Izlet v Carigrad.
Popotne črtice.
Spisal
a. ašk r-.-kc
Ponatis iz „Slovc''rTftwv^.'i Naroda'
V Ljubljani.
Tisk In založba ^Narodno Tiskarne"
1893.
I.
Na „Athanasijevi postaji''. — San Stefano. — Prihod v Carigrad. — Temperatura ob Zlatem rogu.
Svitalose ježe, ko sem se dne JJ. maja 1.1. prebudil na turškem poštnem vlaku. Kmalu potem, ko nas je na postaji Mak tata-Paša"''1 počastil s svojim obiskom turški mitriičajski uradi i k z nagovorom : „la douane iei !' legli smo „;spaj$" in imeli vso noč mii : ali moj izraz „ prehud it-sem se, prosim, da naj se vse jedno smatra za velik evfemizem . . . Pogledam skoz okno. Kje smo P Bližali smo se baš tistemu »historičnemu" kraju, kjer je — mej post. Cerkeskoj (koj, kioj vas) in Sinekli — pred dvema letoma „slavni" Athanasios popotnikom I. in II. razreda revidiral potne liste. Da bi mu vlak baš na tistem mestu obstal, kjer je on hotel, izrul
1*
je poprej s pomagači svojimi železnične reljse in, ko med pasažirji ni našel tistega „pravega", katerega je iskal, odpeljal je štiri drage daleč v hribovje ter zahteval in tudi dobil za nje 200.000 frankov odkupnine. Kje je sedaj Athanasios? Nekateri pravijo, da biva že v krtovi deželi, drugi pa trde, da se je — oženil, ter da živi prav idilično ,,procul negotiis" nekje globoko doli v Macedoniji ali celo v Mali Aziji. No, bodi, kjer hoče, — toliko je gotovo, da na tej progi ne bo več pregledaval potnih listov. Osmanska vlada, tudi že nekoliko okužena od realističnega liberalizma, pokazala je v kratkem času po Athanasijevi aferi, da ne mara razbojniške romantike. Ukazala je namreč nekemu paši generalu, da naj ,,očisti" vso Rumelijo anahronističnega haj-duštva, zlasti pa naj skrbi za to, da bode železnična proga varna pred njim. Zato stoje na nekaterih postajah od turške meje do Carigrada vojaške posadke . . . Vlak leti dalje in dalje po ovinkih, sem in tja. Gledaš skoz okno, a žal, nimaš kaj gledati. Kraj je precej pust in jednoličen. Zdaj mala ravnina, zdaj griči, obrasli z nizkim grmičevjem, mej katerim se pase tu in tam čreda črnih flegmatičnih
bivolov. Dirjamo mimo neznatnih postaj, redkokje se ustavimo. Pri postaji Kabakdže in še potem par-krat preseka železnični tir neko staro zidovje. To so ostanki tistega zidu, ki ga je bil dal zgraditi okoli leta 500 po Kr. v obrambo proti napadom sosednih barbarov cesar Anastazij. Zid je segal od Črnega pa do Marmarskega morja. Za postajoj Ha-demkdj vidi se cela vrsta utrdb iz zadnje rusko-turske vojne. Pri postaji Spartakule peljemo se mimo nekega pribrežnega jezera, a za postajoj Kiičuk-Ček-medže zaleskeče se na južni strani obširna morska gladina — Marmarska. Od tod vozimo se vedno blizu morske obali. Zanimiva postaja na tej progi je samo še San Stefano, neka vas z lepimi vilami. Kakor znano, sklepali so tukaj I. 1878. Rusi in Turki pogodbe zastran bodočih mej Bolgarije. Se par kilometrov — in izza obzorja začno se poma-Ijati vitki minareti Carigrajskih džamij. Pri postaji Jedikule prestopimo stari mestni zid, peljemo se že prav za prav po mestu, mimo malih turških kavarn in prodajalnic, skoz Serajski vrt; mašina žvižga, potniki spravljajo svojo prtljago ... še par trenutkov in — vlak stoji in obstoji v veliki dvorani
lepe Carigrajske postaje! Pri izhodu iz kolodvora moraš pokazati svoj pas tam stoječemu policijskemu uradniku, ki si zapiše tvoje ime in broj potnega lista. Pred kolodvorom obkrožijo te isti prozori, kakoršni na vseh velikih stanicah. — Zakličem prvemu bližnjemu fijakerju ime hotela, kjer sem mislil izstopiti in hajd po neznanem mestu, čudnih ulicah, po Galatskem mostu čez Zlati rog! Kaj? to je temperatura 41. širine, tiste, na kateri približno leži n. pr. tudi Napolj ! ? To je Carigrajska pomlad?! Brr! Nehote sem lepo pozapel vse gumbe na vrhnji suknji od ,,tal" do brade. Nič topleje nego pri nas tam gori pod koroškimi planinami ob bistri Savinji! Ni čuda. Ledena doba" se je bila letos pomeknila celo do Zlatega roga. ,,Najstarejši" Carigrajčani ne pomnijo, da bi bil Zlati rog že kdaj — zamrznil; letošnja zima pa ga je bila baje pokrila s prekrasnim ledom ! ... Po strmih ulicah privleče me naposled moj turški izvoščik gori v Pe>o, kjer stoji v ulici Asmali Mesdžid hotel „imperial".
Carigrad s tičje perspektive. — Na Galatskem mostu — Aja Sofija — Druge džamije. — Veliki bazar.
Selam aleikum! Ta ležiš torej pod menoj ti stari Bvzane, ti slavjanski Carigrad, ti grška Kov-T7'/vT'.vo'j-oXf,:, ti turški Stambul! V sanjah sem te gledal Bog ve kolikokrat že, hrepenel po tebi in želel te videti! Sedaj te gledam v resnici. Selam aleikum! Ljubi čitatelj, stopi v duhu k meni na takozvani Galatski, 50 m visoki stolp, vrhu katerega stojim sedaj jaz. Stolp ta se dviga 100 m nad morjem. Ozriva se z višine doli — glej, vse velikansko mesto leži pod nama kakor na kaki reliefni karti geografski. Tam od jjz proti ssvzh leskeče se Bospor, od jvzh proti sz pa Zlati rog.
Na jugu ob morju razprostira se predmestje Ga-lata, proti severju Pera. Tam onkraj Zlatega roga leži prava Car i grajska „city" Stambul, izmej katerega kipi proti oblakom tisoč belih minaretov. Tam dalje od Stambula proti severju leži ob Zlatem rogu grški kvartal Fener ali Phanar in više židovski
predel 13 a 1 a t. Se više leži ultraturski E j ub. Še dalje se vidi od tod — celd v nov del sveta! Glej, tam le onkraj Bospora kopiči se od morja po hribu navzgor amfiteatralno mesto UškudaraliSkutari. Dalje proti jugu vidiš na istem azijskem bregu čedno mesto Kadikoj (^Sodniška vas"), stari Chal-kedon; in daleč tam doli rasto iz Marmarskega morja Prineevski otoki. Nepopisen razgled ! Glej, po Bosporu in po Zlatem rogu stoji cel gozd jamborov ! Na vse strani piha in puha množica par-nikov, mej njimi pa šviga na stotine in stotine čolnov in čolničkov! Tu in tam stoji mirno in ponosno na sidru kaka velika trgovska ali vojna ladja — kakor velikan mej pritlikovci. In ta hrum in šum tu doli! Parobrodne piščalke kakor da imajo ravnokar kako poskušnjo za velik koncert! To je cela scala zvokov, od globokega basa, do najvišega tenora! ... Na stolpu stoji oddelek gasilnega društva, da signalizuje vsak požar, čim ga zapazi. Dajmo slugi-vratarju obligatni „bakšiš" in stopaj m o po nerodnih in sila ozkih stopnicah k tlom . . .
Ako prašaš priprostega Turka, kako velik je Carigrad, poreče, da je pač Bbojiika t. j. velik, zi-
jalasti „Frank" pa hoče vsako veličino imeti v dolgočasnih številkah izraženo. No, turški učenjaki so 1. 1885. izračunali, da šteje ves Stambul s svojimi deseterimi okraji 873.5G5 duš. Mej temi je baje: 384.910 Turkov (Mohamedanov), 152.741 Grkov, 149.590 Armencev, (G442 katol. Armencev), 4377 Bolgarov, 44.361 Judov, 819 Protestantov, 1082 Latincev, t. j. katol. državljanov turških in 129.243 inozemeev. Dovolj suhoparne statistike!
Po strmi in slabo potlakani ulici pridemo, boljše rečeno: prerijemo ali prerinemo se skoz prepisano množico doli do mosta, ki drži čez Zlati rog. Ta most se zove Galatski, tudi most Valide ali novi most imenovan, ker leži više tega še jeden, stari most. Toti, čez katerega gremo mi, je 450 m dolg in leži na železnih ladjah (pontonih).
Kdor hoče vedeti, kake narodnosti stanujejo v Carigradu, ali vsaj prihajajo tu sem in skoz to mesto, ta naj postoji na Galatskem mostu kake pol ure. Ni ga na svetu mesta, ki bi se, kar se tiče etnografske mnogovrstnosti, moglo meriti s poglavitnim mestom turškega cesarstva! Stoj in opazuj! Glej, tu mimo gospoda v črni obleki in s cilindrom
-■i p i samozavestni Turčin v dolgem plašču in s tur-banom na glavi. To je Staroturek. Tam Je gr& gibčni Grk v narodni noši in s fesom. Mimo njega prikoraka gravitetski Arabljan ali kak Beduin s temnorjavim, klasično rezanim profiljem. Glavo ma pokriva nekaka pisana, čez pleča segajoča ruta, ki si jo je privezal okrog senc z nekakim pozlačenim motvozom. Tam le hiti burni Arnavt. Vrhu hlač ima neko ženskemu krilu zelo podobno stvar iz bele volnine, ki mu sega do kolen in pri hoji pleneče okoli njega kakor obleka — baletni plesalki. .. Glej, v elegantni kočiji pelje se tod neki mlad čerkeski knez s krasnoj črnoj bradoj. Na sebi ima belo volneno obleko in takisto veliko belo kučmo na glavi. Tega je zdaj-le srečal drug fijaker, ki pa vozi — nekega japonskega grofa. Sinoč sem slišal tega Japonca v restavraciji hotela „de Pest" govoriti s svojim sosedom v gladki — nemščini. Zdaj gre mimo nas par črnih Sudancev. Tam-le pa prihaja kar cel — harem turških žen s črnimi robi-njami. Ogrnile so se v svilene plašče različnih barv, obraze pa si pokrile s sila iinimi prozornimi kopre-nami, tako, da ne vidiš samo lahko njihovih velikih
Črnih očij, ampak tudi ves obraz ... In takole vrti t;i etnografski kalejdoskop uro za uroj, poln zanimivosti, poln kontrastov —- brez konca in kraja, Prava narodopisna razstava! . . .
