Razne novice. * Zaupnica poslancn Roškar]u in dr. Jankoviču. Pri seji Slovenske kmcftke zveze za Stajersko dno 28. m. m. sta poslanca Roškar in dr. Jankovič poročala o položaju v deželuem zboru, nakar s« jima je soglnsno izrekla zanpnioa. * Duhovue vesti. Župnijo v Dramljah je dobil 6. g. Franc 0 g r i z e k, dosedaj v Crešnovcih. * Nov list. V Dragotin Hribarjevi tiskarm v Ljubljani je začel dvakrat na mesec iizhlajati list ,,Delo", strokovni list za industrijo, obrt in trgoTino. * Družba duliovnikov. V četrtek dne 14. niarcija ob 11. uri bo odborova seja v kn. šk. ordinariatski pisarni, h kateri se vabijo s tem čč. gg. odborniki. * Slovenska kmečka zveza pridno organizira celi Spodnji Stajer in ne bo dolgo, da bomo lahko rekli: Naša kmečka organizacija je dovršena. Opozarjamo, da je predsednik Slov. kmečke zveze gosp. dež. poslanec Iv. R o š k a r, veleposestnik v Št. Juriju v Slov. gor. V organizacijskih zadevah se je obračati na naslov: dr. Ant. Korošec, Maribor; blagajnik zveze je Fr. Pišek, župan Orehova vas, pošta Hoče. * Nabirajte narodne pesmi! Znano je že, da aaučno ministrstvo namerava zbrati in objaviti vso aaradne pesCii vseh avstrijskih niarodov in sicer zato: 1. da se o vsakem narodu dobi slika njego rega narodmega petja, 2. da se glasbenLkom takorekoč ustvari rezervoar, iz kojili jim bo lahko črpati najtepših motivov za nove skladbe, 3. da se pogina reši gradivo, ki je potrebno jezikoslcrvcem in drugim učenjakom za njih preiskovanja, 4. da se bode svoj čas narodu mogla za majhen denar « roke dati zbirka najlepših njegovih pesmi, 5. da take pesmarice tudi dobodo šole, in (5. da sploh pridejo biseri narodnega petja do veljave, ki jim gre. V svrho nabiranja narodnih pesmi je ininistrstvo postavilo za razne narodnosti posebne nabiralne ali delovne odbore, ki naj vodijo nabiranje. Slavenski odbor* kojega delokrog se razteza čez vso slovensko zemljo in kojemu načeluje vseučiliščni profesor g. dr. Karol Štrekelj, ima svoj sedež v Ljubljani. Ta odbor razpošilja pravkar po vseh slovenskih krajih ,,Osnovna načela" in ,,Popraševalno polo." Prva objasnjujejo pomen in značaj napomnenega dela ter povedo, kaj in kako je zbirati. Po ,,Popraševalni poli" pa ho6e odbor pred vsem izvedeti, katere osebe znajo večje število narodnih pesmi peti in katere bi bile zmožne, pa tudi voljne, te pesmi zapisati. Ker je pred vsem treba odboru to le znati, je prvo delo v tem, da se ,,Pop.raševalna pola" čimprej izpolnjena pošlje odboru ali še bolje odborniku dotičnega ozemlja. Za slovenski Stajer sva odbornika g. dr. Jožef Tominšek v Ljubljani in jaz. Iz krajev^ ki leže južno od 6rte: Spodnji Dravograd, Slovenjgradec, Straže, Vitanje, Konjice, Poljčane, Kostrivnica, Slatina, Rogatec, naj se ,,Popraševalne pole" pošljejo g. dr. Tominšku, iz krajev nad črto, pa meni! Jaz stopim potjem v zvezo ali z onim, ki se je ponudil, da pesmi zapisuje, ali pa, 6e takega ni, s pevci samimi. V prvein slučaju izročini zapisovalcu še natančneje naTodilo za zbiranje in zapisovanje, nadalje zbirko vprašanj, na katera mu bo odgovoriti, kadar je delo za svo,j kraj dovršil, in tudi določila, kako naj na zunaj vravna zapiske in odgovore. Zapisovalec bo vrhu tega dobil posebnega notnegja papirja, da bo oblika povsem enaka, in končno za svoj trud tudi primerno nagrado. V Mariboru, dne4. marca 1907. Gabriel Majcen. * Posnemajte rajši! Zadnji uvodni članek v MNarodnem listu" je posvečen celjskemu vikarju Gorišeku in Slov. kršč. socialni zvezi. Na napade na socialno zvezo, odgovarja ,,Naš Dom", mi ho&emo ,,Narod. listu" le nekaj zaradi celjskega vikarja poˇedati na uho. Celjski vikar ni zakrivil poloma laškega konzuma, kar mu je vaš deklamator ,,kmečkega" programa dr. Božič svoječasno sam moral priznati, pač pa ljudje, ki so programu sedauje Narodne stranke zelo blizu. Vkljub temu je vzel ves deaarni dolg konzuma na-se, da kmečko ljudstvo ne bi trpelo škode. Liberalci, pokažite, kje imate vi takega moža v svojih vrstah? Ali še veste, kako je šlo zaradi tatvine Kosema v Celju ? Ali se je kdo ponujal, da popravi škodo? In v Ptuju zaradi poneverjenja Gregoriča, ali je kdo vzel na se ves pomanjkljaj ? Mi bi tega ne omenjali, toda ker nas izzivate, smo odgovorili, 6etudi še bi lahko ve6 slučajev navedli, kako se v liberalnem taboru delal * Clrilova tlskarna v Mariboru. Celjska ,,Domovina" vzdržuje svoja obrekovanja glede naše tiskarne. Tiskarji nam zopet zatrjujejo, da je laž, da bi oni komu prepovedali slovenski govoriti. Laž je tudi, da bi ,,taiste gospodične, ki so se bavile z ekspediranjem časopisov, imele poleti v kupicah vedno modriž". Pač pa je res, kar gospodične tudi same potrjujejo, da so imeli v šopkih no plavice, ampak plavicam slične cikorije, da bi ,,jezile" urednika. In res urednik Leskovar je mislil na prvi pogled, da so plavice, ter je delavke tudi na to opozoril — in s tem je bil seveda dosežen namen s cikorijami. Laž je nadalje, da bi bil kateri delavec član telovadnega drnštva ,,Jahn", in oni, katerega obrekovalec misli, nam to tudi zopet potrjuje. Za ,,Domovino" pa je nečastno, da ima med svojimi sodelovalci tudi obrekovalce. * Ali ie to wnarodno"? Nova liberalna stranka res hoče rešiti narodnost. Za to je dr. Kukovec na shodu v Soštanju zopet navduševal poslušalce iz šaleške dolino za nemščino. V Soštanju in Velenju hodejo nemfiurji nemške šole. Dr. Kukovec jim vrio pomaga! Ali tega ,,narodna" stranka ne uvidi ali res noče uvideti? * Verskl program libcralecT. Današnji dopis jb Soštanja vrlo dobro osvetljuje verski program uaž« ,,narodne" stranke. Vera je potrebna za ,,ljudstvo", ue pa za gospode, to je njihov nauk. Pred Ijudstvom so pristaši stranke za vero, a kjer imajo oblast, tam prestavljajo križe in se hudujejo nad pozdravom ,,Hvaljen bodi J. K." Si hočemo zopet zapomniti! Glejte jih, priiatelje kmetov! Pristaši ^Narodnega Lista" kaj debelo lažejo. Zlasti so začeli napadati sedaj še g. Verstovšeka, ker gre kot akademik s kmeti na shode in govori za Kmečko zvezo. Pred nekaj časoin so nasvetovali ravno v tem listu, da pristopajo kmetje k velevažni zvezi, zdaj pa obrekujejo tiste može, ki so se z vso vnemo poprijeli resnega dela. Dr. Verstovšek se pač ne zmeni za take napade, ker ve, od katere strani da letijo. V edni zadevi hočemo takoj dokazati, da trosijo ti poštenjaki grde laži. Med drugim pišejo to-le: ,,Sicer pa je bil g. dr. Verstovšek lansko leto na shodu v Lehnera popolnoma drugega mnenja; tam je namreč rotil kmete, naj nikar ne lazijo za ,,farji." Na to-le debelo laž nam pošilja g. kaplan Jernej Stabuc iz St. Lovrenca pismo, katero so podpisali še Št. Lovrenčani, ki so se vdeležili veselice v Lehnu. Da 6itatelji previdijo sami taka obrekovanja, ponatisnemo pismo, česar nam 6. g. Stabuc gotovo ne bo zameril. Glasi se: ,,Čudoin sem se čudil temu poro čilu. Jaz sem celi zanimivi govor v Lehnem poslušal; da bi bil g. Verstovšek take ali le nekoliko enake besede govoril, to se nfi. zgodilo! Po veselici sem bil skoraj vsak teden enkrat v Lehnu, pa nisem od nikogar, nikjer in nikdar slišal, da bi se take ali nekoliko enake besede bile slišale oziroma govorile. Ce bi se bilo to zgodilo, bi se gotovo hitro potem govor obsodil v tem oziru. Pa to se ni zgodilo! Ravno to potrjujejo vsi gostje iz Št. Lovrenca, kateri so se omenjene veselice vdeležili! Z odličnim spoštovanjem in pozdravom Vam udani Jernej Stabuc, kaplan. Sv. Lovrenc 3. raarca 1907. 0 tej laži sta poslala izjavo maravnost na ,,Narodni List" prireditelja veselice g. župan Urbanc in g. nadu&itelj Majcen. * Trije bratje na potovaiiju. Zadnjo nedeljo so govorili niarodovca dr. Go^ak in dr. Karlovšek in socialdemokrat Cobal najprej v Trbovljah, potem pa v Hrastniku. VJadala je med njimi lepa sloga. Toda Bog varuj, da bi kdo rekel, da igrajo Nar. stranka in socialdemokrati pod enim klobukoin. * Kmetje, poglejte si pristaše ^Narodne stranke", kaki so! G. dr. Vrstovška so začeli sedaj posebno nlapadati ,,Narodni list", ,,Domovina" in ,,Slovenski Narod." Očitajo mu, da se naj sramuje kot akademik, da je pristaš ,,Kme6ke zveze." Vidite, kmetje, taki so ti gospodje! Grozijo in blatijo vse tiste, ki se zares hočejo potegovati za pravice kmečkega stanu. Ti ostudni napadi pa6 najbolj pojasnjujejo, kako resno vzamejo {i gospodje iz Celja svoje javno delo. Oni na puste, da bi s& potegovali za kmečki stan tudi akademikij ker želijo, da kmet ostane osamljen in upajo, da si ne bode sam lahko pomagal iz zagate. To so prijatelji! Poprej so trobili v svet, da naj pristopijo pristaši ,,Narodnega lista" v Kmečko zvezo, sedaj pa n,apadajo tiste, kateri so se zares poprijeli resnega dela. To pač kaže, da so hoteli delati v Kme6ki zvezi, kakor povsod, le prepir! Dobro, da jih poznamo! * Tržne vesti. Žitni trgi nam še vedno kažejo mrtvo lice in ne moremo porofiati o kakih spremembah cen. Sedaj se še splošno ni6 ne more refii, kako stoji z jesensko setvijo, kajti povsod še leži sneg in skozi sneg se ne vidi škoda. Tako vznemirljive vesti mnogokrat trosijo le židovski špekulanti, ki bi radi zvišali ceno svojim zalogam. Sploh se pa enake vesti širijo vsako spomlad in so se že mnogokrat izkazala kot neresnična. Pšenica oi spremenila cene. Manjkalo je pa tudi kupcev, ki bi bili vplivali na ceno. Poročila glede setve še nimajo nobenega vpliva. Pozneje bo seveda mnenje o prikodnji setvi močno vplivalo na ceno. Rž je stalna v ceni Oves je ostal jako miren,. čeravno pada potreba ovsa na Angleškem. To pa baje vsled avtomobilov, ki nadoraestujejo konje. Turšica se ima zahvaliti za svojo stalno ceno le ogTskira prevozij^m oviram, ki so krive, da se blago ne more redno do važati. Poskočila pa je cena kož, posebno lažjih, n. pr. telečjih. Barantači! s kavo se nameravajo združiti, kar bo gotovo vplivalo na ceno kave, da bo poskočila. * Se enkrat ^Stajerc** in nove hlače. Glava, katero nosi ^Stajerc'1 doslej, je sicer lepa, in backi, hočem reči bravci, so je navajeni. Vendar pa mislim, da bi bile sedanjim političnim razraeram bolj primerne sledeče slike: na eni strani mož, ki z vatlom ubija zmaja, zmaja črnega, ostudnega in klerikalnega. To bi bila slika bolj bojevita in bi predočevala boj in mesarsko klanje, katero bojujejo,, Stajerc" in njegovi pristaši zoper svoje nasprotnike in preganjavce. Slika na drugi strani pa naj bo idiliftna in kaže krasno bodočnost. ki čaka ,,Štajerca", kadar ugonobi vse farje, vso klorikalce in vse Slovence, ki se za Slovence štejejo. Ta slika predstavlja pašnik, na ko.jem se pasejo ovce in goveda (seveda pincgavska). Na stolcu sedi mož s črno kratko brado in črnimi očali in s cigaršpicom v častitljivih ustih. Roke ima do lakta zavihane in striže backe, bele, rujave in prižaste; drži pa mu jih za roge majhen mož s cvikarjem in rdečo kravato in gosjim peresom za ušesom. Ce še ni prepozno, naj blagovoli uredništvo ,,Stajerčevo" ta dobri nasvet uvaževati in naj poveri izdelovanje tega predmeta kakemu sorodno mislečemu umetniku, lahko tudi ponižno podpisanemu Jožu Zgagi t Cekarjih pri Bisagi v Backovi biši. Mariborski okraj. m Duliovne vaie bodo 66. oo. kapucini pri Sv. Magdaleni vodili od 13.—17. t. m. Slovenska pridiga ob y&. zjutraj in ob 7.