operaterja.
Da nudimo našim vlagateljem čimveč koristi in jih spodbujamo k večjemu varčevanju, homo obrestovali vloge na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
mesečno, namesto četrtletno kakor dosedaj.	i
Od 1. aprila 1925 naprej veljajo pri tem sledeča pravila:
Vloge, katere se vložijo prvega poslovnega dne vsakega meseca, bodo obrestovane s tem dnem; Vloge, katere se vložijo po tem dnevu, bodo obrestovane s prvim dnem prihodnjega meseca.
Vloge, vložene do vstevši desetega poslovnega dne meseca januarja in julija, bodo obrestovane izjemoma že s prvim dnem januarja in julija.
Obrestovanje dvignjenih zneskov se preneha koncem preteklega meseca.
Vloge se obrestujejo po 4% na leto. Obresti se pripisujejo k vlogam 1. januarja in 1. julija.
Vloge nadzoruje Banking Department of the State of New York.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, : New York, N. Y.
---t-j---;-
Avtomobilne ceste y Evropi.	Snemanje kipa.
Poseben kongres, ki se bo vršil v Milanu, se bo ba-vil z uvedbo mednarodnih avtomobilnih cest.— Francija je v tem oziru preclnjačila, toda vojna ji je prekrižala načrte. Cehoslovaška je središče evropskega avtomobilskega prometa.
V prvi polovici septembra se ho vršil v .Milanu letošnji mednarodni cestni konjrros, ki s.- ho med dru pim ha vil tudi z uvedbo mednarodnih avtomobilskih cest. To vprašanje j«1 {»ostalo z ozirom na nagli razvoj avtomobilskega zelo važno.
Predpogoj za razvoj prometa "s t«'in modernim vozilom je izboljšanje cest. Na tem polju se je v velikih državah ž«* mnogo storilo, vendar vse premalo. Zlasti Francija je ona dežela v Evropi, ki je iiajvce storila, da se dvigne avtomobilski promet. V zadnjih dveh deset Jet j ill je bila zgrajena ali preurejena na Francoskem cela vrsta cest. naravnost idealnih za vožnje z avtomobili. Posebno v severni Franciji je bilo z«rrajeno e«-lo o-m rež je širokih, ravnih in dolgih cest, po katerih so avtomobili lahko drveli z vso brzino. Vmes je prišla vojna, ki je pokvarila na ti-soee kilometrov krasnih cest. Po vojni so se ceste že precej poplavile. vendar večinoma še niso v predvojnem stanju. Mnogo so storile tudi Nemčija. Anglija in posebno Amerika za izgradbo cestnega omrežja za avtomobilski promet. Na ozemlju bivše Avstro-O-grske stoji na prvem mestu Čelio-slovaška, ki hitro popravlja svoje ceste za vožnjo z avtomobili. Ta mlada republika je naravno središče Evrope. Zato se tudi stekajo v njej železniške, pa tudi cestne zveze z \>eh strani Evrope. Radi tega je tudi zveza avtomobilskih klubov stavila na dnevni red mednarodnega cestnega kongresa v Milanu predlog za uvedbo mednarodnih avtomobilskih eest.
Doslej so predložili Celioslova-ki načrt za uvedbo naslednjih štirih mednarodnih avtomobilskih eest. ki gredo preko ozemlja čeho-slova.ške republike: 1. Pariz — Strasbourg — Stuttgart — Nuernberg — Plzenj — Praga — Kraljevi Gradec — Varšava Vra-tislava; 2. Stralsund ob Vhodnem morju — Draždane — Toplice — Praga — Tabor — Dunaj; 3. Dunaj — P.rno — Olomue —Tešin— K rakovo — Varšava in 4. Beograd — K rakovo — Varšava. Razen tega naj se uvede še ena taka cesta preko Slovaške. Po omenjenem na črtu naj bi šli dve mednarodni avtomobilski cesti preko Češke, po e-lia pa preko Moravske; Šlezijc in Slovaške. Te mednarodne ceste naj bi se napravile in že obstoječih državnih in okrajnih cest, ki se morajo nekoliko preurediti za veliki avtomobilski promet, kjer je
to potrebno.
Naert pn»dvideva tudi označevanje poedinih mednarodnih avtomobilskih cest s številkami in barvami, ki naj bodo razvidne na vesli kilometerskili kamnih vzdož vso proge. Oznake naj bi bile torej podobne označbam mednarodnih železniških zvez. Tako vozijo na pr. že dolgo let v Nemčiji tako-zvani D-vlaki po gotovih velikih progah, pri čemer njihove številke niso v skladu z označbami poedinih vlakov na raznih progah vsa-
Na j bogatejši angleški plemič.
kega železniškega ravnateljstva, po katerih vozijo. Znano je, da se označujejo vlaki na gotovi progi po izvrstnih vidikih s serijami in številkami. D-vlaki imajo svoje posebne številke, ne glede na to, prometa po kateri progi vozijo in pod območje katerega ravnateljstva spadajo dotične železnice. Isto naj bi bilo torej tudi s predlaganimi mednarodnimi avtomobilskimi cestami.
Pričakovati je, da bodo stavile tudi zveze avtomobilskih klubov drugih držav za uvedbo mednarodnih avtomobilskih cest po svojemu ozemlju. Ako se to izvede, bova imeli v par letih v Evropi lepo prvovrstno cestno omrežje za avtomobilski promet. Šele potem se bo dalo govoriti o avtomobilu kot splošnem prometnem sredstvu, kakor je to vprašanje že zdavnaj rešeno v Ameriki in Angliji.
VSTOP ŠPANSKE V VOJNO
bojev delali zmote ali ki so omahovali ter pobegnili pred Francozi. Dal je zapreti tudi več generalov ter obglaviti begunce.