NaStambulskrnu koncu mosta zagledamo visoko džamijo, „Jeni džami,£, no ne utegnemo vanjo iti, ker se nam mudi dalje — k Aji Sofiji. Po raznih ulicah, večinoma ozkih in slabo potlakanih, pridemo mimo zanimivega, po celnm svetu znanega poslopja, čegar vhod se zove — V is o k a P o r t a. V palači sami nameščeni so razni bureaus: velikega vezirja, mi-nisterstva notranjih in vnanjih del*) in državnega soveta. Mimogrede si ogledamo kos Serajskega vrta, kjer stoje razni antični kipi ter cele vrste velikih marmornatih sarkofagov, prinesenih večinoma iz Male Azije. Poleg vrta stoji muzej in I. 1889. ustanovljena ecole des beaux arts. Dalje pridemo na neko teraso, na tako zvani Janičarski dvor. Tu stoji stara velikanska platana. Na debeli veji zabit je še žrehelj, kjer so obešali uporne Janičarje. Ker
*) Mimogrede naj omenim, da naj bi pisali v bodoča dosledno le: ministerstvo vnnnjih, notranjih del, saj taki pišejo tudi Rusi , ne pa „rečij" ali ,,zadev" itd.
nimamo vstopnic, ne moremo, ko bi tudi utegnili, ogledati si Serajskega dvorca; zatorej gremo raji v slavno Ajo Sofijo, ki stoji na Justinijanovem trgu. Prvotno cerkev zgradil je že cesar Konstantin Veliki I. 326. ter jo posvetil sv. Modrosti božji. V krasno cerkev pa jo je prezidal in povečal car Ju-stinijan. Hotel je postaviti baziliko, ki bi v krasoti svoji presegala vse cerkve sveta in — posrečilo se mu je. Ko so Turki 1. 1453. prihruli v Carigrad, zaprlo se je več tisoč kristjanov v sv. Sofiji. Divjaki pa so vlomili vrata in poklali vse, ki so notri zavetja iskali . . . Stopimo v prostrano dvorišče, potem še v veliko in malo preddvorano (narthex), plačamo lep bakšiš za vstopnino in hodža nam od-grne na srednjih — »kraljevih" — vratih velikansko usti jato zaveso — v „ sveti" Sofiji smo t. j. v džamiji mohamedanski. Veličasten tempelj! Cerkev ima tri ladije. Na sredi nad celim poslopjem stoji velikanska kupola, ki ima sama -52 m v premeru in visi G5 m nad tlom. Vsa notranja bazilika-džamija je 75 m dolga in 70 m široka. Ne mislim je dalje opieavati. Strokovnjaki pravijo, da se v krasoti, veličastnosti, smelosti arhitekture in divnosti mozaikov
niti slavna Št. Peterska cerkev v Rimu ne more kosati z Agijoj Sofijoj! V štirih kotih pod kupoloj vidijo se štiri veliki kerubini v mozaiku; na oboku nad bivšim velikim oltarjem pa se baje razpozna še glava Kristusova. Jaz je nisem mogel najti. Velikanski zlati napisi iz korana „dičijo" stene in kupolo — drugače je vse prazno. Črnobradati hodža pa nam je zmerom za petami, ker se menda boji, da bi tudi mi po angleški navadi izruli si kak košček mozaika za spomin. Sv. Sofija ima 4 mina-rete . . . Kakor sv. Sofijo, tako so moslemi še veliko drugih krščanskih cerkva spremenili v džamije. Vae victis! Stara pesem. Najbolj so ohranjene krasne freseo-slike iz starega in novega testamenta v džamiji „Kharijetf, bivši cerkvi sv. Zveličarja. Tu vidiš šh slike in mozaike, ki kažejo: Rojstvo Jezusovo, Tri kralje, pastirje Betlehemske itd.
čeprav je sv. Sofija najveličastnejša in za krščanskega ftvropca najzanimivejša džamija, vender največja ona v Carigradu ni. Največja je Sulejma-nova, poleg katere stoje mavzoleji s sarkofagi Su» lejmana I, in II., Ahmeda II. in nekaterih prince-sinj.   Bogato okrašene tč krste lahko vidiš skoz
okna mavzolejska . . . Vseh džamij je baje v Cni-gradu 891, mej temi 227 velikih ali cesarskih. Naj-elegantnejša se mi je zdela džamija Hamidije, ki si jo je sezidal pod svojoj rezidencoj Jildiz Kiosk sedanji sultan Abd-ul-Hamid II. . . .
Na sprehodu svojem pridemo na takozvani Hippodrom ali Atmejdan, ne daleč od sv. Sofije. To je precej velik trg, kjer so se vršile v starih, byzantinskih časih razne narodne alavnosti, igre itd. Na tem trgu Btoje" trije spomeniki, mej katerimi je najzanimivejši 30 m visoki granitni obelisk (monolitu.) carja Teodozija Velikega. Pokrit je od vrha do tal z reliefnimi hieroglvfi, ki so še tako dobro ohranjeni, kakor da so bili šele pred par leti vsekani. A ta obelisk je stal že 1600 let pred Ki v Egiptu. Jeden ostalih dveh spomenikov pa je sestavljen iz kamnitih kock in junak se je že odločil, na katero stran bo telebnil nekega lepega dne, ker že sam ne ve*, čemu bi tu stal brez namena; ali samo zato, da bi hodili radovedni turisti zijat vanj? — Tod v bližini je tudi nekoliko podzemskih vodnjakov, ki so tako velikanski, da se raztezajo kot mala jezera kar pod celim mestnim kvartalom. Ti
vodnjaki so vsi seveda izza bvzantinskih časov. Videl sem takozvani vodnjak „1001 stebra". Vodnjak ta je sedaj suh in zdi se ti, kakor da si prišel v kako podzemsko katedralo. Visoki marmornati stebri s korintskimi kapi tel i [»odpirajo obok. Čudno! ..
Zatem smo prišli do palače vojnega minister-stva (seraskerata), poleg katerega stoji impozantni seraskerski stolp, podoben onemu v Galati. Na stopnicah neke džamije videli smo sila komičen prizor. Star derviš je s handžarjem gladil staro turško babo po hrbtu in mejtem nekaj molil. Nemara je „ izganjal" iž nje kako trdovratno bolezen, n. pr. — „hudoben jezik" ... Po ulicah „Merdžan-jolu" in, ne vem, kod še, dospeli smo naposled do velike znamenitosti Carigrajske, namreč do velikega mestnega baz ara. Ta bazar je prav za prav mesto zase, to je cel labvrint, kjer se ne moreš orijentirati brez Arijad . . . pardon! brez voditelja dragomana. Vse ulice v tem trgovskem mestu par exellence so pokrite, obokane in svetloba prihaja „v mesto" skoz steklene strehe. Na prodaj je tukaj v resnici vse, s čimer se sploh tržiti da.   Od škatljice švedskih  „žveplenk" (utan
svafel och fosfor!), ki velja četrt piastra, do zlatega prstana s pravimi briljanti, ki je vreden morebiti 100 turških mošenj (circa 5000 gld.); od žepnega robca za jeden piaster do dragocenega perzijskega čilima (preproge), za katero hoče imeti kakšen Su-lejman effendi cel tisočak . . . vse dobiš! V odprtih dudanih sede* trgovci, seveda a la turca, s podvitimi nogami na preprogah pušeč cigarete. Narodnosti so različne; tu so Turki, Armenci, Grki, Španjoli itd. Ako se kateremu približaš in želiš kaj kupiti, povabi te s ponosnoj uljudnostjo v svoj dučan, da ti prinesti črne kav« in ti ponudi cigareto. IVa.šas z i ceno (po dragomanu, seveda!]. Gospod Ibrahim ceni blago za dve tretjini više, nego je vredno. Nejevoljen zmaješ z glavoj in greš dalje. Ali Ibrahim pride po prstih za teboj ter te potegne nazaj v svoj „brlogu. Zdaj si ujet. Tisti dve tretjini ti odpusti od cene, a ti si nikar ne domišljaj, da si res Bog v«'- kako po ceni kupil! Pa, če tudi ne misliš ničesar kupiti, ogledati si ga vender moraš ta čarobni trgovski labvrint; hodiš po teh polutemnih ulicah in gledaš na desno in na levo in ko prideš naposled ven v odprto ulico, misliš, da si se sprehajal
po bazaru samo kake pol ure, a bil si notri — tri ure I Okrog pokritega bazara teko ulice, ki še tudi spadajo k njemu. Po teh ulicah je tudi vse polno prodajalnic, v katerih pa se ne prodaje samo, ampak tudi dela. Rokodelce najdeš tukaj vse! In vsako delo se opravlja javno. Orijentalec ljubi javnost in čim več ljudij ga gleda pri delu, tem urneje mu menda gre izpod rok. Nemara si misli, češ, le glejte me, kako znam!... Predno pridemo po strmih ulicah mej pestroj množicoj pešcev, jahačev in nosa-čev spet doli do Galatskega mostu, moramo obiakati tudi takozvani egiptovski bazar (Misr čaršusi). Grede skozi ta bazar čutiš, da so tukaj združene vse vonjave sveta, prijetne ko rožno olje in pikantne ko mošus. Vsi parfumi svetit združeni so tukaj v veliko blagodišečo ^simfonijo" ... Ko je tako tudi nos dobil „svoj del" na današnjem ekskurzu, oti-demo — ura kaže 11, t. j. jedno pred solnčnim zahodom — „domova v Pčro . . .  \\r>:tr~.ivj., Kov-
III.
Po maloazijski železnici. — Princevski otoki.
Pri Galatskem mostu (že spet!) stopimo na parni k osmanske družbe „Mahsusew pa se prepeljemo v kakih 20 minutah na raaloazijsko stran do železnične postaje Haldar Paša. BAzija", Bog te živi! Prvikrat stojim na tvojih tleh. Tako so nas vsaj učili po šolah, da si ti ,, tukaj" že nov del sveta, čeprav že prvi pogled na Azijo in Evropo kaže, da je to pač samo jeden jedini, nepretrgan kontinent, ki bi se naj makari imenoval „Evropazija". Ali učeni gospodje profesorji z velikimi modrimi naočniki hočejo po vsej sili, da mora biti „pet delov sveta" in ne dopuščajo nikakor, da bi se Evropa degradirala do azijskega polotoka. No, habeant sibi, da nam ne poreko: „Noli turbare circulos meos"...
Na postaji Haidar Paša torej kupimo si billet do Pendika za osebni vlak. I. razred stoji, če nisem pozabil, 10 piastrov (1 gld.). Anatolska železnica je šla sprva samo do Ismida (Nikomedije), zdaj gre" že do Angore in sčasom jo hočejo podaljšati — ako bo gospod finančni minister dovolil — do Bagdada!
Vlak dirja prav blizu morskega obrežja. Vožnja je krasna. Zdaj gremo mimo dobro kultiviranih polj z žitom, zdaj mej vinogradi, vrti. Vmes stoje tu pa tam čedne vasi, mala mesteca in trgi . . . Notranja oprava vagonov je v bistvu takšna ko pri nas: 1. razred je uprav luksurijozno urejen. Kondukterji so Turki, Grki ali Armenci. Kadar se da strojevodji znak za odhod, zakliče kondukter: „tamam!" V blizu P/2 ure se pride v Pendik, od koder smo se s parobrodom peljali na otok Prinkipo, ki je največji mej vsemi deveterimi Princevskimi otoki. Štirje mej njimi, namreč Prinkipo, Proti, Antigoni in Cbalki so obljudeni, na ostalih peterih ne stanuje nihče. Princevski otoki zovejo se, ker so v byzantinskih časih tu sem pošiljali odstavljene carje, kovarne carice in prince ter princese „na hlad", navadno v kak samostan. Naš otok Prinkipo je pravi raj. V družbi dveh Bavarcev in našega dra-gomana peljal sem se s fijakerjem v dobri uri okoli in okoli otoka. Na vzhodni obali leži mesto z več modernimi hoteli. Proti zahodni strani stoje ob lepi cesti cele vrste najlepših vil in gradičev, ki so lastnina bogatih Armencev, Grkov in drugih Evrop-
2*
cev. Mej vilami razprostirajo se razkošni vrti, po katerih smo videli cvetoči lovor, zrele zlatorumene pomaranče, citrone in druge tropične rastline. Na daljni vožnji smo videli lepo obdelane vinograde. Zemlja je rudečkasta, zaradi česar Turki tem otokom pravijo „Kysyl adalar", t. j. rudeči otoki. Kosili smo v neki grški restavraciji, napisali v naglici nekaj dopisnic našim znancem in prijateljem „v Evropi" ter jih oddali na tamošnji pošti. Na povratni vožnji po morji v Carigrad peljali smo se mimo sosednega otoka Chalki z lepim mestom. Na otoku stoji vrh gore velika cerkev sv. Trojice z bogoslovskim semeniščem . . .
IV.