^ zve6er, ob 10. uri blagoslovna sv. maša z rožnim vencem. m Umrl je dne 6. t. m. 291etni pravnik gosp. Adolf R o b i 6 v Lembahu. N. v^ m. p.! Slivnlca pri Mariboru. Od 9.—17. t. m. bomo obhajali pri nas sv. misijon, katerega vodijo 66. gg.»: Val, Eržen, Mih. Klančnik, Tv. Zdravli6 in Fr. Podgoršek. m Sv. Lenart v Slov. gor. Z ozirom na dopis iz 'Sv. Lenarta v Slov. gor. v zadnji številki ,,Slovenskega Gospodarja" moram — kar se ti6« moje osebe — resnici na ljubo sledeče izjaviti: Dasiravno obstoji med menoj iu gospodi odborniki ,,Citalnice" v nazorih glede političnSh strank neko nesoglasje, moram pritrditi, da so gospodje odborniki v zadevah ,,Citalnice" z menoj vedno rairno, stvarno in priijazno občevali, in da je postopanje gospodov odbornikov bilo naprain meni kot predsedniku vedno solidarno in korektno. Istotako je neresnica. da bi me gospodje odborniki v neki slovesni seji v lnoji odsotnosti iz ,,Citalnice" vun vrgji. Dr. Tiplič. m Poljčane. V številki 6 ptujskega ,,Štajerca" z dne 10. m. m. drznil s je neki umazan dopisun na prav nepošten in lažnjiv način napasti našega g. župnika. Piše namreč: V imenu raznib. faranov obftin Poljčane, Pekel, Lušeekavas in Brežnica. Priporaniti moramo, da spada Brežnica pod občino Pekel, torej ni samostojna občina. Podpisani župani izjavljamo nad tem grdim podlim in lažnjivim pisanjein svojo najve6jo ogorfienost in pristavljamo, da naj ne misli smrkavo dopisunce bodisi kdor koli hočeš, da se mu klanja in trobi morebiti vsled par narodnih izdajic vso ob6instvo iz cele fare. Sram te bodi, lažnik, ki praviš, da smo hodili po velikonočne listke, katere smo morali pla6ati. Darovali smo paft pri tej, priliki za sve6e, kakor nam je bilo to iz prižnice naznanjeno. Da bi nas župnik imel za zaspance in zatajilce vere in naroda oziroma materinega jezika pri volUvi, je grda laž. Nadalje je podla laž, da bi nlam bil s palico grozil itd. Zlagal si se v dopisu od začetka do konca, za to ni vredno, da bi se s teboj pečali. Da se g. župnik dovolj. briga. za cerkev, znano je podpisanim in celi fari bolje kakor tebi, lažnjiva sirota, ki cerkve od znotraj gotovo še ne pogledaš, druga6e bi gotovo vedel, da ,je g. župnik dal lani narediti v cerkev elektri6no Iu6, za katero niti ,,Stajerc" niti ti lažiprerok nista prispevala niti vinarja. Toliko v pojasnilo ,,Štajercu" in njegovemu dopisniku. Zupanstvo Poljčane, dne 1. sušca 1907. Župan: Detiček. Županstvo Lušečkavas, dne 1. sušca 1907. Župan: Kohne. Županstvo Stanosko, dne 1. sušca 1907. Župan Polanec. m Slovenska Bistriea. Mirno in stvarno smo poro6ali o shodu Kme6ke zveze. Napa6na in neresni6na poro6ila ,,Narodnega Lista" in ,,Domovine" pa nas silijo, da povemo kmetom, kakšna je liberalna stranka v Slovenski Bistrici. V tej liberalni stranki je Koropec iz Studenio na6elnik, učitelj Urši6 in Naca Založnik, ki pri g. dr. Lemežu pišer sta bila pa za botra Narodni stranki; potem še spada nekaj učiteljev k nji. Stara je ta naša stranka pol leta. Pa 6eravno tako mlada, je vendar za slovenski narod že 6udno veliko storila, tako ti ljudje sami pravijo in se hvalijo. Hvalijo se v ,,Narodnem Listu": Mi smo se že od začetka trudili, da bi Slovenci zmagali v okrajnem zastopu. Nace, povei nam no, kje pa je tisti vaš trud? Katerega veleposestnika ste pa pridobili? Kateremu ste vi pomagali, da je prišel v veleposestvo ? Koliko reklamacij ste pa napravili? Baje se je prezrl neki veleposestnik v Dravinjski dolini: kako da ga nad vse skrbnt o6i Na.ceta niso zapazile? In predsednik liberalne stranke, g. Koropec, je tako blizo, pa ga ni videl? Kje je vaše narodno delo? Pa skiicali so shod: na njem bi se bila dobila zmaga v veleposestvu! Ali naš Nace in Urši6 sta še zelo mlada; ne vesta namre6, da se v veleposestvu ne zmaguje in ne vpliva na javnih shodih; kjer se gre za par glasov, se dela na tihem! Pa saj vemo, da se shod ni sklical samo zavoljo okrajnih volitev; temve6 ponujala se je ugodna prilika, da se razširja Narodna stranka. Nace je prej že iskal po celem mestu ,,Go spodarja", da bi na shodu govoril o Stigerjevem gospodarstvu. Cudno! Ali Nace prej ni niC vedel o Stigerjevem slabem gospodarstvu, da rriu moro šele ,,Slovenski Gospodar" odpreti o6i in ga podučiti? Narodni liseo pa iz lista Kme6ke zveze zajema svojo modrost? Tn potem pa se hvalijo, kaj smo vse storili za okrajni zastop! Pa nekaj ste storili. Pred volitvami par dni se je agitiralo: Mlakar se je zv&zal s Štigerjem! Kako pa naj imenujemo to ravnanje? Se imate kaj sramu? In rovali ste zope* župnika Medveda; no ga voliti, to je bil vaš klia Ne župnika, vse druge lahko volite, tako je delal tudi Štiger. Vi ste v tem važnem trenutku pomagali Stigerju, vi, ki se klifiote narodne, vi ste se vezali z najhujšim sovražnikom slovenskega ljudstva zoper moža, ki je nemškutarjem najhu.jši trn v poti! To je bilo vaše delo za okrajni zastop? In hvalit« se, da sta rekla dva veleposestnika \ašeca miSljenja, da ne gresta volit zavoljo župnika Medveda! Taka je toroj narodnost liberalne stranko! Gre se njim le za osebe, ne pa za narod! Kranjgka liboralna stranka se je vezala z nemškutarji — toga ;e zmožna tudi naša, ker je njena ličer! Tn talci Ijudje naj bi delali zoppr ,,Stajerca"? Vi se hralite r ,,Narodu", da Stajerčijanci kakor kafra ginejo pri nas, odkar tako sirašno deluje Narodnia stranka, t. j. Nace, Vršič in Koropec! Primojdunaj! Tako mastne pa še v pustu nismo brali! Clovek bi ne verjel, da so ti ljaidje tako domišljavi! Nace, ali bi ne hoteli imenovati le enega, ki ste ga spreobrnili? Kako bi se vaša slava razlegala po širini slovenske domovine! Da