— Francija sama je odgovorna za vojno, — je obdolžitev, katero je dvignil komunistični organ Humanite, — in sicer raditega, ker je dovolila Abdel Krimu dobiti kredit in orožje v Franpiji. List, ki je vodil živahno propagando proti Francozom v. Maroku, izjavlja, da je prišel leta 1923 Abdel Krim v Pariz in sicer z vednostjo ministrskega predsednika Poincareja ter odredil vse potrebno za dobavo orožja, s katerim se je boril proti Španski.
Humanite pravi, da je bil motiv francoske via-
"BEEAVKANA
SE EN POLET NA SEVERNI TEČAJ
Skoro ne mine dan. da ne bi listi poročali o ekspedieiji na severni tečaj, ki je sedaj postal cilj ne samo fanatičnih raziskovalcev, temveč tudi pogumnih letalcev. Podaniki evropskih, ameriških in celo azijskih držav tekmujejo med sabo, da bi prišli po zraku na skrajno severno točko naše zemlje in tam razvili svojo zastavo. — Amundsen potuje na severni tečaj s pomočjo neizkušenih letalcev in Japonska, ki nikakor noče zaosta-ti za evropsko civilizacijo, gradi svojemu podaniku posebne vrste aparat, da ne zaostane za svojimi sotekmovalei. Z mislijo poleta na severni tečaj pa se bavi tudi Frit-joi" Xansen. znani učenjak in človekoljub.
Nan sen se je navdušil za polet na skrajno severno točko naše zemlje pod vplivom nedavnega o-biska dr. Eckenerja v Stockholmu. Dr. Eckener, znani vodja balona Z. R. JIL iz Nemčije v Ameriko, je razložil Nansenu svoj načrt, kako bi se dalo doseči severni tečaj z balonom Zeppelinovcga tipa. — Nansen je sprejel njegovo idejo, (■lavna zapreka te ekspedicije pa obstoji v tem, da antanta ne dovoli jačiti nemških obrambnih sil. Nansen hoče namreč naročiti v Nemeiji balon Zeppelinovcga tipa, ki bi bil manjši kakor Z. II. III., a i bi vseeno lahko kljuboval nc2go- j dam, ki lahko doletijo potnika na severu zemeljske oble. Njegov polet na severni tečaj potemtakem še ni siguren in zavisi od tega. kaj porečejo k temu evropske velesile in Amerika.
Prodno so začeli podirati newyor-ški Maidson Square Garden je bilo t roba sneti z najvišjega stolpa kip T)iane, delo kiparja St. Gandenrta. Zanaprej bo kip krasil pročelje ne\vyorške univerze.
(Nadaljevanje s 1. strani.)	_
l ocedkoma cujemo o dobrem
srcu bogatina. Te dni pa je umrl v Španiji mož. ki je prava izjema med bogatimi. Don <Tawd»o Lopez y Bru. Marques de Comilla. vitez zlatega runa,, je veljal za najbogatejšega moža v španski državi. Premoženje, katero je zapustil znašaj/okoli 7S0 milijonov frankov. Pokojni Lopez je bil pobožen mož in njegovo d<*bro srce in njegova dobrodelnost sta bila znana in čislana po vsoti i. Imel je ogromna podjetja, v katerih je izvedel soeijalno zavarovanje, bolniške in pokojninske blagajne. Številni rudniki so bili njegova last. mnogo imetja je tičalo v industrijskih
i | ., 1., , v • a i i i \y *	1 vrednostih, bil je t-udi lastnih
de, ko je dovolila oborozenje Abdel Krima, zdro- 5pfmske transatbmtske parobrod-
biti opri jem Španske na Maroko s pomočjo Abdel
Nevesta bolgarskega kralja.
NAPITNINE IN NAGRADE
Precejšnjo pozornost je vzbudil Rev. Reihuid s svojo pridigo v neki newvoški cerkvi. Z ostrimi besedami je bičal navado dajanja in sprejemanja napitnine in tudi -prejem bonus o v in tajnih komisij. Pritoževal se je. da so stari, dobri časi v tej deželi zginili, ko se je smatralo ponudbo naipdtnine za razžalitev, d očim steza sedaj vsakdo svojo roko poželjivo po napitnini, prav tako ali še hujše kot v Evropi.
—	Najbolj presenetljiva točka njegovega govora je bila, 'ko je pričel udrihati po svojih bratih a* Ivristu, ki sprejemajo posebne nagrade pri pornikah, pogrebih in krstih. Izjavil je, da stoji tak duhovnik na istem stališču kot natakar ali taksi-šofer in da je moral izgubiti vse spoštovanje do samega sebe.
—	Pomisliti pa je treba, koliko duhovnikov je bilo prizadetih vsled tega 'ukora. Nikomur ni prizanese!. a običaj, katerega je grajal. je vendar tako star! Največji in brez dvoma tudi pobožni svečeniki niso videli ničesar krivičnega v tem. če so sprejeli dar, posebno pri porokah.
f — Ta običaj je obstajal že o<l i zdavnaj ter ga ne bo mogoče tako j hitro odpraviti, vsaj toliko časa ii". dokler bodo ti ljudje tako slabo plačani ali vsaj dokler bodo i-meli tako mizeme dohodke.
Krima ter nato zdrobiti Abdel Krima samega, s čemur bi se dalo Franciji popolno kontrolo nad Marokom, vključno rudnike v Rif pokrajini. List sicer ne navaja nikakih pričevanj, da potrdi te splošne obdolžitve, vendar pa navaja imena oseb, s katerimi se je Abdel Krim v Parizu pogajal.