Granderue de Pera. — Krščanske cerkve. — Turški fijakerji. — Obcevalni jezik v Carigradu. — Časniki. Iz Galate moramo se popenjati po precej strmih in večjidel ne posebno dobro potlakanih ulicah navkreber, da pridemo v „evropskou Pero. Drugi ali  tretji dan našega bivanja v Carigradu
pridružil se nam je neki Amsterdamčan, e katerim sem se jaz vozil iz Belega grada do Sofije. Ubogi Amsterdamčan! Na dno turškega pekla je proklinjal mestne „očete" Stambulake, ki tako malo skrbe za dobre ceste in ulice. V tem oziru je, pre, na Nizozemskem čisto drugače! Radi smo mu verjeli . . . Ako se ti ne ljubi balansirati po strmi ulici, lahko se tudi pelješ gori v Pero po podzemski železnici. To je takozvana železnica na žico, ali prav za prav na žičasti trak. Takšno nekakšno železnico „uzpi-njačott ima n. pr. tudi Zagreh. Galatsko-Perska uzpinjača vozi po globokem tunelu pod hišami kake 3 minute daleč. Koj, ko izstopiš na vrhnjem „kolo-dvoru", si že v Peri. Glavna ^prometna žila" tega mestnega kvartala je „grande rue de 1'era", najdaljša in najlepša ulica celega Carigrada. Dolga je skoro pol ure. V njej stoje največji hoteli, elegantne štacune, gledišča, zlasti pa palače raznih poslanstev in konzulatov. Največja poslaniška palača je menda ruska, pred portalom katere sem videl večkrat stati junaškega kazaka v narodni uniformi ... V gornji polovici je grande rue de Pera široka in vozi po njej tudi tramway, ki prihaja tu sem daleč iz drugih
postranskih ulic in cest, — a v spodnjem delu je ulica precej ozka in paziti moraš, da te kak lijaker ne povozi. Da, Carigrajski fijakerji! Ni jih menda nikjer na svetu brezobzirnejših ljudij, nego so turški izvoščiki. Bodisi cesta prazna ali polna ljudij, „mu-zelman" vozi jednako naglo. Mej vožnjo udriha neusmiljeno po kljusetih in nikogar ni, ki bi se potegnil za te trpinčene živali. Ko smo nekega dne svojemu fijakerju rekli, da naj nikar tako ne tepe konj, odrezal se nam je po dragomanu, da nam to čisto nič mari ni, češ, konji so njegovi, ne naši. — Posebnost Carigrajskih fijakerskih vdz je tudi to, da nobeden nima — zavora, čeprav leži skoro ves Carigrad po gričih in je razmeroma malo čisto ravnih ulic. Ali Turčina to ne ženira! On vozi navkreber ali navzdol jednako naglo in — čudno, pa resnično — on vozi izvrstno in le redkokdaj pripeti se kaka nesreča . . . Kakor Galatski most, tako je tudi velika ulica Perska pripravna za etnografske, fizijognomiČne in druge študije. Šetaj se po njej po ves dan, dolg čas ti ne bode. Po tej ulici se vali ves dan cela reka ljudij vseh narodnostij in vseh jezikov.
Domači občevalni jezik mestni je pač menda večinoma turščina, ki ne zveni neprijetno. Za tur-ščinoj prihajata grščina in armenščina. Skoro vse izveske (firmske table) napisane so v teh treh jezikih. Grščina se ti zdi še precej znana in tudi v nekaterih moderni!) izrazih razumljiva, ako čitaš n. pr. kak EsvoSo^tov (gostilniča) ali KOfCVŽtov (kavarna), — ali turščina in armenščina, to ti je knjiga s sedmerimi pečati! Evropejec, ki pride Carigrad gledat, če tudi morda govori francoski ali laški, vsaj prve tedne brez dragoma na-voditelj a, ki je vešč turškega jezika, ničesar ne opravi. Zato je tukaj dosti takih dragomanov, ki si v turistni sezoni prislužijo polne žepe turških lir. Dragoman je človek, ki „vse" jezike govori in „vseu ve. Naš dragoman je bil pošten Ceh, Vincenc Zamečnik. Govoril je češki, poljski, madjarski, nemški, francoski, laški in gladko tudi turški. Ker je cel seženj visok, imenovali smo ga „majaku; njegov fes nam je Bsvetilu kot kažipot in nismo ga niti v največji gneči izgrešili izpred očij . . .
Na praznik Kr. vnebohoda obiskali smo nekaj krščanskih cerkev.   Mej 143 krščanskimi cerkvami
e GO grško-pravoslavnih, 38 armensko-gregorjanskih, 12 armensko-katoliških, potem 26 rimsko-katoliških in 5 protestantskih. Synagog je 3u\ — Mej lat. katoliškimi cerkvami ni nobena arhitektonično znamenita. Od znotraj krasna je pa frančiškanska cerkev M. D. v Peri. V tej cerkvi sem slišal grško pridigo in grško cerkveno petje. Nova grščina je jako krasen in blagoglasen jezik in, ko bi vstali od mrtvih očka Homer, Demosthenes, Sofokles ali kritični Aristoteles, in bi slišali svoj jezik v moderni obleki, mislim, da bi bili ž njim zadovoljni . . .
Tudi šole ima v Carigradu vsaka, v večjem številu živeča narodnost svoje. Da imajo Turki veliko šol, razume se. Ali najboljše šole imajo gotovo Grki in Armenci. Sploh se ponašata ta dva naroda mej vsemi v Turčiji živečimi orijentalskimi narodi z velikoj kulturoj in vsak njiju misli, da bode dedič onemoglega in za kulturni napredek nesposobnega Turčina . . .
V Carigradu izhaja okoli 40 časnikov v osme-rih jezikih, namreč: v turškem, grškem, armenskem, arabskem, francoskem, angleškem, bolgarskem, špa-njolsko-židovskem in — v nemškem jeziku. Kakor
v Benetkah na sv. Marka trgu, tako ti razglašajo na Galatskem mostu, v Galatski ulici, v veliki ulici Perski in drugod časniški kolporterji v jutru in proti večeru na ves glas ravnokar izišle žurnale. Tukaj ti jeden ponuja turškega „Tanka*, drugi ti moli pod nos grški ,,1NsoXoyoc" ali j.Kovtftavrivoii-ftoX(4"i tretji ti kriči na uho ime armenskega dnevnika BArevelka" ali „Manzumei Efkiara", zopet tam oni ti hoče po vsej sili vriniti „Levant He-ralda" ali pa „0smanisehe Post", jedini nemški list na vzhodu
V.
Uškiidar (Skutari). — Bulgurlu — Tuleči in plešoči derviši. — Mohamed grobišče. — Bospor. — Orno morje.
Ustju Zlatega roga nasproti leži, kakor smo videli že z Galatskega stolpa, na maloazijski strani največje carigrajsko predmestje Uškiidar ali Skutari s kakimi 70.000 prebivalci. V starem veku zvalo se je Chrysopolis.   Uškiidar pa pomenja v
turščini poštnega tekača aH tekuna, tudi estafetto. Tu je bila svoje dni namreč prva poštna postaja za Malo Azijo. — Mesto je popolnoma orijentalsko; to čutiš takoj, ko stopiš s parobroda na suho in hodiš po ulicah. Nam se mudi na hrib Bulgurlu nad mestom, Najmemo si turškega fijakerja in v precej antiquaričnem nlandauerji" peljemo se skoro uro daleč po ulicah proti vshodu. Pot je čedalje bolj strma. Hiše ob ulicah so zgrajene čisto v „osmanskema slogu; spodnji del je zidan, višja nadstropja pa so lesena z raznimi pomoli. Vse pa je tako čedno in ukusno, da napravi na gledalca prav prijeten utis. Mreže na nekaterih oknih ti kažejo, da za njimi stanujejo haremske krasotice, katere skoz te mreže lahko vse vidijo, kar se po ulicah godi, njih samih pa s ceste ne moreš videti . . . Pripeljemo se na neki plateau, vidimo na desni lepo armensko cerkev s snažnim in velikim pokopališčem in se ustavimo šele kake četrt ure dalje pod strmim klancem. Tu nas počaka voznik, dalje pa moramo iti peš. Dospevšemu na vrh hriba Bulgurlu, 200 m nad morjem, odpre se pred taboj razgled, ki ga ne moreš pozabiti vse svoje žive
dni! Gledaš in gledaš tja na Carigrad, in gledal bi tako ves dan, da bi pozabil na jed in pijačo. Od tod šele spoznaš, kaj je Carigrad in kakšno divno lego ima! Vštric pred teboj razteza se Zlati rog globoko v materik (kontinent), na obeli bregovih razpoloženo je mesto v amfiteatralni legi s svojimi tisočimi minareti. Proti jugu leži krasno Marmarsko morje, proti severovshodu vije se divni Bospor do morja ruskega. Nad vsoj toj panoramoj pa se smehlja južno nebo s svojoj svetloboj. Nepopisen razgled! Ljudje, ki so že prepotovali skoro ves naš planet, zatrjujejo, da se kaj takega, kakor je razgled s hriba Bulgurlu na Carigrad, ne najde nikjer. Dva momenta sta, ki delata Carigrad naj-interesantnejšim mestom na svetu. Prvi moment je etnografski. O njem sem že govoril. Drugi moment pa je divna in ugodna geografska lega njegova. Mej dvema velikima morjema leži, mej dvema „de-loma sveta" — ako govorimo po stari šolski šabloni. Pravilneje bode, ako porečemo, da leži Carigrad na meji mej zapadom in vstokom, na meji mej za-padnoj in vstočnoj kulturoj, na meji mej krščanstvom in mohamedanstvom.
Ob Zlatem rogu je moralo veliko mesto na stati in to mesto mora imeti v bodočnosti še večji pomen. To bo takrat, ko se spoji anatolska železnica z indskimi železnicami in ko Turčin ne bo imel več oblasti v „Evropi". Kadar bode kak kulturen narod zapovedoval ob Zlatem rogu — n. pr. bratje Rusi, — takrat bodo gotovo zvezali Carigrad s Škutarijem s takšnim velikanskim mostom, ka-keršen stoji mej New-Yorkom in Brooklvnom . ". .
Iz zamaknenja vzbudi nas dragoman ter nas opomni na odhod. Težko se ločimo od tako izven-rednega duševnega vžitka stopamo nizdolu in se pripeljemo spet nazaj v Škutari. Poleg mesta razprostira se največe pokopališče na celem vshodu. To je velik cipresni gaj, v senci katerega leži in stoji na tisoče in tisoče gomil in grobnih spomenikov. Turčini se dajejo najraji tukaj pokopavati, ker se v Evropi že ne čutijo več tako „domau . . . Posebnost na mohamed. pokopališčih je tudi to, da stojita na vsakem grobu po dva spomenika: jeden pri vzglavji, jeden pri vznožji. Ti nagrobni kamni so navadno pokriti z reliefnimi napisi — seveda v turškem jeziku. Dno je včasi zeleno pobarvano, črke pa so pozlačene.