je Naceta in Vršiča shod Kmečke zveze poparfl, verjaniemo. Kajti budo je vsekako, če človek obleta vse vasi in piše, da prsti pokajo, potem pa ni nikogar na shod. Smejati se pa človek mora, če bere v .,Narodnem Listu": Ze v petek pred shodom smo sklenili, da Narodna stranka ne bo zbo rovala zavoljo »ljpbega rairu." Ta je pa zopet vredna le ,,Narodne stranke. Zavoljo ljubega miru se vaš shod pri Krulcu ni 'vr&fl? Na, na, Nace! Le ne tako pobožno zavijati oči! Tudi lisica je tako rekla, ko ni mogla do grozda: Nočem, je prekislo. Nismo hoteli zborovati! Seveda ne, ker niste mogli! In ee ste v petek že sklenili, da ne bodete zborovali, kako da niste govornikom odpovedali? Zakaj mučite dr. Gosaka? Sicer je pa dobro, da je prišel; slišal je vsaj ploskanje! Seveda, če misli, kakor p^ravi ,,Narodni List", da je bilo ploskanje njemu v čast, je td njegova reč! Pa pri nas imajo ljudje toliko soli v glavi, da spoznajo, če se jih ,,potegne." Ce drugi ne spoznajo, ne moremo pomagati. Kaj ne, Nace: ko bi bilo prišlo vsaj kakih 50 kmetov h KTnlcn — potem bi pa bil ljubi mir ,,fuč" in kliealo bi se bilo: Živijo Narodna stranka! Pojdite se vendar solit \n ne trobite tako neumnih! Prihodnjič si privoščimo malo gostilničarja Krulca, ki je rekel, da ima možgane pa ne v glavi, ampak neki drugje .... ., kakor je sam pokazal s s,vojo roko! m Cebelarji sv. lenarčkega okraja! V nedeljo dne 10. t. m. bo pri Sv. Trojiei popolndne ob treh čebelarski shod, predavanje in občni zbor čebelarske podružnice za okraj Sv. Lenart. Predaval bo potovalni učitelj J. Juran6i6. Vsi čebelarji so vljudno vabijo, da pridejo v vejlikem številu ter pristopijo k podružnici. Cebelarstvo je občekoristna in prijetna panoga kmetijstva, za to nam bodi na tem ležeče, da vsak po možnosti podpira napredek čebelarstva- Naj nas navdaja narodni in gospodarski ponos, kajti v celem okraju je obstanek ene podlružnice zagotovljen, a vspeh je odvisen od naše dobre volje. Odbor. m St. Jakob v Slov. gor. Minolo nedeljo je predaval pri Peklarju potovalni učitelj Bele o rezi trt, o spravljanju gnojšnice in o gnojišfiih. Poslušalo ga je okoli 80 poslušalcev. Znamenje, da se začnejo tudi pri nas zanimati za napredno gospodarstvo. m St. Lenart v Slov. gor. V četrtek dne 14. marca t. 1. je tukaj uradni dan. m Spodnja Poljskava. V ponedeljek dne 11. marcija je tukaj velik živinski sejem. Sliši se, da pride, kakor vsako leto, tudi letos veliko kupcev. m Podova. Zajec nam je vzel vso upanje na sadno drevje, ker nam je v obfiini vso drevje ob.jedel, tako da ni za druga kakor za kurjavo. Škoda je cenjena nad 7000 kron. Kdo nam bo kaj dal za to? Gospod najemnik lova je pa nairočil žandarmeriji in svojemu lovcu, da so prišli puške in lovske tate iskat. Niso sioer nič našli, a fanta Štefana Klinca so tako vklenlli, da mu je na rokah kri tekla ker ni obstal kraje na zajca. Lpvec je imel psa poleg in tako se je zgodilo, da ie ,ta čas pes vkradel svinjsko ribo Stelanu Klincu, vredno nad 6 kron. Kdo jo bo siromaku plačal? Tako nam je ves up in veselje do sadjarstva po vodi splaval. m Slov. Bistrica. Slučajno sem dobil v roko ,,Narodni list" in ,,Domovino", ki opišujeta shod ,,Kme6ke zveze" na naravnost nesramen način. Kmetje, ki ste bili navzoči, zapomnite se te laži. Mi smo bili navdušeni vsled govorov vseh treh govornikov ,,Kme8ke zveze"; burno smo jih pozdravljali, ker smo jih dobro razumeli. Dr. Gosaka pa nismo pustili govoriti, ker je nas žalil in le ponavljal, kar so že prej dmgi govorili. Zdaj pa pišejo, kako lepo je govoril dr. Gosak; smejali smo se mu, ko je trdil, da je videl med potom od kolodvora c e 1 o p o d s n e g o m močvirja; na splošni smeh se je hitro popravljal, da si samo misli, da je tam pod snegom močvirje. Mi kmetje si že tudi mislimo, da slišijo marsikateri gospodjo Celjani eelo po zimi travo rasti. Slovenjebistriški kmet. m Sv. Benedikt v Slov. gor. Jožef Vogrinec, posestnik v Zagajskem vrhu, star 67 let, je šel 25. m. m. zvečer po slatino v Ihovo. Zamudil se je nekoliko v gostilni Proti 11. uri v noči je šel, da si zajme slatino. V jutro so ga našli mrtvega v slatini NL v. m. p.! — Dne 1. t. m. so milo zapeji zvonovi' in naznanjali, da je zopet bridka smrt zbrala svojo žrtev. Tokrat nas je zapustila pridna deklica Ana Ferk iz Savnice, stara komaj 21 let. Bila je vzgledna družbenica Marijina. Neizprosna snSioa jo je položila v prerani grob. Ljuclstvo jo je v velikem številu spremljajo na zadnji poti. N. v. m. p.! Ptujski okraj. p Sv. Krlž tik Slatlne. Prihodnjo nedeljo dne 10. marca po prvem sv. opravilu priredi »Katoliško politdčno društvo za sodni okraj rpgaški" javeii drnfttven shod, na katerem bo govorjl p. Vinko Žurman o novi volilni postavi za: državni zbor in sicer v Citalnioi pri Sv. Križu, Možje, zlasti gg. občinski predstojnSki in svetovalci, pridite polnoštevilno! Tudi mladeniči-volilci dobrodošli! p Gospodje oki*ajnega odbora v Ptuiu! Da nam ne bodete dali pametnega odgo\-ora na vprašanje v št. 6 ,,Slov. Gosp." zaradi 113 kron za občinske ceste v Sakošaku, to smo pričakovali. Ali da nam bodete tako grdo in nespametno odgovorili, tega sploh nismo mislili. Naša dolžnost >je torej, da tudi mi odgovorimo na ,,Štajerčevo" poročilo. V št. 7 pišete, da so možaki poslali neko vprašanje na okrajni zastop ptujski; gre se namreč za cesto v Zakušaku. Mi pa nič nismo zahtevali za cesto, mi smo le zahtevali, kedaj in komu ste dali za našo oesto 113 kron. Torej se gre za 113 kron in ne za cesto. Dalje piše ,,Stajerc", da se je v poročilu pojavila tiskovna napaka. Gospodje, nam se pa dozdeva, da