Radikalni list Depeche de Toulouse, najbolj vplivni francoski list izven Pariza, izjavlja, da je bil velik del orožja, ki se obrača sedaj proti francoskim četam, izročen od francoskega poveljstva Beni Zeroual, največjemu plemenu ob Ouergha reki, da ga porabi proti rifskemu plemenu v slučaju napada. Beni Zeroual pleme pa je stopilo na stran Abdel Krima ter se poslužilo francoskih pušk in francoskih ročnih granat proti Francozom.
List Depeche de Toulouse je dvignil vprašanje glede stroškov boja z Abdel Krimom. List pravi, da je mogoče izvojevati konečno zmago edinole z "velikimi žrtvami glede ljudi in bogastva'*.
Med socijalisti in radikalci je hitro pričelo razpoloženje proti temu, da bi imela Francija sploh kake kolonije ali protektorate. Dvignili so vprašanje, če ni sistem kolonij zastarel in brez vrednosti. Isto skupino, katero so imenovali tekom vojne defitistično radi njenega stališča, imenujejo sedaj proti-kolonijalno ter jo napadajo kot anti-pa-triotiČno.
Vspričo rastoče opozicije je imel včeraj ministrski predsednik Painleve na Grenoble razstavi govor, v katerem je branil maroško politiko ter pozival vse dobre Francoze, naj podpirajo vlado in armado v Maroku, "ki je preprečila sovražni pohod proti Fezu". Zavzel se je za maršala Lyau-tey-a, proti kateremu so socijalisti osredotočili svoje napade.
Painleve je rekel, da ni bil namen maroške kampanje razširiti se v kolonijalnem oziru. Zavrnil je tudi obdolžitve lista Humanite, ko je rekel, da bi Francija ne vzela niti inča ozemlja preko francoske zone.
lie družbe itd. Tako je gorenja premoženjska številka najbrže mnogo preanajlni" S ml i bognstva ni pozabil Lopi	delavca in
njegovo usodo.
Istočasno pa eitamo, da je bil li-|.. kvidiran testament, angleškega I Kot	«
bančnega ravnatelja Ev. Al. Ham-bro. ki zapustil ogromno premoženje. 2*20 milijonov ie o-talo. ko so bili izplačani različni legati. Pri milijonarju je služil dolga leta "zvesto in častno"' njegov hišni služabnik in temu je zapustil ctdili dvajset šterlingov . . . Revež je pričakoval mirno staro-,t. pa je doletelo tako razoi'-aramje. Sredi dttnarja navadno ni srca.
J
. se bo bol-garski kralj Boris poro*-il z romunsko prineezinjo Ilea 110. Nevesta je sestra jugoslovanske krafjice.
FRANCESCO NITTI
Negalantni učitelji.
Zveza angleških učiteljev je i-nn la pred kratkim v Nottmghamu s\ o j redaii letni občni zbor. Sprejela je resolucijo, po kateri ne smejo priznavati učitelji nobene telovadne nadzornice. Ako bi prišel ueitelj ob službo, ker se je u-piral nadzorovanju po ženskah, se obvezuje zveza učiteljev, da ga bo finančno podpirala. Sprejeta je bila še ena resolucija, ki izjavlja, da učiteljice ne smejo poučevati dečkov, ki so stari nad. sedem let
SJika nam predstavlja angleškega plemiča vojvoda iz Norfolka. kojega premoženje eenijo nadi ftto milijonov dolarjev. Fant je | SLOvjsjniO etar komaj štirinajst let.
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
smo že skoro razprodali V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le ie par ato izvodov zalogi Cena a poštnino vred
40 CENTOV.
Oni nafi zastopniki, ki ie niso naročili koledarjev, naj ae požu-rijo, da ne bo prepozno.
PUBLISHING 00.
82 Cortlandt St., H. T. O.
Bivši italijanski ministrski pred sednik in večkratni finančni minister Francesco Nitti je italijanski Caillaux. Oba sta proroka- svoji hlastnih idealov, apostola poni irjenja v Evropi in meščanske demokracije.
Enakost temperamentov pri Ca-illauxu in Nittiju je izredna. Oba sta fanatika svojega prepričanja in vendar stvarna brez vsake strasti. kar nikakor ni romansko. Kakor Caillaux pred vojno, je Nitti za svetovne, vojne spravil italijanske finance v red. Marsikomu, ki je hotel izrabiti vojno konjukturo
v svoje namene, je dobro zagodel. In vendar sta oba padla. Caillaux je bil pred kratkim rehabilitiran in je zopet na čelu finančnega ministrstva. Nitti je še v ozadju, ven dar ne bo dolgo, ko se ga bodo morali Italijani spomniti in ga postaviti na čelo finančnega resorta. Italijanske finance danes namreč niso sijajne.
Nittijev sin Vincenzo je sedaj iz dal knjigo, v kateri popisuje življenje svojega očeta in trnjevo pot njegove politične karijere.
Nam Jugoslovenom je Francesco Nitti še dobro v spomina. Ako bi se bil pred petimi leti, ko je bil ministrski predsednik, sklenil spo-
razum z Italijo, bi v bistvu obveljala Wilsonova črta in ne bi naš narod izgubil toliko, kot je par mesecev po Nittijevem padcu moral odstopiti Italiji, ki jo je takrat vodil italijanski 4'tiger" Giolitti, ki je zopet v marsičem podoben Cle-menceaujh.
ADVERTISE in GLiAS NABODA
Tragična smrt dijaka.
V Šibeniku je povozil vlak peto-šolca tamkajšnje gimnazije Ivana M a tuli na. Ponesrečeni dijak se je s svojimi tovariši igral na vagonu. ki se je premikal na postaji. V tem hipu je prišel kondukter ter sunil Matu In na z vagona tako, da je padel med kolesa, ki so ga grozmo rajzmesarala.
Toča v Halozah.