V Škutariji je poleg mnogoštevilnih džamij tudi nekaj derviških samostanov. Najzanimivejši mej temi je tekke (samostan) takozvanih tulečih der-višev. Noben tujec, ki pride v Carigrad, ne zamudi, ogledati si njihovih »predstav", ki se vrše vsak četrtek popoludne, menda kot nekake „večernice" pred petkom, ki je Mohamedancem praznik. Plačali smo bakšiš za vstopnino in vstopili v nekakšno, malemu poletnemu gledališču podobno leseno dvorano. Okrog dvorane je na treh straneh, pri tleh in v „prvem nadstropji" nekaka galerija za radovedne „nevernike". Na teh galerijah se postavimo. Tla v dvorani so postlana z ovčjimi kožami. Der-viši vstopijo s starim šejhom (poglavarjem) na čelu. Naj poprej poklekne vsak na svojo kožo ter se začne molče" klanjati. Potem ostane šejh sam na svojem mestu, drugi pokleknejo v ozadji. Poglavar zapoje z zamolklim glasom: „Allah!a Tovariši nekaj odgovore. Sedaj začne jeden skoz nos nekaj peti. Slišal sem nekako: „Allah" ... in na konci verza „ben". Zadnji zlog je vsakikrat požrl, kakor da ga je kdo za vrat prijel. Mej petjem se drži smešno-kislo, kakor bi ga grizlo v trebuhu . . . Zdaj vsta-
nejo vsi razen šejha in predpevea, primejo se za roke in tu se začne neko čudno petje mej neprestanim guganjem po posebnem rythmu: sem in tja, naprej in nazaj. Petje prehaja v kričanje: Allah---
la — illah — lah---Guganje postaja čedalje
hitreje, kričanje pa prehaja sedaj že v pravo pravcato tuljenje in lajanje . . . Slišiš samo še: ah —
— ah — ah--Tuljenje to je zdaj že gnusno
in grozno ob jednem. Dervišem teče pot curkoma s čela, ... oči gledajo divje . . . vse žile na vratu in po obrazu so napete . . . Samo tuljenje in sopihanje ! Če zamižiš, misliš, da stojiš v kaki mena-žeriji mej tigri in leopardi . . . Najgrozoviteje vedel se je mej tem lajanjem neki črni, zamorski derviš. Opravljal je svoje delo s takim fanatizmom, da je bila vsa obleka na njem do niti mokra. Svojo grdo glavo z zaprtimi očmi je metal na desno in na levo nazaj ... na ustih pa so mu stale penel Ubogi divjak! Ta je gotovo tulil „iz prepričanja", če je bilo tudi mej njegovimi tovarši nekaj komedijantov . . . Orgija se končava še z drugimi prizori. Tako n. pr. je tisti črni fanatik legel s trebuhom na tla in stari sejh je hodil po njem!   Pripeljali so v dvorano tudi
nekaj 8- do 12letnih otrok, položili jih, jednega poleg drugega kakor snopje na tla in stari derviš je stopal tudi po teh otrokih. To pomenja, pre, popolno pokorščino koranu, drugič pa se človeku, katerega je derviš že poteptal s svojimi „ posvečenimi" nogami, ni hati nikake bolezni! To je gotovo veliko vredno! . . . Kdor ima slabe živce, temu ne bi svetoval, da bi se vdeležil derviške „službe božje". Čudim se, da dame, katerih je bilo precejšno število mej nami, niso omedlele. — V P6ri se produ-cirajo vsak petek popoludne takozvani plešoči derviši. Mej sviranjem flavt in še nekaterih drugih instrumentov vrte se ti derviši v gracijoznih pozi-turah z visokimi kapami na glavi. Krinolini podobna obleka frči v kolobaru okrog plesača in ta pleše tako dolgo, dokler se mu v glavi ne zvrti. No, čeprav je komično to vrtenje „Bogu v čast", vsaj divje in ostudno ni; v plesu samem tiči celo nekoliko estetike . . . Grede od tulečih dervišev, videli smo na trgu nekaj sila originalnega. Tam stoji štor velikanske platane, v duplu pa se je pri tleh nastanil čevljar, ki ima v drevesu svojo delavnico. Tudi okence si je naredil in nanj postavil posodico s cvetlicami!
Prepeljali smo se na carigrajsko stran, tam pa stopili na drug parobrod, ki vozi po Bosporu. Od ustja Zlatega roga do Črnega morja meri Bospor 27 km, širok pa ni povsod jednako; največja šir-java znaša 2200 m, najmanjša (najožja) pa 550 m. Globok je od oO—60 m. Vožnja po Bosporu ob lepem solnčnem dnevi spada mej najkrasnejše ure vsakega tujca v Carigradu. Cim začne ladja rezati valove Bosporske, postane na vrhnjem krovu, kamor se spravijo turisti, nenavadno živo. Ljudje s slabšimi očmi nastavljajo daljnoglede, a m ateur-fotografi snemajo zdaj tu zdaj tam kako zanimivo stavbo, kak originalen tip na bregu . , . slišijo se vskliki „oh" in Bah". Pa je tudi zares kaj gledati! Ob Bosporu stoji ob obeh bregovih, ob azijskem, kakor ob evropskem, zlasti pa ob poslednjem, skoro nepretrgana vrsta malih mest, trgov, vasfj z gradovi, palačami, vilami in hoteli. Ob carigrajski strani peljemo se najprej mimo krasne sultanove palače wDolma-bagče" (dolma = buča, tikev; bagče =2 vrt). V tej veliki in krasni palači je stanoval Abd-ul-Asiz in bil tukaj tudi odstavljen. Nekoliko više  stoji  v  predmestji  Bešik-taš  druga palača
„Ciraghan", najlepša mej vsemi sultanovimi palačami. Sezidana je iz samega belega marmorja in strokovnjaki pravijo, da ji, kar se tiče arhitekture in luksurijozne notranje oprave, ni nikjer para v vsej Evropi. Parobrod se ustavlja na raznih pristaniščih, katerih pa ne bom vseh našteval po imeni. Tod ob Bosporu na evropski strani imajo razna poslaništva evropskih držav lepa svoja letovišča. V rajski vasi Therapija n. pr. ima nemški poslanik svojo vilo z velikim parkom. Više proti Črnemu morju v »vasi" Bojiik-dere (bojuk = velik, dere = dolina) pa stoji impozantna vila ruskega poslaništva. Na več krajih, na evropski kakor na azijski strani leži pod zemljoj več močnih trdnjav. Izmej okopov zijejo v nas veliki Kruppovi topovi . . . Nad pristaniščem Rumili Kavak, kjer
se parobrod obrne nazaj, zagledamo — Črno ali rusko morje. Zanimivo je, da od tam doli skoro vedno piše hladen veter in pravili so mi, da se je na poetični bosporski vožnji že več turistov prav nevarno prehladilo. Nazaj grede gledamo na azijsko stran, koder, kakor sem omenil, stoje tudi vasi, trgi in majhna mesteca z vilami in gradovi. Ne-
3
koliko pred Skutarijem stoji tik pri morji krasna palača Bejlerbej. Zgradil si jo je bil rajni Abd-uI-Asiz; izza smrti njegove je palača prazna . . .
Ob Bosporu rase po solnčnih gričih razen pinij, lip in drugega drevja in grmovja še nekaj dosti bolj žlahtnega — to je vinska trta, ki vam rodi izvrstno vino! Okusivši bosporskega vina sera tudi ob jednem šele tačas razumel nekaj prav pikantnih verzov v srbskih narodnih pesmih. Slavni kraljevič Marko je nekaj časa služil tudi v turški armadi in se seveda mej vsemi najbolj odlikoval v krvavih bojih. Sultan ga je imel neznansko rad. Kadar pa Marko ni sekal glav sovražnikom sultanovim, poigral se je včasi za kratek čas tudi z glavoj kakega carskega dvornika. Sultan se je sam smejal, kako gre Marku krvavo delo od rok, vender ga je nekega dne" že groza obišla pred Markovoj hrabrostjo. Zatorej reče Marku, da je sedaj za nekaj časa dosti te" šale, pa mu da polno mošnjo duka-tov, češ:
Nd, ti, Marko, pa se napij vina! Marko odgovarja:
A šta de mi, care gospodare? Da ih brojim, brojiti ih neznam, Da ih mjevira, rajeriti ne umjem! No, mi daj ti tvojega fermana, Djegod dodjem, da ja pijem vina. Marko piti, a car ce plat iti!
Sultan mu napiše ferman.
Pa uljeze po Stambulu Marko. Djegodj nadje vina od mehane, Svud on svrde te on pijo vina. Stoja Marko za petnajest dana, Dok a Stambul neatanulo vina!
Druga pesem pripoveduje, da je bil Marko v nekem boji, kjer se je boril na strani Turkov, hudo ranjen. Sultan da junaku spet polno mošnjo cekinov, naj si poišče v Carigradu zdravnika ter se lepo ozdravi.
Ali Marko ne traži edima, (zdravnika) Več on bodi iz krčme u krčmu, Te on traži, gdje je bolje vino . . .
Selamlik. — Abd ul-Hamid II. — Sultanov caj. — Na „sladkih vodah". — Zlati rog. — Cari-grajski psi. — Odhod v Bolgarijo.
Petek je za tujca v Carigradu jako zanimiv, ker na ta dan lahko vidi sultana-kalifa. Omenil sem že, da je Mohamedancem petek to, kar nam nedelja. Ob petkih gre" tudi sultan iz svoje rezidence Jildiz-Kiošk v svojo privatno džamijo molit. Ta slovesnost se zove selamlik (selam-mir). Ali hi selamlik in sultana samega more od blizu videti samo tisti tujec, ki ima od konzulata svoje države vstopnico. Pri avstrijskem konzulatu sem torej plačal za vstopnino 1 medžidije (= 2 gld.) -ter se ob 10'h dopoluclne odpeljal s tijakerjem proti precej oddaljenemu, skoro že zunaj Carigrada nad Bospo-rom ležečemu Jildiz-Kiošku (jildiz = zvezda). Grad, prav za prav cel kompleks gradov s haremom vred, leži sredi velikega parka na hribu . . . Ljudstva je že vse polno. Iz bližnjih vojašnic maršira od vseh stranij vojaštvo. Vštric džamije je nalašč za gle-dalce-tujce postavljena čedna vila, v katero nas pusti
dvorni uradnik, ko mu pokažemo vstopnico. Dobil sem sedež ravno pri oknu. "Vojaštva prihaja čedalje več z godbami. Debelotrebušni generali in štabni oficirji sopihajo kaj težko navkreber proti rezidenci. Nekateri vojaški dostajanstveniki tudi jašejo. Tu in tam vidiš marsikaterega črnega oficirja v beli uniformi. Obleka oficirska je lepa in vkusna. To zbiranje garnizon traje skoro dve uri. Od rezidence pa do džamije napravi vojaštvo špalir. Godbe igrajo na več mestih. V zadnjem trenutku, ko je vojaštvo že od vseh stranij zaprlo prihod, posipljejo še cesto s peskom. Zdaj se pripelje par kočij doli iz velikih vrat rezidenčnih. Vojaštvo molče salutira. V teh kočijah sedi nekaj haremskih žen z otroki. Na vsaki strani vsake kočije korakata po dva — evnuha, jeden bel, jeden črn. Zene ostanejo pred džamijoj v vozeh. Po kratkem odmoru zatrobijo fanfare — zdaj bo nekaj! Da, počasi pelje se od istih velikih vrat doli velika pozlačena J,dunajskaa kočija s parom velikih belih konj. Na kozlu sedita fantastično liv-rirana kučar in pa jeden lakaj, vsa v zlatu. Voz spremlja peš in jež nekaj vojaških dostojanstvenikov in dvornikov.   Zdaj se pelje kočija počasi mimo
naših oken. Sultanu nasproti sedi znani Osman paša (junak Plevenski", kakor ga sentimentalni Turkofili nikoli ne pozabijo imenovati). Sultan ima na sebi Čisto priprosto črno vojaško vrhnjo suknjo, na glavi takisto priprost rudeč fes brez vsakega nakita. Videti je sultan star in nervozen. Lica je upalega in bledega z velikim nosom. Salutira pri jazno na vse strani, tudi proti našim oknom. Godbe igrajo turško narodno himno, vojaštvo in drugo ljudstvo kliče: „Čok jasah, padišah! (Dolgo let živio, padiša!) Tu in tam se sliši kak „eljen" ali „hoch" — „živiott nisem slišal nikogar klicati. Ta trenutek je vrhunec turškega sijaja in sam na sebi v resnici veličasten; v tem trenutku skoro pozabiš, da si na — Turškem. Moj sosed pri oknu, neki Nemec iz Frankfurta na Majnu me praša, v kakem razmerji je pač ta parada s turškimi — financami ... Ko sultan vstopi v džamijo, utihnejo vse godbe. Mej tem, ko je trajala služba božja — kake pol ure —, servirali so nam, tako rekoč gostom sultanovim, dvorni lakaji v ličnih japonskih čašicah pristnega vonjivega ruskega čaja! Na, nisem mislil, da bi me kdaj doletela Še taka čast! Nazaj od dža-
mije peljal se je Abdul Hamid v drugem vozu sam v Jildiz-Kiosk domu. Ko se je vojaštvo nekoliko razišlo na vse strani, odpeljali smo se tudi mi v Pero nazaj ; bilo je že blizu dveh popoludne . , . Abd-ul-Hamida hvalijo Carigrajčani, Turki in kristjani, da je jako radodaren in splendiden, proti prestopnikom zakonov pa strog. Fotografije sultanove ni v Carigradu nikjer dobiti, ker je prepovedano prodajati jo , . .