imate tudi v ražunu pisano 113 kron in tajnik okrajnega zastopa se je sam izjavil proti neki osebi, da je dobila občina Zakošak 113 kron za ceste. ,,Stajerc" piše: ,,Možaki, vi od nas sploh nimate ničesar zahtevati, ker mi nismo tukaj, da bi vaše neumnosti podpirali." Mi možaki pa vam povemo, da je bolje, 6e vi gospodje neumnosti ne delate, potem vas mi z nobenem vprašanjem ne borao nadlegovali. Nadalje piše ,,Stajerc": ,,Vtaknite svoje prvaške nosove v račune, ako znate čitati." Gospodje, v kateri račun pa ? V vaše račune smo jih vtaknili ? Sedaj pa vam ni prav, da smo mi. psovali, kakor pišete. Vaše psovanje je 6isto neumestno. Kdor le iraa še trohico zdrave pameti in je bral naše porofiilo, ve, kako nespametno je to očitanje. Gospodje, mislite da smo vas s tem psovali, če smo hoteli resniico vedeti. Pišete o tatvini v Turškem vrhu, kjer se ne gre za 21 kron, temveč za 3% tisočakov. Tukaj ste se, gospodje, malo vrezali! Poglejte še enkrat naše poročilo. Tam se vpraša za 113 kron, vi pa vidite 21 kron, namesto 113 kron. Ali ste tiste 3 cementne cevi računili za 92 kron. Tatvina v Turškem vrhu pa nas nič ne skrbi, mi moramo imeti skrb za našo občino. v kateri smo za to izvoljeni, da skrbimo za njen blagor, torej tudi za tc, kar se za njo izda. Druge občinp nas nič nie skrbijo; komu so občine na skrbi, ta naj pazi, kako obcinski odbor izpolnjnje svoje dolžnosti. Pišete: ,,Sti!kajte v prvaških lumparijah, ne pa v stvareh, katerih ne razumete ali na farško komando razumeti nočete." Gospodje, mi pa pravimo, da mi imamo dosti veft pametnejega dela, kakor stikati po lumparijah, menda bi imel marsikateri mestni <tospod za to dosti več časa in našel več lumparij pri nemškutarjih. Torej le stikajte! Ce pa vi v svojem .,Stajercu" poročate take, kakor sami pišete, napake.. alii ni potem vaša dolžnost, te napake mirno popravite? Naša dolžnost pa je, to re6 poizvedeti; kajti naši občani tudi hočejo vedeti, kako se v občini gospodari. Kdor iraa količkaj zdrave pameti, nas za to ne bo psoval. Da pa na farško komando kaj nočemo razumeti, vam povemo, da se farške komande nismo nikdar sramovali in se je tudi ne bomo. Sramujemo se pa komande take mestne gospode, ki poštene može z zanifiljivimi imeni sramoti in resnico v neresnifco zavije. Mi pa smo tudi možakarji in smo si v svesti, da se za dobro reč potegjijemo. Pišete: ,,Adijo". To nas veseli, kajti s tem si mislimo, da nas pustite pri miru zanaprej. Mi možaki pa bomo črez nekaj časa tudi lahko rekli: ,.Adijo, gospoda pri ptujskem okrajnem zastopu nem vefi gospodovala ne bo. Možakarji zakoški. p Na Kogu v župniji' Sv. Bolfenka se je 14letni dečt?k Ivan O z m e c dne 2. t. m. obesil. Visel je tako nizko, da je klečal pod vrvjo. Našli so ga še v prvem trenutku, torej še malo živega, vendar gta niso mogli ohraniti živega. Ker dečku ni nihče storil nifi žalega, se sluti, da se je deček tako igral, poskušajoč, kako bi kaj bilo. ko bj se obesil. p Sv. Bolfenk pri Sredlšču. Ker pn nas ne dobimo na poštnem uradn dvojezičnih tiskovin, vprajšamo, ali slavno c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu ve za to in ali je voljno storiti korak, da bomo dobivali tudi slovenske, 1. i. dvojozične tisko\ine — Ali je znano, da ,,Narodni List" kroži od hiše do hiše in dela liberalno propagando. Sluti se, da je to delo liberalnih učiteljskili oseb. p Poziv rojakom od Sv. Tomaža pri Ormožtt. Lotos bode preteklo 20 let, kar je legel v prezgddnji grob mož, kateremu je neumorno delo in trud pretrgalo nit življen.ia v najlepfii možkil dobi. Mož, kateri se je celo svoje življenje trudil in, delal za svojega kraja procvit in napredek. Mož, katerega se z hvaležnostjo spominja vse prebivalstvo fare Sv. Tomaža in njega okolice. Ta mož je bil pokojni gospod Franc Skerlec, c. kr. poštar, trgovec itd. pri Sv. Tomažu. Kaj vse je storil g. Skerlec za naš kraj, to vcjo vsi starejši prebivalci naše okolice. Njemu se imamo zahvaliti, da se sv. Tomaž tako lepo razvija, kajti on je postuvil temelj vsemu sedanjemu napredku. Priboril je Sv. Tomažu c. lčr. pošto, ter nam tako omogoMl občfevati z širnim svetom. Pridobil je za Sv. Tomaž c. kr. postajo za žrebce, katere korist uživajo vsi tukajšnji, kakor tudi konjerejci \7. sosednih far. Njegova zasluga je, da se vrši pri Sv. Tomažu Stirikrat v letu živinjski sejem, ki tudi mnogo koristi zia celi okraj. Najve-5 truda in napora mu je pa prizadjala okrajna cesta, ki veže Sv. Tomaž z Ormožem. Delala se je pod vodstvom okrajnega zastapa skozi 3 leta, ter se izvršila 1. 1881. Da se je ta cesta delati začela, je največja -zasl^ea pokojnega g. Skerleca. On je bil tudi izvrSilni ud tepa podjetja. ter je lepo svoto iz svojega lastnega premoženja za to podjetje *?rtvoval. Kar ginljivo je glfedati — kar je pisec teli vrst večkrat opazoval — kako stari oče kaže malemu vnuku, kje se je nekdaj po blatnem kolovozu v Ormož vozilo, kako lahko pa je zdaj po lepi gladki cesti, ter mu pravi: ,,To cesto so nam n(apravili pokojni gospod Škerlec." Uvažujoč vse te zasluge, stavil je pri občnem zboru tukajšnjfe posojilnice tajnik gospod Franc Loparnik na navzoče zborovalce in druge zraven došle goste predlog, naj bi se možu, ki se je toliko trudil za naš napredek, ter postavil temelj razvitku Sv. Tomaža, postavil na njegovem rojstnem kraju dostojen spomenik, ki naj bi kazal poznejšim rodovom, da Tomažovčarji znajo ceniti moža, kateremu se imajo za svoj njapredek zahvaliti. Ta predlog so vsi navzoči z velikim navdušenjem sprejeli, ter takoj izvolili odbor, kateri bode skrbel, da se ta ideja kakor najprej mogoče