Iz Sv. Barbare v Halozah pišejo: Tukaj je divjala grozaia nevihta. kateri sta sledila d-ž in to-! ča. ki j" popolnoma uničila kwas- ; no cvetje sadnega drevja. Tudi! vinogradi so bili precej poskotlo-! vani. V Velikem vrlvu je strela!
niei pri Djakove-m v hiši po- -.mika'Karla Trnka. Posestnikov sn Kari je po-lal svojo malo sestro v trafiko, da mu prinese tobaka. Ko >e jo mala brez tobaka vrnila .1" j" brat zmerjal in ji prisolil par zaušnic. Vmes je pobegla mati. ki je- sina s polt-nom udarila večkrat pn roki. Sin je imel v roki ravno nož in je mater sunil v t rebuli. Težko ranjeno ženo so prepeljali v bolnico, a ni upanja, da okreva. Karl Trunk je bil prijet.
SLOVENSKO DEKLE
neomadeževane preteklosti, prid-udarila v poslopje posestnika Šte-|m'* hirava in lepe postave se želi
fana Erjavca, kateremu je zgorelo stanovanje in stiskalnica.
Sin zabodel mater.
Strašna rodbinska drama s« odigrala te dni v Da j kovač k i S;lt- i
seznaniti z dobro situiranim Klo-vencem v starosti 26—36 let. Pogoj je: značaj in dobro srce. Podrobnosti v pismu. — Pišite na: "Slovensko dekle", Glas Naroda, * je j S2 Cortlandt St., New York City. Cix 25.26,27)
Posebna ponudba našim čitateljem
Prenovljeni pisalni stroj
"0L™" $20.
B strelico ra slovenske črke, čf i, i —> CJOCOO
•OldVEK' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEfiH,
Pisat! na pisalni stroj nI nikaka umetnost, Takoj 1*1-?• ysalf pil«, Hitrost pisanja toblte « yajq,
■IiOVENIC PUBLISHING COMPANY U ©artlandl Streti	Mrvr York, K. T.

Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zalo ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi s mosey ordrom, ▼ "»"ntfh ali gotov denar ▼ zavarovanem pisma na:
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York
Prečitajte pašno oglase o novih irnj*g*ii
KNJIGAH N'A "GLAS NARODA''
POUČNE KNJIGE:
Naša zdravila . ...........................BO
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami,
obsega 668 strani .......................5 00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strpni .... 7.00
Jugoslavija, 3. zvesti, zemljepisni, Statistični in
gospodarski pregled in —■	)
Zgodovina SHB-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.2S
POVESTI s
Fabijola ali cerkev v Katakombah ............ 45
Gadje gnjezdo, pojest iz dni trplenja in nad. Trdo veza no .......... ..................75
Hadži Mnrat, Tolstojeva povest, prevel Levstik. —.
Kraljica mučenica, trdo vezano ............... .80
Kazaki, povest iz ruskega .......................70
IO plačamo poštnino.

GIjAS NARODA, 25. MAJA 1925.
SOLAN A.
roman.
Za "Glas Narcda" priredil C. P.
29
(Nadaljevanje.)
Tudi hi&na je pričela zanemarjati svoje dolžnosti v bolniški sjo-bi ter jc polagoma naprtila vse svoje delo Margareti, ki je vse voljno prevzela ter točno izvedla.
Cepi »v je občftvanje s tako prikupnimi mladim 'bitjem nozmer-no veselilo bolnico, ni okrevanje dasti napredovalo in Margareti se je celo zdelo, da <poe>taja starka vedno bolj slaba -en ovenela. Mlada diakonLstija je bila >eveda še premalo izkušena, da bi mogla pravilno Noditi kako t.fžko notranjo bolezen. Strogo se je držala odredb zdravnika ter ni mogla domnevati, da je bilo zdravljenje tega pri-probtega zdravnika z dežele povsem napačno.
Pod uplivoin grofice Perpisnuui je uveljavil odredbe, ki so razvoj bolezni še pospeševale, mesto da bi ga omejile. Ko pa je zdravnik -.jKraial resno stanje bolnice, je popolnoma izgubil glavo ter pričel tavati v temi, pričakujoč izboljšanja od tega ali onega no-hku-^a. Okrajni zdravnik je moral v neko zdravilišče in njegov namestnik ga vsled- tega ni mogel več vrpralšati za svet.
Tako >-o potekali dnevi tiho in enolično
V veliko zadovoljstvo Joried se ni skušala Margareta ali "pobožna Solatia", kot jo je imenovala ironično Joried, vmešavati se v -tvari, katire je re-ervirala JorietI za.se.
Ta tiha, potrpežljiva oseba, ki je bila vedno enako prijazna in krotka, ni pomenjaia za grad duha brez telesa, .nočno senco, katere nikdo ne opazi. Edini zaak življenja je bilo njeno igranje na klavir, a ker je bila Margareta resnega razjxdozenja. je igrala le cerkvene korale ali pa ljudske pesmi.
Margareta ni igrala umetniški, a z le velikim občutkom. Včasih je fantazirala po cele ure in v teh fantazijah je tičalo tako hrepenenje. <la je sklenila baronica roki ter rekla:
—	Kaj je z vašim glasom in vašo igro, Margareta, da mi segata prav globine srca? Vi igrate tako kot govorite. Vaš glas je podoben vašim melodijam in v obeh tiči posebyo--t, katere ni mogoče pojasniti . . .
Celo dopoldne jc svetilo solncc z neba. ki ni kazalo niti najmanjšega oblačka.
Jasmin je duhtel iu ptice so nizko letale. Mrk molk je ležal nad nepremičnimi vršiči dreves.	_
Oči vseh so zrle proti obzorju v pričakovanju, da se bo prikazal bel o-blaček. znanik odrešuj oče nevihte.