Kdor hoče videti, kako se Turki zabavajo, mora v petek po selamliku napraviti izlet k tako-zvanim „Sladkim vodam evropskim", na severni konec Zlatega roga. Turki pravijo temu kraju „Kiat Hane", kar pomenja tovarno za papir. Dve reki, nekoliko više poprej združivši se v jedno, precej globoko, iztekata se v ozki dolini v Zlati rog. Ta dolina za nas, ki smo v svoji domovini že razvajeni v takih rečeh, sama na sebi nima nič kaj posebnega, sila zanimiva pa je ob petkih zaradi življenja, ki se tod razvija. Iz Carigrada pripelje se tu sem, dobro uro daleč, na stotine kočij izletnikov in izletnic, po Zlatem rogu gori pa pri-vesla tudi toliko gondol, polnih najraznovrstnejšega
občinstva, večinoma pa ženskega sveta. Razen sultanovih žen posedejo vse druge po tratah ob obeh bregovih reke in Zlatega roga skoro celo uro daleč tja doli. Od žensk posebej sede" moški. Pri ženskih sedč tudi otroci, črne robinje in evnuhi. Cela zabava je sila naivna in idilična. Tu ne slišiš tistega šuma in hruma, kakor na naših evropskih veselicah. Godb tu ni; k večjemu se oglasi kje kak invalid s svojim aristonom. Glasnega petja celih zborov ne slišiš, le tu in tam zapoje kaka črnooka kuštrava Ciganka kako turško pesem. Tudi ni krčem tukaj in obligatnih sodčkov piva, le kakšen khavedži ponudi ti na ambulantni Bkavarni" čašico črne kave, šerbeta ali limonade. Pijancev ne vidiš. Vsa pisana množica, zlasti ženska, prišla je sem pred vsem zato, da „gleda" — kakor prav dobro izražajo to Rusi z besedami: „JlH)jeK noc.MOTPtTb, ce6a noKa3aTi>!" Turek se ti na »sladkih vodah" pokaže z najsim-patičnejše strani ... Ko smo se nagledali tega originalnega življenja, sedemo v kaik (gondolo), pa se peljemo po Zlatem rogu „domov". Zlati rog, ta prekrasni rokav morski, je jeden najvarnejših pristanišč   na   svetu.    Dolg   je   7   km, globok
do 45 m, tako da se vozijo po njem lahko največje vojne in trgovske ladje. Pri ustji je 600 m širok, proti notranjemu koncu svojemu pa se polagoma zožuje. Vožnja po Zlatem rogu je sila zanimiva in prelestna in me je živo spominjala na slavni „CanaIe grande" v Benetkah. Vozimo se prav sredi mesta ali mej predmestji. Na desni strani zagledamo v lepi dolini predmestje Ejub z jedinoj dža-mijoj, ki je Nemohamedancem nepristopna. V tej džamiji opaše se namreč vsak novi sultan z mečem Osmanovim — kar toliko pomenja, kakor pri nas kronanje. Na levi strani peljemo se potem mimo pomorskega arsenala in admiralitete, kajti ta naj-zadnji del Zlatega roga do starega mostii je vojno pristanišče. Tu leži na sidru nekaj velikih vojnih ladij. Ko se pripeljemo pod starim mostom skozi, plavamo po trgovskem pristanišči do Galatskega mostu. Onkraj tega mostu pa je luka za poštne in lokalne parobrode. Oba mostova se dasta na sredi odpreti, da morejo skozi plavati velike ladje iz vojnega ali iz trgovskega pristanišča . . .
Moj opis čarobnega Carigrada je seveda nepopoln; od izletnika, ki se je mudil v toli zanimi-
vem in toli obširnem mestu samo teden dnij, mislim, da tudi nihče več ne more zahtevati. Ali neodpustna pomankljivost bi bila, ako bi zamolčal neko karakteristično stvar, ki jo zapazi vsak tujec prvo uro, ki pride v Carigrad — namreč poulične pse. Izženi vse te pse iz Carigrada — in odvzel si mu nekaj tako karakterističnega, kakor da bi bil odnesel vse polumesece (recte: mesečne krajce), ki se blestč po minaretih, po državnih poslopjih, po telegrafskih drogih in drugod. Kaj so ti psi mestu, vedo že gotovo č. čitatelji. Carigrajski psi so štiri-nogata sanitetna policija, ki pa saniteti škodljive predmete po ulicah sama tudi — poje! In ker šteje ves Stambul veliko, veliko ulic, zato je teh psov tudi legijon. Natančne statistike menda še ni o tej stvari v mestnih arhivih, ali pravijo, da jih utegne biti vseh do 20.000. Relata refero. Pasme ali rase so vsi jedne, samo ne vem, kako se ji pravi. Velikosti so take, kakor navadni lovski psi, barve različne; največ jih je umazano-sivih. V glavi so popolnoma volku podobni, ali zaradi tega ni se ti jih bati! To so prav pohlevne živali, ki poleža-vajo tod po ulicah ali se sprehajajo po njih, čisto
vglobljeni in zamišljeni v svoj visoki poklic: oči-ščati mesto občnemu zdravju škodljivih tvarin! Vsa ta, štirinogata sanitetna družba porazdeljena je v toliko „odaekovu, kolikor je ulic. Vsak odsek ima torej svoj strogo določeni in omejeni nrevir", in gorje tistemu članu, bodisi moškega ali ženskega spola, star ali mlad, ki bi se predrznil stopiti čez mejo postavno določenega okrožja! Tu takoj nastane strahovit boj mej posameznima, sosednima odsekoma, boj na življenje in smrt! Par takih krvavih bojev smo, žal, videli na svoje oči. Pa je tudi res razžalivo, če se tak štirinogati uradnik upa priti „ex offo" v sosedni revir! Prosim vas, ali to ni toliko, kakor bi hotel svoje kolege nadzorovati, ko je vender vsak odsek za svoje „ura-dovanje" sam odgovoren?! Red mora biti povsod! . . . Kadar posamezni člani ne uradujejo, t. j. ne stikajo po smetiščih za sumnjivimi objekti, leže križem kražem kar po sredi ulice v različnih pozi-turah. Temperamenta so, kolikor sem mogel posneti iz svojih opazovanj, skoro vsi flegmatič-nega. Leži tak sanitetni k Nro. x na sredi ceste, proti njemu pa pridrdra kočija. Mislite, da kar beži
v stran? Kaj še! Od ima bistro oko pa dvigne glavo in „meri", pojde li voz še za dlako mimo njega, ali ne. Ako mu kolo pritisne kos tace ali ušesa — prava reč! Včasi sem hotel katerega psa poklicati k sebi, da mu dam košček kruha za bakšiš. Pa kako ime mu naj dam? Ti reveži še imen nimajo! Reci mu: Penin, čujek, bizon, dragon — vse jedno! To so pravi — „anonymusi" ! Na ulici zagledajo „luč sveta", na ulici umirajo — pravo pasje življenje ! . . .
Teden dnij preteče človeku v Carigradu ko jeden dan! S težkim srcem sem korakal nekega deževnega večera po mostu čez Zlati rog. šel sem na kolodvor k poštnemu vlaku, ki odhaja po osmi uri zvečer v Bolgarijo in dalje. Po večerji na kolodvorski restavraciji stopim na vlak. V kupeji najdem samo jednega sopotnika, nekega Armenca. „Fertig!" zakliče kondukter in — z Bogom, Carigrad ! — Ta „fertig" človeka v Carigradu in po vsej turški progi do Belova na Bolgarskem sila preseneti! Železnico so gradili večinoma nemški inženerji in še zdaj je mnogo nemških uradnikov pri turški železnici.   Od tod prihaja baje ta čudni
„fertig". Zakaj se ne rabi turški izraz? . . . Vlak drvi dalje in dalje . . . zunaj je že trda tema . . . Lahko noč!
VIL
Adrijanopolj. — Ceremonije s pasi. — Plovdiv in znamenitosti njegove. — Pri rojaku gosp. prof. Bezenšeku. — Pesnik Kesjakov.
Solnce je stalo že precej visoko nad nebo-sklonom, ko se nam prikaže na desni strani sredi velike ravnine, celo uro daleč od železnice drugo „glavno mesto" evropske Turčije —- Adrijanopolj. Bolgari, katerih biva v mestu mej 70.000 prebivalci dobra tretjina, pravijo Adrijanopolju Odrin, Turki pa Edirneh. Mesto leži na levem bregu Maričinem. Nad vsem mestom dviga se ponosna džamija sultana Selima s štirimi minareti, katero Mohamedani smatrajo za najlepšo v celem turškem cesarstvu — kar pa je menda le orijen-talska hvperbola. Odrin je močna trdnjava. Drugih znamenitosti tu ni. Trgovina je, pre, živahna. Marica je sicer široka, a preplitva, da bi mogla prometu kaj koristiti.   Zato pa je Odrin zvezan še s
postranskoj železniškoj progoj do Dedeagača ob Egejskem morji . . .
Kmalu za post. Mustafa Paša „stopimo" v Bolgarijo. Na post. Harmanli zagledamo poleg turškega napisa tudi že našo slovansko cirilico, ki nas spremlja potem do Belegagrada. Saj je pa tudi že skrajni čas; oči so mi bile že utrujene od turških „čire-čar". Ker je Harmanli prva bolgarska postaja, počastita nas, čim obstoji vlak, policijski in mitni-čarski uradnik s svojim visokim pohodom. Prvemu prezentujemo z globokim poklonom svoj pas, da ga vidira do bližnje postaje, drugemu pa moramo s samozatajevanjem na stežaj odpreti popotni kovčeg, da vtakne vanj svoj oficijelni nos in se prepriča, ni li notri kaj turških cigar in cigaret, svilenih robcev in raznega bazarskega blaga, za kar bi se moral plačati bakšišek v državno blagajnico. Ta ceremonija, ki se ponavlja na vsaki državni meji — in teh na Balkanu ni malo! — zdi se ti od kraja sila neslana, pozneje pa se udaš s filosofskoj resignacijoj in smejiš se na tihem, ko vidiš, kako neznansko veselje imajo uradniki s čitanjem in pe-dantično-vestnim vidhanjem neskončno važnega pas-
porta. Saj države, koder je pasport neobhodno potreben, nehote kažejo, da so še — mlade. Potolaži te na Balkanu jedino to, da ti bolgarski in srbski uradniki pritiskajo na potni list vsaj samo slovanske besede: „iui,(,I;hi>" in nnut,eHa. To se godi v Harmanli, v Caribrodu in v Pirotu . . .
Železna cesta teče skoro po vsej južni Bolgariji vedno ob Marici. Pri postaji Tirnova-Semenli cepi se železnica proti severovshodu v Jamboli in v Burgas. Ravnina razširja se čedalje bolj. Še par neznatnih postaj in vlak obstoji na stanici Plov-divski, na koje pročelji čitaš MlLioiifliiin." in od spodaj „PhiIippopleu. Pri izhodu iz kolodvora moral sem spet pokazati pas in povedati ce!6 ime hotela, kjer mislim stanovati!! V dobri četrti ure pripeljal sem se v mesto pred hotel „ Ur..! i m ni ji" (Bolgarija) . . . „BelIa gerant alii, tu felix Bolgaria nube!" — ta verz mi je prihajal na misel, ko sem se vozil v mesto. Od postaje do srede mesta stavili so baš po višjih ukazih visoke mlaje, tam blizu mojega hotela, kjer se križa več ulic, gradili pa so veli-kansk lesen slavolok ter ga obijali s pisanim platnom v narodnih barvah.   Srečni princ Koburg in
žena tvoja! Kaj se vse pripravlja vama na čast! Ali bo pa Bolgarija res srečna vsled vajine poroke — pokazala bo bližna bodočnost . . .