izvrši. Odborniki so takoj darovali vsak po 2 K, skupaj 24 K, da se stvar spravi v tek. Znesek 10 K je takoj drugi dan daroval g. Ferd. Goričan, bivši usnjar pri Vel. Nedelji. Obraftamo se torej do vas, prebivalce faJre Sv. Tomaža, kakor tudi vseh drugih, katerim je drag spomin našega zaslužnega pokojnika, posebno pa tudi do vas, naši rojaki, ki ste raztreseni širom naše domovine, ter zavzemate žastna mesta in službe, pripomagajte vsak po svoji mo6i, da bode spomenik tem lepši in doSitojnejši, ter da se bo mogel že latos postaviti. Imena darovalcev bodemo objavili. Denarni zneski naj se blagovolijo pošiljati blagajniku gosp. Simonu Bezjak, nadučitelju pri Sv. Tomažu. Za vsaki dar se vsem že vnaprej iskreno zahvaljujemo. Za odbop: Franc Loparnik, posoj. tajnik, predsednik; Simon Bezjak, nadučitelj, blagajnik. Ljutomerski okraj. 1 Katoliško-slovensko polltično in gospodarsko društvo za ljutomerski in gornjeradgonski okraj s sedežem pri Sv. Juriju je v odborovi seji od dne 3. sušca sklenilo, ob državnozborskih volitvah delovati soglasno z ,,Slov. kmečko zvezo" brez vsakega kompromisa s katerokoli drugo stranko. Naznanja, da bo priredilo te-le shode: 10. sušca po rani službi božji pri Sv. Juriju: 19. sušca pri Sv. Petru; 25. sušea pri Kapeli; 14. aprila pri Negovi; 21. aprila pri Sv. Križu; 28. aprila pri Malinedelji; 5. maja v L.iutomeru. — Tajništvo prosi vse rodoljube iz do(ičnih krajev, da mu blagovolijo pred shodi poslati svoje želje, nasvete, oplsati razmere itd. Ve6 ofii — več vidi! Blagovolite mu tudi nasvetovati kmečke govornike! Agitirajte za shode, g. kandidat seveda na vse shode ne bo mogel priti, ker ima velik okoliš. Upamo pa videti ga pri Sv. Križu in pri Sv. Petru! Društvo naznanja, da je v odbor stopil g. Jož. Slavič iz Cvena, podpredsednik za ljutomerski okraj je pa g. Matija Slavič iz Bufiečovec. Občnega zbora Giril-Meiodove podrnžnice za gornjeradgonskl Okraj v nedeljo dne 3 »ušca ni bilo. Prav gotovo bo pa dne 10. sužca pri Kapeli v Soli. Isti dsn narociava po ?ečernicah preJarati potovalui nfitelj g Bele. Slovenjegraški okraj. s Kmetje, le vkup, le vkup! vara kliče Slovenska kmečka zveza za javen društven shod dne 10. t. m. v Velenju pri g. Skazi ob 3. popoldne. Govorita posestnik M 1 a k a r in dr.Verstovšek. Pristaši Kmečke zveze, pridite! sSoštanj. Javni ,,gospodarski" shod Narodne stranke v Šoštanju se je vršil 3. marca pri Rajšterju. Bila je navzofia tržka gospoda, učiteljstvo iz okraja in okoli 50 kmetov in kmetic, ki so prišli poslušat o hmeljarstvu, kmetijstvu in obrtništvu, ker to je bilo na dnevnem redu, ,,zato, da so nas ložje privabili", so rekli kmetje. Glavni namen tega ,,gospodarskega" shoda je bila seveda agitacija za narodno stranko, kakor so kmetje kmalu izprevideli iz živio-klicev tržkih libernlcev, kadar je govornik udaril po Kmečki zvezi, dr. Korošcu in ,,Slov. Gospodarju". Prvi govornik Pikl je bral nekaj napisanega, kar naj bi bilo o provenijenčni postavi za hmelj, pa navzočih kmetov ga gotovo ni nihče razumel, za kaj se gre. Seveda je mabnil po dr. Korošcu, ki je ,,kriv", da nimajo gor na Dunaju prav zapisano, koliko hmelja se pridela v Savinjski dolini. Da so imeli lako zapisano v rainistrstvu že davno prej, predno je dr. Korošec poslanec postal, tega seve ,,govornik" narodne stranke zavoljo javne poštenosti ni povedal. Drugi govornik je bil g. Kukovec, tako je naznanil predsednik shoda Volk. Zavolj ,,javne poštenosti" ni povedal, da je dohtar Kukovec. Ko so po shodu ljudje zvedeli, so rekli: ,,Toraj advokat ie. zato mu je hpseda tako gladko tekla". Govoril je, kaj bo ,,narodna stranka" vse storiin za kmečko ljudstvo. Vendar pa je pri vsaki točki previdno dostavil: .,tega vnm \r<< seve ne morem obljubiti, da bi se to še tako hitro zgodilo." Dve tretjini govora je bilo priporofiilo nnrodne stranke. Da je udaril po kmefiki zvezi se razume. ,,Slovenski narod" je rekel, ,.se ne more stlafiiti v en stan, da potlej ta stan vse v svoj čevelj pše". Mi smo razni stanovi!" Gotovo g. dohtar. Pa ogromna večina našega naroda sq kmetje. In to je glavni stcber. Ce ta trdno stoji, stoji ves narod. Za kmeta sc je dozdaj malo ali ni6 storilo v Avstriji, ker ni bil združen in Di združeno nastopal. Tn če ste res prijatelj kmeta, potem mu morate vendar privoščiti, 'da.se v kmečki zvezl združi, ker samo tako bo zboljšal svoj revni stan, kakor so to dosegli drugi stanovi po združitvi. Mahnil je tudi po dr. Korošcu. Kakor vidimo, se liberalna stranka boji našega Korošca, kakor hudi duh križa. Bolj ko se ga bojite in ga napadate, bolj nas veseli; saj stem priznavate, da je vrlo sposoben in črez vse delaven mož. Sleve se nikdo ne boji. Nato je dohtar Kukovec pral narodno stranko in pri tem se je delal tako vernega, da so ljudje rekli, govori kakor na pridgi. Ni zoper vero, je djal. Ljudstvo mora imeti vero, seveda, si je mislil, nam gospodi je ni treba, in liberalni gospodje so se namuznili, 6eš že razumemo! Mi nismo za ločitev zakona, je djal. Sicer je pa rekel, da v posebnih slučajih bi že bil za ločitev. Ce je n. pr. žena več let v norišnici. Oho, g. doktor je tudi to na katoliški podlagi? No vidite, je rekel pobožno dohtar, da nismo taki, kakor ste lahko brali pisano v ,,Slov. Gospodarju", da bi trdili, da se srae vsakdo oženiti, kolikokrat koli hoče in žen imeti, kolikor koli ho&e. In liberalni gospodje so se smejali, češ kraetom se že lahko pove tako po ovinkih. In šola naj bo še nadalje na versko nravni podlagi, kakor pravi državni zakon. (Ali g. doktor ne ve, da državni zakon govori o nravnoverski vzgoji in to je velik