Nie.sar pa se ni pokazalo, razpaljeni zrak se je tresel in solnce je pričelo polagoma zahajata. .Sence so postajale daljtše iz od jezera je zapihala hladna .sapica.
Joried je legla v veliiki, hladni dvorani na divan.
Nosila je duhttVo, lahko belo obleko, kajti ljubila je vse, kar je bičalo n.j.tne žrvee. Raditega je tudi čitala okrajno frivolno knjigo in to čtivo ji je poganjalo kri skozi žile kot ogenj.
Njene oči so dobile oni zagonetni 'blesk, ki ratzodeva pohlep in nestrpno pričakovanje.
Polna je bila življenja, polna veselja do življenja.
Dvignila se je t r iztegniia roki. Ustnici je imela napol odprti, ko žejen človek.
Stopila je k oknu.
Konečno, konečno!
Zahajajoče solnce je osvetlilo njen ob r a/z. Napočil je čas.
Prijela je za zvonec ter pozvonila. Vstopil je Friderik.
—	Ali je Krašovec doma? Hočem jalvasti.
—	Mladi gosjiod čaka že eno uro na to povelje.
.Joried je ravnodušno skomignila z rameni.
—	Neumnost! On ve. tla v tej vročini nikdar preje ne jaham kat ob sedmih. Dajte oscdlati konja.
—	Kot ukažete, kontesa . . .
Vrata so se zaprla za služabnikom in na.gt'1 usmev je bušknil preko obraza mlade dame.
Torej že čaka že eno uro! Prav nič manj poželjivo kot ona sama. Kako hitro se je danes vrnil s polja!
Joried se je smehljala. Inšpektor ji je rekel: — Za božjo voljo, kont sa, ne dajajte Kraševeu nikakih knjig. Mesto da bi opravljal svojo službo, leži pod drevesom tor čita. In s kakšno naslado! Nič ne vidi in nič ne sliši in njegov obraz je rdeč kot oni pijanca.
Joried je skomignila z rameni ter se nasmehnila.
—	Pri taki nedolžni knjižici? No. gospod inšpektor, človek ne živi v*arao od kruha. Strašno je gledati, kako t>e mlad človek tukaj skisa. ker mu manjka vsakega duševnega bodrila. Hoee»m mi priti nekoliko na pomole ter vat*- prosim, da ste nekoliko popustljivi. Ljudje m> vsi zanesljivi in včasih gre tudi brez nadzornika. — Želim, da govori Krašovec z menoj glede novejše literature.
—	(iotovo kontesa, to se da vse urediti, — je prikimal inšpektor dobrodušno ter pustil svojega voloaterja citati lepo. nedolžno knjigo.
Spisal jo jc eden največjih franco-skill realistov in vsled tega tudi ni zgrešila svojega učinka.
2e celo uro je čakal.
Joried je stopila pred ogledalo ter si potisnila na glavo lep slamnik.
Ka oi vročine ni mogla oMcči ozke, močne jahalne obleke in vsled tega je sklenila ostati v lahl«, beli. oblaki.
Ko je stopila grofica Perpignau pred grajski portal, je stal Krašovec poleg svojega konja, z roflco ob sedlu.
Pokimala mu je s ponosno kivftnjo glave.
Boke, katero ji je ponudil, ni videla in dvignila se je v sedlo s pomočjo konjarja. Krašovec je iapremenil barvo, se obrnil ter zasedel konja.
—	Naprej. — je ukazala kontesa in i ponosno, kot kaka kraljičina. je odjahala naprej v park.
Ko je izginil grad sredi gosrtega drevesja ter jima ni sledil noben pogled več. je -obrnila Joried glavo ter se oarla vanj.
—	Kani? — .se je smehljala te»r nekoliko zadržala konja. Njegov* pogied je tičal na njeni čudni, fantastični prikaani in srce mu je utripalo tako močno, da je bilo videti to celo na nJegoA'em zagorelem obrazu.
—	Kamor ukazuje kontesa, — je odvrnil skooa seob-sl — Sledil bom do konca sveta, — v nebo aH pekel.
—	Ne poznam poti. ki vodi tjakaj.
Kako elegantno je obrnila svoj nežni vrat! Kako ju blente ostri zobje tikozi ustnici! — Mislim pa, da bo prav po vašem okusu, če od juh »m proti hiši ffooriarja.
Su &P&H prihodnji^ _ - -
CIRKUŠKA DEBELUSKA
kajo s skromno zakusko ter srkajo belega bordojca. Mamice in pa pari i pa pazijo na* deeo in so ponosni nanjo. Sem pa tam opaziš agilne-ga očko, ki s hčerko okorno skače preko vrvi, mamica pa se z otroci igra "šole". Po romantičnem jezeru, ki še preliva preko gozda, se zibljcjo lahne barčice. Na otoku, ki votli nanj most. je kavarna. — Tam sem se usidral za dobre pol ure k čaši črnega vina in mislil na naše Posavje in na Podrožnik. . .
Hretanje parniko* - Shipping New
ZAKAJ SE JE RADIČ PREMISLIL.
uwuvgw a UNDER WOOD. H. V.
Debelutflca Alice, ki se kaae v cirku-u Barnum and Bailev. tehta (J90 funtov. Za povsem priprosto in kratko obleko potrebuje 12 jardov blaga.
Pismo iz francoske prestoiice.
Parity 24. aprila.