Ko sem se v gostilnici nekoliko »okrtačil", šel sem v ulico „Džumajow, kjer stanuje v domu popa Marka v drugem nadstropji naš rojak gospod profesor Bezensek. Gospod rojak, ki sem ga bil že obvestil o svojem prihodu, prišel je opoludne iz gimnazije in bil je vidno vesel, ko zagleda pred seboj rojaka in znanca iz daljne Slovenije. H kosilu prišel je tudi profesorjev brat Ignac, učitelj na vinarski in kmetijski šoli v Plovdivu. In tako smo sedeli za gostoljubnoj mizoj trije Slovenci v živem razgovoru.
Popoludne sem si v spremstvu gospoda rojaka ogledal najprej lego mesta. Ze od daleč človeka Plovdiv kar očara. Sredi velike ravnine Mariške dviga se — sam ne veš, kako so prišli tu sem — sedem skalnatih gričev. Težko, da bi se našlo v Evropi se kje kaj podobnega! Griči ti imajo skoro sama turška imena; zovejo se: „Sahat-tepeu (sahat = ura, tepč — grič, ker stoji tu stolp z uroj), „Džambas-tepe" je ves pokrit z raznimi poslopji,
nekatere hiše so prilepljene k skalam ko lastovičja gnezda; „Nebet-tepe", „Taksim-tepe", „Bunarčik-tepe", na katerem se nahaja reservoir za mestni vodovod, „Marko-tepe" in „Džendem tepe". S Sahat — ali z Džambas-tepeja je diven razgled po okolici in po mestu. Prekrasna je to pokrajinska slika — in kakšen je njen okvir! Proti vshodu izgublja se ravnina v sivi megli, na jugu stoje velike Rho-dopske planine, po katerih stanujejo skoro popolnoma nezavisni moharnedanski Bolgari, takozvani Pomaki, — in na severni strani, ah, glej, razpro stira mogočni hrbet svoj ponosni Balkan! Marica pa je bila sila narasla ter gonila kalne valove svoje. Preplavila je bila celo nekaj vasij ter naredila veliko škode. Tam gori pod Balkanom leži v sencah košatih hrastov in orehov cela vrsta bogatih mest, n. pr.; Karlovo, Kazanlik, Slivno i. dr.
Bolgari se pečajo tam gori mej drugim posebno s pridelavanjem rožnega olja. Rože se sadijo tam po njivah kakor pri nas n. pr. sočivje in kadar so raze vele — kakšen pogled mora biti po takih rožnatih poljih! Kakšna poetična žetev! Rožno olje je, kakor znano, sila drago. Iz kakih 2500 kil rož iz-
4
tisne se baje jedva 1 kilo rožnega olja, ki se prodaje po 1000 frankov! V Plovdivu sem kupil fla-šico s par kapljami pristnega rožnega olja za G levov (frankov).
Poglejmo pa sedaj s Sahat tepeja bliže pod seboj! S cerkvenimi zvoniki vred kipi izmej poslopij precejšnje število minaretov. Nekaterim takim minaretom so muhasti Kusi „po naključji" s kanoni odstreljali rtove.
Ako hodimo po mestu, vidimo, da je na pol evropsko, na pol pa še čisto orijentalsko. Mej 35.000 prebivalci je večina Bolgarov, potem precej odstotkov Grkov, nekaj Turkov in Judov. Cerkve stoje tu bolgarsko-pravoslavne, grške, armenske, katoliška kapucinska in gotovo tudi kaka synagoga. Najlepša cerkev je bolgarsko-pravoslavna sv. C i r i I a i n Metoda vštric gimnazije . . . Mej tem, ko je drugi dan gospod rojak prepodaval mladim Bolgarom filozofijo, ogledal sem si javno mestno knjižnico. Na pročelji stoji zapisano: „1>i..i rarei.a »iipoahs OnoJiHOTeisa n m>:teii". Vstop je brezplačen. V veliki čitalnični dvorani leže po mizah razni časopisi v bolgarskem, francoskem in, kar človeka naj-
bolj veseli, v ruskem jeziku. Tu vam leži: „P.vcCKan Mbicib", „B'bCTHUKi» Ehpoiim", „C'rapnHa'4, »BcemrcaH IIjuuocTpaiiiH", „CI>»opiu,im BliCTHHin." „lhma" itd. Poleg knjižnice pomeščen je numizmatični muzej in v preddvorani stoji nekoliko antičnih marmornatih kipov in sarkofagov. Vlada izdaje na leto po več tisočakov za nakupovanje knjig in časopisov . . .
Najimpozantnejše poslopje v Plovdivu je realna gimnazija „Aleksandra 1." ob Matici. To je šola, ki bi po svoji bogati notranji uredbi lahko služila za vseučilišče. Ne verjamem, da bi stala v Avstriji kje taka gimnazija. Za nekatere realne predmete je po več sob in klopi stoje v nekaterih sobah amfiteatralno, da mogo učenci n. pr. fizikalne in kemične eksperimente laglje videti. Krasna je dvorana v drugem nadstropji, kjer se vrši matura, razne šolske slavnosti itd. Ta dvorana je 17 korakov dolga in 15 korakov široka. Poleg te dvorane je lepa in bogata knjižnica, kateri kustos je naš rojak g. Bezenšek. Tukaj sem videl po omarah dela v raznih jezikih na mizi pa so ležali večinoma bolgarski   časniki.   Evo   Vam   imena   nekaterih:
„Svjetlinau (illustr. belletr. časopis), nSbornik"
4*
(za narodni umotvorenija, nauka i knjižina), „MysIj" (nauka, literatura, kritika), „PrirodaM (nauka, gospodarstvo, lov), „Perijodičesko spisan ije", „Trud", „K njiži c a za pročitu (izhaja v Solunu) i. dr.Gimnazija šteje nad 700 učencev in ima več para-lelk. — Plovdiv ima tudi žensko bolg. gimnazijo... Iz gimnazijo šla sva z gospodom rojakom obiskat bolgarskega pesnika Slava Kesjakova, ki zavzema poleg Vazova in drugih odlično mesto na bolgarskem Parnasu. Gospod Kesjakov prepodava na plov-divski gimnaziji bolgarsko književnost in zgodovino. Sprejel naju je v svoji lastni hiši z velikoj uljud-nostjo ter naju pogostil z mastikoj (neke vrste likerom), medom in cigaretami. Napisal je že več del, no najbolj se je menda proslavil s knjigoj nIIof>'!;jm" (Pobjeda), v kateri je nanizal cel cvklus pesmij o zadnji bratomorni vojni mej Srbi in Bolgari. S kakšnimi čuvstvi je pisal te pesmi, kaže motto, ki ga je postavil knjigi na čelo: „Faro, come colui, che piange e dice" (Dante, Inferno). To zbirko poezij mi je pesnik tudi podaril v spomin. Gospod Kesjakov je tudi prelagal iz Mickjeviča, Slovackega in drugih ... V družbi tega
bolg. književnika srno šli zvečer v mestni vrt („rpaftCKa rpanima"), kjer je vojaška godba igrala razne makedonske narodne pesmi. Po lepem parku šetala je tod raznovrstna plovdivska gospoda. Od tod pa smo šli gledat bivše bolgarsko „izloženije" ali razstavo. Ta prostor se razteza ob kolodvorski ulici. Večina jako originalnih v narodnem slogu zgrajenih paviljonov še stoji. Za razstavoj razpro stira se krasen park na nekdanjem mohamedanskem pokopališči . . .
Nekega popoludne povabil nas je profesorjev brat Ignac, da si ogledamo skrivnosti njegove pod zemske biblijoteke, ki ji je ime „Izvor" in leži tam nekje za mestom. To je res nekaj zanimivega! V prekrasni velikanski obokani dvorani leži tu v my-stični polutemi, jaz ne vem koliko tisoč veder zlatega bolgarskega — viaca! Najzanimivejše pa je to, da smo bili v tej bolgarski društveni kleti sami trije Slovenci! Gospod Ignac naju je vodil od jed-nega visokoČastitega soda do drugega — in še danes ne vem, v katerem je bilo boljše vino, kajti sladko in močno je bilo povsod. No kmalu je prišlo nekaj  gostov,  mej njimi sam  župan Plovdivski,
gospod Krumov. Da smo 8 penečimi čašami v rokah „rekli marsikatero", da so odmevale po kleti slovenske in bolgarske — napitnice in pesmi, pač ni treba še posebej omenjati. Pre-nekter Turek je s skrivnoj zavistjo pogledaval za nami, ko smo šli na večer po ozki čaršiji navdušeni „domovu — na Džumajo v dom popa Marka v II. nadstropje. Tu nas je sprejel v belem predpasniku gospoda profesorja „hof-kuhar" Stančo Canev, pristen Bolgar in učenec tretjega gimnazijskega razreda! Tako vkusnih jedij, kakeršne zna pripravljati Stančo Canev, ne dobiš kjer si bodi. V obče se ravna, sicer po že priznanih kuharskih kompendijih, ki jih ima seveda vse v mezincu, a on kot ženij sestavlja tudi sam iz svoje glave nove jedi. Vsak večer predloži „menu" svojemu gospodarju, da ga toti odobri in „vidiratf. Zjutraj vzame pred šoloj košarico pa gre nakupavat na trg, česar treba za kuhinjo Gredoč sklanja latinske samostav-nike in sprega grške glagole. Ob jedn;ijstih hi(i iz šole naravnost v kuhinjo. V levici drži namestu Kornelija Neposa zdaj recept za kak pikanten zrezek ali kako izvirno sauce, v desnici pa drži namestu
peresa, s katerim je tam ob Marici moral pisati matematično šolsko zadačo, velikansko lipovo ku-hanico! Namestu tintnikov stoje" po razbeljenem štedilniku razni železni piskri in ponve, po katerih na komando kuharjevega čarovnega žezla vse vre, kipi in se cvre\ da je veselje. Mej kuhanjem pogleda včasi na skrivaj v „bolgarsko zgodovino" na polici in v duhu ponavlja slavne čine carja Simeona, zakaj popoludne bode bržčas „prašan". Ko odbije ura dvanajst, pokrita je miza in Stančo nosi z resnim obrazom iz svojega laboratorija dišeče in kadeče se sklede. Original! — Mej kosilom ali mej večerjoj pa navrtava brat Ignac jedno buteljko za drugoj .. . Po kosilu hodiva z gospodom profesorjem fotogra-fovat kuštrave Cigane, slikovite Cincare in druge originalne tipe po mestu . . .
Z zgodovinskimi kompilacij ami se mi ne ljubi pečati. Čitateljem utegne biti znano, da je Filippo-polj ustanovil Aleksandra Velikega oče, Filip II. Makedonski. Od kod izhaja ime „Plovdiv", Bolgari sami ne vedo ... S Sofijoj je zvezan Plovdiv tudi s telefonom . . .
VIII.
Sofija. — Niš. — Belgrad — Po Dunavu do Oršove in preko Budapešte v Mozirje.
Lepe ure sem preživel v Plovdivu v dražbi gospoda rojaka Bezenšeka*), brata njegovega Ignacija in nekaterih Bolgarov, ali nazadnje prišel je ločitve čas. Z bolgarskoj narodno) kapoj na glavi peljal sem se nekega vročega dopoludneva z našim rojakom na kolodvor. Stopim v kupe, seževa si še jedenkrat v roke za slovo . . . vlak se že pomiče — z Bogom, lepi in zanimivi Plovdiv!