razložek, ali pa se taka reč zavoljo javne poštenosti drugače pove!) ..Križev ne bo jno vrgli iz šol", ste rekli. Mi vam pa to-le povemo, g. doktor: v Velenjn je učitelj, ki je gotovo pristaš »narodne stranke", snel vpričo otrok v petem razredu križ z glavne stene v veliko pohujšanje otrok in ga obesil v nedostojen kot ter prepovedal otrokom pozdravljati ga pri vstopu v šolo s ,,Hvaljen bodi Jezus Kristus". Ko se mu je po krajneni šolskem svetu dvakrat naročilo spraviti križ nazaj, je to storil. Do zdaj so taniošn.H krogi o tem molčalL mi pa smo objavili, ker ste nas izzvali. In v Celju pristaši vaše stranke ne molijo več z otroci v šoli in znano je. da svojega tovariša učitelja niti ne pozdravljajo, ker je bil tako ,,farški", da je lani ob birmi v Celjn otroke svojega razreda peljal škofu nasproti. Mi nikakor ne napadamo ueiteljskega stanu sploh, kakor ste nam očitali, temveč spoštujemo krščansko misleče učiteljo in jili nikakor ne primerjatno s hlapci, ki živino oskrbujejo kmetu, učitelj pa deco, kakor ste vi to storili. Da je dohtar Kukovec priporočal zopet vee nemščine v šoli, se razume. Gospod dohtar, zakaj govorite vedno o slov. šolah?Ali ne veste, da naše šole niso slovenske, ampak so slovensko-nemške ? Ali ne veste, da se od III. oziroma II. razreda nadalje podučuje nemščina kot ufini predmet, da je na šolali Soštanj, Velenje itd. podnk v višjih razredih že itak nemško-slovenski, to je pol nemški pol slovenski. In vsak razumen človek A*e, da se v ljudski šoli otrok ne more naueiti še tujega jezika, da bi znal popolnem pravilno sesta,viti tudi nemško pismo, kakor ste obljubili vi. Zakaj varate ljudstvo? Pa vemo! Vi poznate ,,nagnenje" našega ljudstva do nemščine in tega se vi poslužite, da bi ve6 vlovili za narodno stranko." Ali niste lani 25. julija v odlieni družbi, to vam s pričami dokažerao, rekli to-le: ,,Mi zdaj postopamo drugače, naše ljudstvo pač hoee imeti nemščino, da ga pridobimo zase mu pa tudi mi priporočamo". Gospod doktor je to njavna poštenost", s katero se vaša stranka ponaša? In narodna stranka se ,imenuje, ste rekli. Ali ni to narodno izdajstvo v Saleški dolini priporočati več nemščine, ko bijemo ljut boj zoper nemške šole. Zelo boste ustregli g. Priboschitzu, če greste še v Velenje to priporočat, kjer se že ustanavlja nemška šola in se bo bil boj za vsakega otroka. Vi ste rekli, slov. učitelj naj nemški uči, vemo. Toda ali se to ne godi? Ne poznate Bezjak-Schreinerjevih učnih knjig? Pa vedno le govorite o slovenskih šolah, ki jih v resnici ni, in priporocati nemški poduk, je v naših krajih narodno izdajstvo, kjer imamo že šulferajnske šole. Ljudje slišijo le nemški poduk in kje ga je več, kakor v nemški šoli? Toraj tja otvoka, saj slovenski doma sliši. In res je rekel kmet po vašem shodu: Gospod so pa kuj za nemško šolo! Gospod doktor, ali se to pravi vzbu.jati narodno zavest, narodni ponos ljudstva? In taka stranka se imenuje ,,narodna". Pa seve tako dobimo ljudi za narodno stranko, toda vse z javno pošienostjo. Potem je priporočal še kandidata ,,narodne stranke". Kmalu bo shod zaupnikov narodne stranke, v Soštanju je djal, in bote sami izbrali si kandidata, ne da bi vam ga na primer v Mariboru določali in tega boste volili. Mi pa vemo, da je kandidat ,,narodne stranke" za ta okraj že določen od vodstva stranke v Celju, vemo njegovo ime. In vi pravite, da si ga bodo sami izbrali. Je to javna poštenost? — Tudi dohtarji niso našli milosti v njegovih o6eh, ker za to pot je slekel dohtarsko čast in bil samo g. Kukovec, ljudje vendar že zavolj ,,javne poštenosti" ne smejo znati, da je advokatski pomočnik. Ko je g. dohtar končal svoj govor o ,,kmetijstvu" narodne stranke (ker o politiki se ne bo govorilo, je bil naznanil predsednik Volk), sta sledila kot privesek še dva kratka govora. Ko je pa govornik predsednik omenil neke naturne potrebe z besedami ,,da človek še čas nima iti sc. . ., so se ljudje po dolgem sedenju tudi spomnili te potrebe in se razšli. Kukovec je pa imel pristašev za ,,narodno stranko" toliko kot prej, samo tržke liberalce; s temi bo pa križ, ker ne volijo v tem okraju. Zavedni kmet .je rekel po shodu: ,,Jaz sem nalaš6 gledal nazaj, kdo mu je ploskal. Mi kmetje mu nismo nič ploskali, samo tam zadi gospodi". s Zborovan]e Kniežke zveze v SlovenjgTadca dne 3. marca t. 1. Zopet je napravila Kmečka zveza junaški korak naprej, ko je zborovala dne 3. marca v ,,Narodnem domu" v Slovenjgradcu. Bil je to dan, ki ostanle kmetom slovenjgraškega okraja v prijetnem spominu. Prišli so kmetje od najbolj oddaljenili vasi, po 3 in 4 uri daleč; celo od Mute smo videli vrle kmetovalce. Bil je to kaj vesel pogled na te vrste krepkih in zavednih kmetov, bilo jili je mnogo nad dvesto. Shod je sklical vrli župan g. Pišek iz mariborske okolice in mu je tudi predsedoval. Podpredsednik je bil Sehondorfer iz Starega trga, zapisnikar Voukan, župan iz Šmartna, reditelja Verdndk Albert in Verčkovnik Janez. Predsednik da besedo g. prof. dr. V e r s t o v š e k u, ki je govoril jasno in jedrnato in tako poljudno o najtežavuejših vprašanjih, da ga je vsak priprosti kmet lahko razumel. Govoril je o združitvi kmetov, o potrebi Kme6ke zveze, o politi5nem položaju in težnjah kmečkega slanu. vG. predsednik P i š e k govori nato obširno o kmečkih dolgovih o slovenski gospodarski šoli in častita slednjič kmetom slovenjsraškega okraja, ker so tako neomahljivega, kremenitega značaja, da so radi tega daleč okrog znani. Oba govora sta napravila globok utis na vse kmete. Burno so zahvaljevali govornika, pozdravljali Kmefiko zvezo, navdušenje je bilo splošno in prisrčno. Vspeh zborovanja je bil popoln, kmetje so zpoznali do dobra velik pomen Kmefike zveze. Posestnik Verdnik se je zahvalil govornikoma za pouene besede, govorili so še nekateri kmetje o raznih zadevah, zlasti obširno .1. Kristan. G. nadučitelj P e i 11 e r opozarja na breraena, katera nosi.jo občine pri stavbah novih šol. Na to se je izvolil okrajni odbor Kmečke zveze in sprejele sledeče resolucije: 1. Zborovalci na shodu Kmečke zveze v Slovenjgradcu dne 3. maroa odločno zahtevajo, da vlada vztraja na prepovedi, uvažati živino iz Srbije. 