Ce bi pri nas v Ljubljani prišel kdo, recimo v kavarno Zvezdo ali Emono, ne da bi spoštljivo snel svoje častitljivo pokrivalo in odložil plalšč — in kar meni nič tebi nič sedel za mizo in poklical gospoda natakarja, bi prav kmalu vzbudil ogorčeno pozornost vseli kavarniških gostov. Vsi bi pomilovalno, razžaljeno ali srdito gledali nanj. In kaj kmalu bi se gospod "plačilni" oblastno približal omadeževani mizi škandalozno slabo vzgojenega gosta: — Slišite, gospod, ali bi ne odložili klobuka in plašča, v kavarni ste, ki uživa dober glas, lepo vas prosim, in mraza tudi ni danes. Ali nič ne vidite, da se vsi naši gostje "gor drže'' zastran vas. Prosim, prosim, gospod! Halo, Joško. zanosi gospodovo suknjo in klobuk v garderobo. . Xa, vendar! —
Takih in podobnih dovtipnih scen Pariz ne pozna. Tu sedimo v največjih in najmanjših kavarnah kar lepo udobno v klobukih in plaščih pod blesteč i nii zrcali 11 luksuznimi lestenci ravno tako kot na trdih in majavih stolih zakajenega; predmestja 4 Ca fe-Bfard' \ kjer točijo nedolžno črno kavo. po domače "omako" po trideset centi ni o v ali šest grošev. Tipični pariški brezdelni ga lan, ki pride v kavarno na sestanek z namazano in našemljeno ljubico, se v tem o-ziru ravno tako obnaša' kot zdramili uslužbenec velikega magazina, ko si po trdem delu privošči ea-šo ne kaj dobrega pariškega piva aii gospod senator ali nadebudni ]>oslanec, ki na tihem upa, da bo ob spremembi ministrstva morda prišel v poštev, ravno tako kot razboriti študent " pri latinski kupici" na bulvarju sv. Mihaela. Ce stopiš v kavarno, pustiš klobuk mirno na glavi, plašča tudi navadno ne odložiš, pa naj v kavarni svira pot najbolj ih glasbenikov, ali pa naj se delavci prepirajo v sočnem pariškem narečju. . . To je vseeno. Glavna stvar je komo-diteta. In pa denar seveda, da lahko plačaš, kar si blagovolil zaužiti. Ce si že ob vhodu v kavarno bo-gaboječe snameš klobuk, kot da vstopiš v eerkev, te natakarji in gostje precej pogruntajo, da si tujec, in to včasih ni dobro, zlasti v predmestjih.
Pariške kavarne nimajo časopisov, to je neugodno za nas. Pari-žan si kupi svoj jutranji ali večerni žurnal v kiosku na ulici, pri vhodu v podzemno železnico, v manjši papirnici ali pa — in to še najčešče — od pouličnih proda-jtlk, ki svojo skromno prisotnost dokumentirajo s pretresljivim kričanjem. Te prodajačice so tip menda na poseben način ustvarjeno grlo, ker bi sicer najbrž ne mogli s tako burno glasovno reklamo ponujati svoje lažnjive robe. Nekateri ponujači imena časopisov zapojo z interesantno melodijo, ki pa ni prav stalna in se cesto preliva v kaj zdnimive vari-jaeije na dano tempo. S takim popevanjem, ki seveda ni zmirom
ravno blagoglasno, imenitno privabljajo kupce in delajo časopisar ji in časopisarice veliko konkurenco popotnim steklarjem, ki zopet po svoje, a po navadi tudi z lepo zaokroženo pesmico hvalijo svoje krhko blago, in pa prekupčevalcem starih oblek, ki krmarijo z dvokolnieo po ulicah in kriče na ves glas.
Prodajalke žurnalov. odlikujo-če s«4 po izvanredno našmarjeni. a zanemarjeni obleki in široki, črni koierži. se rek r utira,] o po večini iz preštevilne in nadebudne kaste o-starelih pocestnih deklet ("devic"). ki oddajajo svoje veterane tudi še za varuhinje tistih hišic, na katerih ponosno vabita nestrpne odjemalce veliki črki \VC. iti za zgovorne dinetrise takih lo-kalčkov, ki so ponoči tudi pred vrati rdeče razsvetljeni. Raz pečeva le i časopisov pa. če niso invalidi zadnjega svetovnega pokolja, j tudi ponajveč ne morejo trditi, j ne da bi se zlagali, da še niso nikoli imeli resnejših konfliktov z dobro organizirano francosko roko pravice. . .
I V manjših pariških kavarnah je j posebno zanimivo dejanje in n<s-banje okrog točilnice, to se pravi o!:rog Coinptoirja ali po pariško "ziiica". Ta poslednji tipični odziv pride odtod, ker je pult, na katerem 1i toča j postreže z okrep-čili. <>bit s kosiirom. Ob zineu torej vidiš najrazličnejše ljudi in slišiš vse skale pariških žlobudranj in latovščin in vsp posebnosti raznih francoskih narečij. To je štu-jdijska soba in predavalnica žive slovnice in za izvestne dogodke najbolje in najhitreje informirani tukajšnji časopis. Kje bi mo-g<-l točneje izvedeti tajnostna borzna poročila kot po malih kavarnah ob burni Borzi?
Ce stoji pri zineu večja družba in so po zaužit ju zaplete v prerekanje zastran plačevanja cehe, fsa.j res, vsak bi rad plačal za vse) jim pomaga iz zadrege posebna i-gra na kocke, ki jo imenujejo splošno zan-zbar. ponekod pa colonel ali polkovnik. Iz usnjenega toka mečejo po kosternem pultu tri kocke in štejejo punte do deset in nazaj. Kdor je igro zgubil, plača za vse. pa je mir pri hiši. . .
Da se v kavarnah posebno radi shajajo parčki in da se večinoma" prav neženirano (velikomestno pač!) ljubkujejo 111 zabavajo med seboj, bi skoro ne bilo treba omeniti. . . Lahko pa še povem, da ne-udeleencem ni kaj prijetno gledati take reči in se navidez malomarno hliniti in zaatjevati, kot da ničesar ne opazijo. . .