Vlak leti po široki ravnini Mariški, Na desni in na levi vidijo se tu in tam do Sarambeja močvirnate njive, koder se pridelava riž. Takšnih njiv je največ tam doli pri Adrijanopolji. V okolici mesta Tatar-Bazardžika, mimo katerega se peljemo, pridelava se veliko vina. Pri post. Belovo
*) Nas rojak g. Bezenšek je spisal tudi že ve6 knjig na bolgarskem jeziku. To so v prvi vrati razni štirje učeb-niki za bolgarsko stenografijo, potem jedna brošura o ,,otvjesnem pismu" t. j. o pokončni pisavi — in pa slovnica in berilo za Bolgare, ki se oče- nemškega jezika itd, . . .
se končava turška in začenja bolgarska državna železnica. Od tod gremo čedalje bolj navkreber mimo neznatnih postaj; omenjam samo post. „Stam-bolovo", „svetovnoznanemu" ministru in regentu na čast tako prekrščena iz nekega turškega imena. Ker že govorim o g. Stambulovu, naj tukaj omenim, da sem imel veliko čast vidite od obličja do obličja „bolgarskega Bismarka". Ko sem se vozil v Carigrad, večerjala sva z ministrom Stambulovim oba ob istem času na Plovdivski postaji . . . Pri Vakarelu dospemo na vrhunec cele proge mej Belimgradom in Carigradom, kajti Vakarel leži 825 m nad morjem. Na severu nas pozdravlja s snegom pokrita Srednja Gora, na jugozapadu vidimo zadnje višine Rodopske. Dalje proti zahodu že vidimo Rilo-dagh in široki hrbet Vitošev, ki je tudi še — v drugi polovici maja! — s snegom pokrit! Z Vakarelskega sedla drdramo po raznih ovinkih z nenavadnoj naglostjo navzdol v ravnino; od daleč se že svetijo kupole Sofijskih cerkev — kmalu stojimo na postaji bolgarskega stolnega mesta S r e d c a.
Iz kolodvora  peljemo se po  široki Vitoški ulici,  ki je po obeh straneh zasajena s senčnim
drevjem. Čez rečico Bojano zgrajen je nov kamenit most, ki ga na vsakem koncu stražita po dva skoro prevelika bronasta leva. Lega „bolgarskega Pariza" pod visokim a, žal, golim Vitošem je zares lepa. Sofija ima svoje ime od stare, zdaj razsute katedrale sv. Sofije, poleg katere so že položili temelj novi stolni cerkvi, ki bode posvečena sv. Aleksandru. Hodi samo par ur po ulicah in spoznaš takoj precejšno razliko mej Sofijoj in — Plovdivom. Dočim nosi „Plovdiva še večinoma narodno šapko, turban ali fes, na glavi, narodno suknjo, na nogah še tudi včasi opanke, preoblekel se je sosed BSredec" v kratkem času skoro v čisto moderno obleko: on hodi v nlak-štifletih", dunajskih pantalonih, v fraku ali vsaj škricasti suknji, na glavo si kaj rad povezne svetli cilinder, na roke pa si natika glac;e-rokovice I Ta metamorfoza se godi z amerikanskoj hitrostjo. Nove ulice se vse križajo pravokotno. In kake so hiše po teh ulicah! Čisto po dunajskem vkusu. Široke ulice nosijo gromko nazvanje „bulj-varu, češ, mi smo Parižani! Takšen je „buljvar Skobelev", ki obkroža celo mesto, ko dunajski „ring".   Zatem  imate tukaj tudi še buljvar Stam-
bulov (!) in pa buljvar Dondukov. Zanimiva so tudi še druga imena ulic, ki so napisana seveda vsa samo v bolgarščini. Čital sem : Solunska, Junaška, Ruska, Moskovska, Plevenska, Šipčenska, San-Štefanska, Slavjanska, Pirotska, Carigrajska, Caribrodska, Targovska . . . ulica. Za temi imajo nekatere ulice originalna imena, n. pr.: Ulica „19. februvarij", ulica „7. novembrij", ulica „15. novembrij" itd. Mohamedancem pustili so Bolgari v Sofiji samo jedno džamijo za božjo službo. Ta stoji na Vitoški ulici, poleg nje pa izvira — sredi mesta! — toplica 47° R. toplote. Kopališče je do zdaj še primitivno, no položil se je že tudi temelj novi veliki stavbi, ki bo s ,,kur-hotelom" vred stala več milijonov kovanih levov . . . Mej bolgarskimi cerkvami sta zanimivi „sv. Kralj" in ,,sv. Spas". Pred poslednjoj sem občudoval po cerkvenem opravilu krasne narodne noše na mladih Bolgarkah . . . Lepa poslopja v mestu so: knežji dvorec s parkom, gimnazija, državna pečatnica (tiskarna), parlament (ki sem ga videl tudi od znotraj . . . ima sedežev za 260 poslancev). Lepa je vila našega konzulata, ki sem ga obiskal zaradi pasa. Ruski konzul pa je
baje od i sel tisti dan iz Sofije, ko se je pripeljal princ Koburg na Bolgarsko . . . No vkljubu proti-ruski vladni politiki leži globoko v srci bolgarskega naroda in nezavisne inteligencije njegove čuvstvo hvaležnosti do bratov Rusov, katerim jedinim se imajo Bolgari zahvaliti za rešitev iz turške sužnosti in za samostalnost domovine svoje. O tej hvaležnosti pričata tudi spomenik „carju osvoboditelju11 in pa spomenik 1. 1878. ,,palim ruskim zdravnikom", ki oba stojita na odličnih krajih.. . Sofija šteje zdaj okoli 40.000 prebivalcev. Tudi tukaj so stavili mlaje in slavoloke novoporočenemu kneževskemu paru na čast. Na jednem takem slavoloku sem čital: »J^oorh ji.oni.ia, ciihiJia ichmiiiiiiiot." (Dobrč došla, svjetla knjaginjo!)
Prva znamenita post. nad Sofijoj je Slivnica, kjer je bil 1. 1885. hud boj, o katerem poje Kesjakov v svoji knjigi „Pobjeda" :
,,CjiiiimiJ[ia e B1 ETbPBHi on>Hi> u n-anani, Mhoio CbPou b' Afla Mora ncn, acnpaTH, A MiuiaHTi b' Co*h« nce Ka«e me ime . . .
(Slivnica je v krvi, v ognji in granatah; Mnogo Srbov spremila že je Mora(na) v hades; Milan pa v Sofiji še zmerom kavo pije . . .)
Od tod do Pirota oskrunjena je zemlja z bra-tovskoj krvjo. Železnica se dviga polagoma do post, Dragomanske, kjer se začenja Dragomanska soteska. Vlak leti skoz globoke preseke in zareze, čez visoke viadukte. Na obeh straneh gledajo na nas visoke gore. Tudi po tej soteski prelivala se je 1. 1885. bratovska srbsko-bolgarska kri
V Caribrodu je konec bolgarske železnice in začenja se srbska državna proga. Na tem kolodvoru kaže ura kakor bog Janus dvojno lice. Bolgari se ravnajo po carigrajskem času, ki je za celo uro naprej srednjeevropskemu času, veljajočemu v Srbiji . . .
Ne daleč za Caribrodom pridemo na politično mejo mej Bolgarijoj in Srbijoj. Narodna Bolgarija pa se razteza še dalje v Srbijo, ker se do Niša govori bolgarski jezik. Vzemimo torej slovo od tebe, krasna Bolgarija! Želimo ti sreče in napredka! Za politike tvoje se ne menimo, — nam je za narod bolgarski, ki ni pozabil in ne pozabi nikdar, kdo
ca
ga je rešil turškega jarma, kdo je za svobodo njegovo prelival kri v Sipki in pri Plevni. „Boxe iia;ui BMrnPHa l" (Napis najfrobu bolgarskih levov.) ...
Prva postaja v Srbiji je P i r o t v lepi ravnini. Že Rimljani so imeli tukaj naselbino po imeni Turres, Turki so mu pravili ,,Šarkoj". Šteje okoli 9000 duš in ima gimnazijo. Tukaj je bil zadnji boj 28. nov. 1885. Kesjakov poje: „llo;ri> IIiipotl . . .
lVf, irapiiin. n. n Cr.poinn. Vb TatfB n'epo ca fuiJiii"... (Pod Pirotom bila sta se tam skupaj Bolgar in Srb.)
Za post. Crvena Reka začenja se najzanimivejša proga na vsej orijentalski železnici. Vlak drvi po soteski, ki je tako ozka, da imata jedva prostora deroča reka Nišava in pa železnični tir. Na obeh straneh kipe v nebo visoke gole skale v najbizarnejših oblikah. Pet tunelov so morali narediti po tej divjeromantični dolini, kakeršne do zdaj — niti v Salzkammergutu — nisem še videl. Pri postaji Sičevo izvije se vlak iz te čudne soteske . . .
Zdaj se peljemo po lepi Niški ravnini, mej dobro obdelanimi polji. Nekaj kilometrov pred Nisem stoji na levi strani takozvana „CeIe-kula". L. 1809 bili so tukaj Srbi od Turkov premagani. Iz samih glav pobitih Srbov zgradili so človekoljubivi Turki visoko kulo. V novejšem času odstranili so lobanje, ki so gledale iz zidu, tako da se zdaj vidijo samo votline, v katerih so tičale . . .
„Niš!u zakliče kondukter — že stojimo na postaji. Niš leži v lepi dolini ob deroči Nišavi ter šteje okoli 16.000 duš, mej katerimi je precej Mo-hamedanov. Na desnem bregu reke stoji močna trdnjava. S tijakerjem sem si ogledal v jedni uri vse ulice, ki imajo še večinoma orijentalski značaj. Bila je baš nedelja in iz nekaterih „mehan" slišalo se je prav veselo življenje. Odkar so tu Srbi gospodarji, razvija se mesto čedalje bolj. Vsa nova državna poslopja so lepa, n. pr. kraljev konak, bivši grad turškega paše, sredi lepega parka. Im-pozantna je katedrala sv. Trojice s peterimi kupolami. Dal sem cerkovniku bakšiš, da mi jo je odprl, a bilo je notri vse v neredu, ker so jo nekaj popravljali.
Uniforma srbskih oficirjev je skoro čisto taksna, kakor ona bolgarskih. Ker pa so Srbi poprek više rasti, nego Bolgari, zato jim tudi vojaška suknja in pa kapa s tistim širokim „krožnikom" na vrhu kaj fietno stoji . . . Zvečer sem v hotelu „Orijent" z veseljem opazoval, kako so za jednoj mizoj družno sedeli častniki in prostaki. Pa res! Kaj bi se sramoval lajtnant prostaka, saj sta oba prisegla zvestobo mlademu slovanskemu kralju Aleksandru zoper vse dušmanine. — Vštric mene sedel je pri sosedni mizi stotnik junaške postave. Ko si je tako sukal brke v vis ter pil z menoj vred sladkega make-clonca, prihajali so mi zaporedoma verzi iz srbskih narodnih pesmij na misel. Mislil sem na tebe, divni kraljevič Marko! N. pr.:
„Sino<5 Marko večerao s majkom Suva hljeba i crvena vina . . .
ali:
Vino pije kraljeviču Marko, Polak pije, polak šarcu daje . . .
ali:
ČaSa tanka, a malo duboka, Nema u njo}, no dvanajest oka . . ."
t',5
Dvanajst 6k, to je bilo, prosim, okoli 17 litrov ! . . . Od posameznih verzov prehajale so mi misli na srbske narodne pesmi sploh in pa na — zanikar-nost (ali boječnost?) nekaterih gospodov profesorjev, ki nam niso ničesar povedali o krasoti jugoslovanske narodne poezije. Na Celjski gimnaziji nam namreč naš profesor slovenščine (Bog mu daj nebesa, ker je že umrl!) v viših razredih ni pokazal ne jednega verza iz Vukove zbirke! Glavna stvar mu je bila sveta slovnica uro za uroj. In vender se Homeru morejo na stran postaviti iz vseh narodnih slovstev na svetu samo srbske narodne pesmi. In resnično, resnično vam povem: Kdor se ne prerodi v narodnem pesništvu v obče in v srbskih narodnih pesmih posebej, ne more dospeti v poezije nebeško kraljestvo . . .