V nedeljo popoldne romajo Pa-rižani na svežo travico in pod senčna drevesa v bližnje gozdove, u-metne sicer, a vendar dokaj pri-!kupne. Bois de Vincennes je v dela prostih dneh neobičajno živahno pozorišče raz vesel je vanja zadovaljnih izletnikov. Vse trate so polne rdečeličnega drobiža, ki skače in vpije ter se veseli prostega pomladnega zraka. Pod drevesi tabore razigrane družbe, se slad-
Očividno z namenom, da bi v-plival nix radieevske delegate, ki so te dni zborovali v Zagrebu, je priobčil zagrebški "Hrvat" pod gornjim naslovom članek, ki je interesauten baš radi tega. ker so po stilu in zavitosti izražanja tšo-di. da ga je napisal sama S ti pan Radie.	. * I
Šest It It. pravi člamkar. se vodi vojna med Srbi in Hrvati. Karakter je vedno isti: na srbski strani ofenzivni, na hrvatski defenzivni. Volilna bitka- 8. februarja t. 1. nt prinesla odločitve, zato je preostalo samo dvoje: vojno nadaljevati ali dokončaiti. Nadaljevanje je bilo verjetno, kajti premagancev ni bilo. Zato se ni bilo nadejati miru. Tu pa je prišlo ono. kaj je največje v tej borbi: izjava Pavleta Radi ca. Ne ve se točno, kako je do nje prišlo.'Gotova stvar pa je, da je njen avtor sam Stjepan Radič.
Iznenadila je pristaše Radiee-ve. zmedla njegove nasprotnike in zaveznike. Da se prav razume ta Radičev korak, je treba razumeti Radija koft politika. Tako velik duh. kot je Radič, gleda na borbo med Srbi in Hrvati z drugimi očali kakor navadni politiki. Njemu je ta borba kuhaaije novih uredb, potrebno zlo. do katerega je moralo priti radi preranega združenja v enotno državo. O11 sam ne ve dobro. da to lahko mine, da iz vsega izide nova ureditev države, v kateri hi i Hrvati i Srbi imeli svojo državo.
Radič je krenil na desno! Ta njegov korak je nekaj največjega. kar je vobče kdo v državi SI IS iloedej storil za ohranitev te države. Ta korak pa ni nikaka kapitulacija, nego povsem v skladu z Rati ičevim političnim verovanjem, izliv njegove politične sposobnosti. storjen v s vrh o da se še enkrat poskusi ohraniti sedain.io državo SHS v njenih granieah. Rail ičeva izjava je ponudba za spravo.	♦ '
V nadaljniii izvajanjih piše člankar. da Pašič ponudbe ne bo sprejel ter da si bo prizadeval nadaljevati uničevanje radičevstva. Že zdaj se vidi. da hoče RadiČa oddeliti od njegovih pristašev, da njega uniči, njegove pristaše pa oslabi ...
IZ ČASOV UMAZANOSTI
28. maja:
Belgcnland. Cherbourg Antwerp; Cl-veland. Boulogne. Hamburg.
30. maja:
Olympic. Cherbourg; France. Havre: President Roosevelt. Cherbourg Bremen: Orduna. Cherbourg; Alinne-kahda, Boulogne.
2.	junija:
Martha Washinpton, Trst; Resolute. Cherbourg-Hamburg.
3.	junija:	.
Mauretania. Cherbourg; President Harding, Cherbourg, Bremen.
4.	Junija:
La Savoie, Havre; Zeeland, v.her-bourj?, Antwerp; Ohio, Chexbourc, Hamburg
6. junija:
Paris, Havre; Homeric. Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam.
9.	Junija:
Columbus, Cherbourg, P.remcn: Lapland. Cherbourg. Antwerp.
10.	junija:
Aquitania, Cherbourg; Arabic, — Cherbourg-, Hamburg.
1t- Junija:
De Grasse, Havre; Albert Bali in, Boulogne, Hamburg.
13. junija:
Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Vecndam. Rotterdam:
Cherbourg; Rocham-
Orbita. Cherbourg: Sierra Ventalia, Bremen; Conte Rosso, Genoa.
16.	junija:
RcHnace, Cherbourg, Ilambr-ig: — Stuttgart. Clu-rln.urg. Bremen; i;.pnb-llc. Cherbourg, Bremen.
17.	junija:
Bcrengaria. beau, Havre.
18.	Junija:
Pittsburgh, Cherbourg, Antwerp. 20. junija:
Olympic, Cherbourg; France, Havre; Orca, Cherbourg: Ameriea, Cherbourg. Bremen; Vo'endam, R-'tterdam; L>uilo, U;nua.
24.	junija:
ilauretania, Cherbourg.
25.	junija:
Belgenland, Cherbourg, Antwerp: I>eutschlnml. Boulogne, llatuburg; Bremen, Kremen.
27. Junija:
Paris. Havre: Homeric, Cherbourg; New Amsterdam, Rotterdam: 1'res. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; n-nekahd:L, Bmiogne: Amtania, Cherbourg, Hamburg; Conte Verde, Genoa
30. junija:
Tres. Wilson. Trst: s iem pa mikom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank.
vati le obniiz. roke in noge, todi^i obraz saroo z eno roko. Takih d<'-vic je bil Kristus lahko vesel!
NEVAREN PUSTOLOVEC
Da ni higijena še prodrla v širše plasti, temu je največ kriva cer kev, pri tem tudi pravoslavje ni izvzeto. V srednjem veku se je po samostanih gojila nesnaga, deloma se to godi še danes. Nekaterim menihom je naravnost ukazano, ua niti ponoči ne smejo steči kirte. T rapist i na primer si potegnejo kapuco čez glavo in tako zaspijo v obleki, v kateri so ves dan delali 11a polju ali v tovarni, mokri, prašni iin prepoteni. Lahko si mislimo, kako se umivajo, ker kute niti sleči ne smejo, o kopanju pa sploh ni gtprvora. Še huje so zaitira-H higijeno v starem iti srednjem veku. Leta 395. je bil v Tebani.fi fEgipet) samostan, v katerem je živelo 100 meoihov, ki si niso smeli nikoli umivati nop, a nosili so dan in note isto raskavo srajco, dokler ni na teiesn segnila. Sy. Je-ronrm priporoča za zgled m posnemanje sv. Hilarijona, ki je celo sv-oje življenje nosil samo ©no sraj c-o. Sv. Klemen A1 eksandrijski je imenoval kopanj« "nesramno zabavo' ' ter jo vernikom strogo prepovedal. Sv. Anastazij je za-povedal devicam, ki so se zaobljubile Krjstmsu, da si smejo umi-
Pred meseci jti iprišel v Bi-ograd igralec Jakov Letrnger, znani in glasoviti plesalec z Dunaja, v ostalem eden onih tipov, ki se pečajo z vsem mogočim poslom. V Beogradu je Letinger kmalu našel posel. Seznanil se jt^ z zastopnikom solunskega varijett-ja '-Za i m {»k on*. nekim Garstensem. ki mu ]>■ dal nalogo, da mu preskrbi par devojlc j za varijete. dalje, da mu preskrbi j kokain ter slična omamna sred-1 stva ter da stalno zalaga atenske in solunske javno hiše s svežim | blagom. Letinger. ki je imel pov-so dobre zveze, .je -vo.fo nalogo dobro rešil. Že 12. februarja j»- odpravil v Solun za varijete "'Zami-kos" dcvcit devojk ter njih dvojno število za javne hiše na (irskem. Koikarn je preko Maribora iztihotapljal iz Avstrije. (Jarstens i»iit je dal za 'čedne'' kupčije 2-"» tisoč Din. nagrade.
^lenitla so postala pustolovcu v Beogradu tla prevroča, zakaj odjadral-je na Dunaj. No, že v aprilu se je zopet pojavil v naši p rest olici rn je dnevno 1 oziral v hotelu "Moskva"'. Tu je osletparil ne-broj tr«rovcev za velike vsote, predstvljajoč se za zastopnika dunajske tvorniee z urami i. Zamimi-vo je. da niti eden oškodovanih ni zadeve prijavil policiji, boječ se da bi mu ta istotaiko delala nepri-like.
Ves april je delal Letinger v Beogradu razne kupčije. Sleparil je. pripravljal transporte, tihotapil in sph"h je imel 11a stotine kom binacij za hitro bogatenje. Poliei-ja ga je sicer strogo nadzorovala, ni mu pa mogla do živega.
Pred pravoslavnimi velikonočnimi prazniki Letinger izginil iz Beograda. Pojavil se je v Zemu-itu, kjer je vlomil v stanovanje svojega tovariša. Žida Leopolda Velderja, kateremu je odnesel 40 tisoč Din. Pri vlomu je vlomilec izgubil svojo vizitko, kar je policijo vodilo na prarvo sled. Letrnger. oči vidno opozorjen na nevarnost. je ušel na Grško. V Solunu} je zopet izršil dirzne sleparije in strašen zločin. ^Zaklal je Heinza Drelierja, rnženjerja iz ^Fuenche-na. ki ga je zalotil pri vlomu. Zopet mu je uspelo pobegniti. Dne 28. aprila je prišel zopet v Beograd. a je zasledujočim 2a oblastim pobegnil. Odšel je v Brad. kjer so ga prijeli. Xa drzen način je pobosrnil bz brodsikih zaporov in sedaj zločinca zaman iščejo oblasti. — Sumijo, da jc pobegnil na Madžarsko.
Kako se potuje v stari kraj ia nazaj v Ameriko.
E;<Ior Je namenjen potovati \ stari kraj, Je potrebno, da Jo na tančno poueen o potnih listih, prt ljagl in drugih stvareh.
Pojasnila, ki Tam jih lamorem-dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne imr-nike, ki Imajo kabine tudi y III. razredu.
Glasom nove naselniške posta re
ki je stopila v veljavo s 1. julijam 1924, ram ore j o tudi nedrž:tvlj-ni dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja Kene ralnl nacelniskl komisar r Wash ington, D. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi > New Yorku pred tKip-^^ovanjem. tei ee iHjglje prosileu v strni kmj gla som nanovejse odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAKEGA KRAJA
Kdor Sett dobiti sorodnika al svojea iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Ju posla vije bo pripu.ščenih v prihodnjih treh letih, od t. julija 10tu „apro vs*ko leto po 671 priseljeoeev.
Ameriki državljani pa camorej dobiti sem žene In otroke do 18. le ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osel je po tudi ne štejejo kvoto. StariSI In otroci od 18. d. 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. P15Jt# m pojasnila.
Prodajamo vozne liste ea vs« pr« ge; tudi preko Trsta zamorejo Jo-goslovanl sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE
dobita pr?:
NAVINŠEK-POTOKAR
331 Greeve St.. Conamaush. P«.;
etjina »Iot. bdflotale^ t>>>MO rol t Amrrki.
PIŠITfJ I "O NOVI CENIK.
Pozor čitatelji.
Opozorit« trgovco in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in gte « njih postrežbo ladovoljni^ da oglašujejo t listu JIGla« Naroda", S tem boste ▼stregli Tsem.
Uprava "Glas Naroda'
Prav vsakdo-
kdor kaj life? kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
kalioolasi
"O las Naroda"
Še nekaj iztisov -
Slovensko- Amerikan-»kega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
Slane 40 centov.
Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri:
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York