Ako še dostavim, da je bil v Nišu rojen sam car Konstantin Veliki, mislim, da imaš sedaj, cenjeni čitatelj, še večje spoštovanje do tega srbskega mesta. Od Niša peljemo se lahko po železnici proti jugu tudi v Škoplje, na Kosovo polje in v Solun . . .
No naš vlak nas nese proti severu tja doli skoro ves čas ob Moravi po sredi kraljevine. Srbski
5
železniški vozovi so, kakor tudi bolgarski in turški prav lepi in z vsem koinfortom urejeni. Napisi v kupejih so na srbski železnici srbski, na bolgarskih vozovih bolgarski, na turških pa v turškem in francoskem jeziku. Zeleznični uradniki, srbski, bolgarski in turški so vsi uljudni ljudje. Srbski in bolgarski kondukterji kličejo pri odhodu vlaka: „gotovoI" . . :
Druga postaja pod Nisem je mesto A I e k s i -n a c, ki je menda toliko ko naše Celje in leži prekrasno pod nekoj visokoj goroj. Dolina Moravska, po kateri teče železnica, je sicer rodovitna a — slabo obljudena! Nisem tako neskromen, kakor tisti Anglež, ki je vso Kusijo opisal — iz kupeja, no resnica je, ki so mi jo potrdili tudi Srbi sopotniki, da bi v Srbiji lahko živelo še petkrat toliko ijudij, kolikor jih živi tam sedaj. Kaj, ko bi naši Slovenci, namesto v Ameriko, selili se raji mej brate Srbe? Pelješ se po celo uro daleč, da ne vidiš človeškega stanovališča, da ne vidiš vasij ne cerkev. In hiše, kar jih vidimo, krite so vse s slamoj. Kar smo videli vasij, delale so na nas otožen vtis. Naravno. Alt so se ljudje od Turkov mogli učiti napredka?
. . . Od Niša do blizu Džunisa nosijo moški na glavi neko čudno, malo vkusno pokrivalo, ki ga imenujejo „peškir". Ovijajo si namreč s pisanim ali tudi samo z belim robcem glavo, kakor bi jih bolela. Moji sopotniki Srbi mi pravijo, da so to šego prevzeli tukajšni prebivalci od Škipetarov (Albancev ali Arnavtov). Pri postaji Stalač svetovalo se mi je, naj se peljem z vozom proti zahodu v slavno mestece K r u š e v a c , kjer stoje razvaline gradu carja Lazarja, poslednjega vladarja stare nezavisne Srbije. Žalibog, nisem utegnil napraviti tega zanimivega izleta.
Pri postaji Halja peljemo se skozi 1600 m dolgi tunel. Pri Ripanji zagledamo na desni na 528 m visokem hribu razvaline velikanskega turškega gradu A v a 1 a. Za tem hribom leži skrit samostan R a k o v i c a , samo zvonik se za trenutek zabliska izza boste. Blizu tega samostana kopljejo živo srebro . . . Železnica teče paralelno z velikoj cestoj. V lepi dolini leži zadnja postaja pred Belimgradom T o p č i d e r (topči = kanonir, dere = dolina) Sredi sicer velikega in krasnega ali malko zanemarjenega parka stoji idilično kraljeva vila, cerkev in nekaj
5*
drugih poslopij. Ob lepih poletnih nedeljskih večerih je topčiderski park poln belgrajskih izletnikov. Že pred šestimi leti sem imel tukaj priliko opazovati, kako se zabavajo bratje Srbi v Topčideru. V topči-derskem parku bil je, kakor znano, 1. 1868. za-vratno umorjen knez Miloš Obrenovič. Od Topči-dera pripeljemo se v četrti ure v veliko dvorano stanice belgrajske.
Lega Belega grada je prekrasna. Ako se oziramo samo na kraljevino Srbijo, to leži glavno mesto skoro preveč, t. j. čisto nt meji, ali pomisliti je, da bivajo Srbi še daleč proti severu do Novega Sada, Zombora ali celo do Sobotke (Marije Terezijopolja) — in tem Srbom je Belgrad vsaj duševna stolica.*) Ker nam je Belgrad (BeorPaA) tako rekoč pred pragom, ker marsikdo pride tja doli in ker ga je nekdo (g. Kretanov?) pred nekaterimi leti že opisal v „Narodovem" podlistku, zato ga jaz ne mislim opisavati. Omenjam samo, da je »srbski Pariz" v tem času, kar sem bil (I. 1886.)
*) Ker Srbi pišejo BeorPSA« Beograd, ne pa Beligrad, zato bi tudi mi morali pisati le Belgrad (izg. Bev-g r a d) in ne Beligrad . .
t i! i
zadnjič tu, napredoval v marsičem. Po glavnih ulicah vozi n, pr. že tramvvav in uvedena je tudi električna razsvetljava. Kadar pa bodo Železna vrata popolnoma regulirana, takrat postane Belgrad — pomorsko mesto, kajti veliki pomorski paro-brodi bodo lahko prihajali iz Črnega morja do njega! Lepa prihodnost . . .
Bog daj tudi, da bi občemu kulturnemu in političnemu napredku na korist, vnanjim hujskačem, sovražnikom slovanstva pa na jezo skoro utihnil nepotrebni strankarski prepir! Vzemi v bel grajski kavarni katerikoli politični list v roke, na vsaki strani čitaš cel leksikon najljubeznivših — priimkov, ki si jih dajeta radikalec in liberalec drug drugemu. Nejevoljen odložiš časnik in stopiš ven na ulico. No tolažimo se, da je morebiti vsaka taka notranja borba samo prehodno stanje k boljšemu.   ,,'Ito h«-
IIOJTHHCTI)  uch)  UCTOrilO  ii   M to  <)d> c.!ob.|iii!;il' l"l. iutop11-
HecKift ijporpeccT, ? Ropboa, — dopbda hopo.ioh u iiju'-mcht>, oopi.oa roey,utPCTin>, oopbSa pe.iHrifi, Gopi.oa coc.ioniii, n o p i, 6 a n a p t i ii, oopi.oa n\i> iuuxi> u HenMyinu.vi», dopbda 'Mlioco^ckiiki., Jiinej)a,rypnwx'r» n acrcTiPiecKiivi. uikojiT), dotu.iia > frl;-,i;,iriiiii  n 'iacTHWXh
m u l. 11 i it - - 11. i. ,i. („PycCKafl Mhicjib", Mali 1893, str. 54. [mala] ) . . .
Da bi si ogledal krasno Srbijo tudi od severno strani ter videl najzanimivejši del dolnjega Dunava, stopil sem v Belemgradu zjutraj ob šestih na parobrod in se pripeljal okoli petih zvečer v Orsovo. Nič ni prijetnejšega, nego vožnja po veliki reki. Vozil sem se po Dunavu že od Dunaja do Budapešte in pa od Vukovara do Novega Sada, ali vožnja od Belegagrada do Oršove presega vse! Veličastno plava beli parobrod po široki reki. Ogerski bregovi so do Baziaša dolgočasni, ker so nizki in močvirnati, a srbska stran je vzvišena, gorata. Prva zanimiva postaja na srbski strani je> Smederevo, čegar velikansko trdnjavsko zidovje vidimo že od daleč. Smederevo šteje kakih 500O duš in ima živahno trgovino. Za otokom, ki se mu pravi O str o v htast šco^v) širok je Dunav dva km. Od Baziaša dalje se začenja najzanimivejša partija na vsem Dunavu. Visoke skalnate gore pristopajo od obeh stranij k Dunavu in junak, ki po ogerskih nižavah ni pripoznaval nikakih pedantičnih mej, mora zdaj mirno trpeti, ko se mu odkazuje tesna
pot. To je hudo zanj! Zato pa tako Sami in se poni ob skalah. Najhuje se godi ubogemu Dunavu od postaje Moldova. Na levi strani moli iz vode visoka skala, ki ji Srbi pravijo po neki pravljici „Babaka ju, neki Nemec pa je vštric mene to besedo izgovarjal po svojih jezikovnih zakonih „ Papagaj" ! — Od postaje Golubac začenjajo se regulacijska dela. Za postajoj Drenkova vožnja zaradi mnogoštevilnih podvodnih grebenov („l)ojke", „Kozla" i. dr.) ni brez nevarnostij. Voda teče sila naglo. Kmalu se pripeljemo v takozvano Kazansko sotesko. Ponosni Danav stisnjen je tod nekaj časa v strugi, ki je samo 161 m široka, globočina vode pa znaša zato nad 60 m! Po obeh straneh stoje visoke, z orehi, hrasti in divjoj trtoj obrasle gore. Na vrheh kipe" v nebo gole skale, po katerih gnezdijo orli in jastrebi. Mrtvaška tišina vlada v tej divjeromantični soteski, ki je ob jednem najveličastnejša rečna soteska v vsej Evropi! Kazanska soteska je sama na sebi vredna, da jo človek gre gledat. Ko od duhov gnan plava skrivnostno paro-brod kakor po jezeru . . . Tam, kjer je struga najožja,  vidi se na srbski strani v skalo vsekana
„Trajanova tabla". Napis je srbska vlada dala lepo prenoviti, tako, da se sedaj lahko čita — od blizu. Na skali stoji v latinskem jeziku vsekano, daje tod ob bregu cesar Trajan bil dal napraviti cesto. Po levem bregu pa se vije od Baziaša do Oršove nova smelo in umetno zgrajena takozvana Sečeni-jeva cesta. Le prehitro priplava parobrod iz prekrasne Kazanske soteske. Kmalu potem obstoji pred — Oršovoj. To je mestece s kakimi 3000 prebivalci na rumunski meji. V Oršovi se govori vse vprek: srbski, rumunski, madjarski in nemški . . . Poti iz Oršove preko Temešvara, Segedina, Keč-
kemeta in Peste do — Mozirja ne bom opisaval . . .
* *
*
Majski izlet moj v Carigrad imel je samo jeden nedostatek, da je bil namreč samo — izlet. Srečen človek, komur na potovanji dva tirana, čas in denar, ne stavita prozaičnih mej, srečen, kdor se sme pomuditi na zanimivih krajih, kakor dolgo se mu ljubi! . . . Vsi narodi romajo zlasti v najnovejšem času, ko je potovanje zaradi železnične zveze tako olajšano, tja doli na Zlati rog, da občudujejo najzanimivejše mesto na svetu. Za Slovana, posebej
Tli
pa še za nas Slovence pa je to potovanje v Carigrad že samo ob sebi Se bolj zanimivo. Ako potuješ iz Slovenije preko Hrvatske, Srbije in Bolgarije, — voziš se do Adrijanopolja nepretrgoma po čisto slovanski zemlji. In lep kos je je! Gredoč vidiš vse naše južne brate, slišiš jezik njihov, vidiš narodne noše, šege in običaje njihove, pogovarjaš se z brati našimi ... ali ni to dosti interesantno ? Spoznavanj, slovanske hitnosti, t. j. spoznavanje samega sebe, ali ni to tudi koristno in poučno? Tem bolj čudno je. da tako malo Slovencev potuje v Carigrad. Nekateri imajo morebiti, kar se tiče varnosti potovanja samega, kake predsodke. Moram izjaviti, da so vsi taki predsodki popolnoma neosno-vani in neutemeljeni! Jaz sem se vozil ves čas sam za-se, popolnoma nezavisen, ne navezan na nika-keršno družbo in vender se mi na vsej poti nikjer ni pripetila niti najmanjša neprilika; nikdo mi ni rekel žal-besede. Tudi Turki so s tujci prijazni . . .
Ako se mi je posrečilo s temi skromnimi črticami navdušiti rojake! svoje za potovanje na slovanski Balkan in v čarobni Carigrad, dosegel sem namen svoj.
---sx®§>re
A00000077196A