2. Zborovalci zahtevajo, da se ustanibvi slovenska kmetijska šola. 3. Zborovalci zahtovajo od glavnega odbora Kmeeke zveze, da priporoža sarao tiste kaiididate za državni zbor, ki se strogo zavežejo. da bodo zastopali težnjo kmečkega stanu. Nato zaključi predsednik zborovanje. Sledila je takoj seja odhora. kjer se je razpravljalo o kandidatu in sklemlo. sklicati kmalu med kmeti več volilnih shodov. s Velik j»ožar smo imeli v Legnu. 23. m. m. zvečer je začelo goreti v snšilnici posestnika Jože Kremžar. V hipu je bila v plamenu streha in zraven stoječe gospodarsko poslopje, ki je do tal pogorelo. Zgoreli sq vsi shranjeni pridelki. 30 ovc, 9 koz. 5 svinj in mnogo perutnine. Posestnik .je bil z ženo in starejšim sinom na sejmu v Slovenjgradcu, sosedi pa vsied visokega snega niso mogli priti hitro na pomoč. s V Rlbnici na Pohorju je umrla dne 14. t. m. bivša posestnica na Arlci Apolonija S g e r m. Blagi in v občfe spoštovani ženi sveti večna luč! s Umi'1 je dne 2. t. m. nagle smrti 6. g. Ant. J a z b e c, duhovni svetovalec in emer. dekan marnberški in raestni župnik v Slovenjgradcu. Zvefier pri blagoslovu se je zgrudil od kapi zadet na tla in drug dan je izdihnil svojo blago dušo. Svetila mu ve5na luč! s GregorMčeva slavnost v Slovenjgradcn. Vzvišeno in vredno tako velikega pesnika vršila se je Gregorčičeva slavnost v ,,Narodnem domu" v Slovenjgradcu. Citalniea je lahko ponosna na to veselico, ki je prav lepo pokazala, kjak dub A^lada v tem prekoristnem društvv«. Dvorana .je bila ka.j okusno z zelenjem in trobojnieami okinčana. iznad odra je zrla na nas podoba neumrljivega pesnika, — delo blagega g. Pernovšfeka, obftinstva se je bilo nabralo polnla dvorana in polne stranske sobe. Spored je bil kaj izhran. Pele so se same Gregoreifieve pesmi int to tako dovršeno, da je bnrno ploskanje sle'dilo vsaki pesmici in so se skoro vse morale ponavljati. Slavnostni govornik g. nadučitelj Mohorko je slavil v vznesenih, iz srca prihajaiočih in do srca segajoGih besedah pesnika, geslo rau je bilo: Gregorčič je umrl le telesno, njegov duh biva med nami, njegovih pesmij se je polastilo ljudstvo. Prešern je vpfeljal pri nas umetne pesniške oblike, Stritar nam je podal blagodoneč jezik, a oboje je združil Gregorčič. Ljubka prikazen je bila gospica Duler, ki je deklamirala ,,01jki" tako gracijoznio in s 6utom, da smo to pesem vse drugače razumefli iz njenega zvonkega glasu, kakor če jo samo beremo iz knfige. Tudi deklamator pesmi ,,Jefte.jeva prisega", g. A. Berk, je vlil v deklamacijo tista čustva, ki jih polaga pesnik na jezik nesrečnega očeta Jefteta. Mešani in motžki zbor sta bila izborno izvežbana, zasluga za to gre g. Oovirku. Prisrčna in prazniško-slavniostna prosta zabava ,je zakljuoila ta lepi večer. Cisti dobiček ,je namenjen za Gregorči¦^ev spomenik. s V Zavodnjem nad Soštanjem se snuje gospodarsko izobraževalno društvo. Zanimanje za društvo je že sedaj prav živahno. Na ustanovni shod se pridnb pripravlja. Tudi mi hofiemo iti naprej in ne zaostajati. Konjiški okraj. k Konjice. V petek 1. t. m. je v okolici Skalice pogorela hiša Bezenšekova. Kot sumljivega. požigalca so zaprli posestnika samega. — Tudi pri nas so vinogradi zaradi mraza zelo trpeli. Naša podružnica štajerske kmetijske družbe je poklioala g. Goričana, da nas poduči, kako se naj trta z ozirom na pozeblino letos režte. In v tem nam je g. potovalni učitelj pretcfieni pondeljek res v prav poljudnem in praktičnem poduku v nadžupnijskem vino- gradu podal najboljša navodila. Obilno število navzočih je pokazalo zanimarfje za napredek v praktičnem obdelovanju vinogradov. in slišati je bila splošna želja, da naj dežela poski-bi za viničarske teftaje tudi v našem okraju, zlasti v Konjicah. Poslanci naši, poskrbite nani pravega poduka v kmetijstvu. — Veliko zaupanje stavirao mi kmetje v konjiškem okraju v novo Slovensko kmečko zvežo. Prvo je, da nam novi poslanci, ki jih bomo vsi volili na kmečkem programu, poskrbijo za kmetijske šole in sploh za našo stanovsko izobrazbo, da bomo mogli v svojem gospodarstvu napredovati. Kolikor spoznamo, nam bo res nova organizacija Kmečke zveze v blagor. Za to smo vsi za njo! k Vitanje. Dne 21. febr. t. 1. srao pokopali 65 let staro deklioo Lizo K r e j a n v Ljubnlici. Zapustila je še živečega 89 let starega očeta in dve sestri Terezijo in Naniko, ki sta ji stregli potrpežljivo v dolgi bolezni. S. j. v. 1.! k V Oplotnicl se je po nesreči razlil 22. m. m. pisker kropa na pod štedilnikom sedečega 61etnega Friderika, Vavpot, sina delavca v stolarni, kii je vsled opeklin 23. t. m. umrl. 25. t. m. pripeljala se je komisija iz Konjio, da bi otroka raztelesila. Ker je pa mrtvašnica na čatiramskem pokopališču popolnoma ¦zanemarjenav četudi smo lani 95% občinskih doklad plačevali, so se gg. kar nazaj peljali in naročili, da se okna in drugo za silo popravi do 26. m. m. popoldne. ko bodo zopet prišli. Kdo bi bil dolžen, te dvojne stroške plačati? Ene vsaj oplotniški župan. — Kakor se sliši, je deželni odbor zato, da se ugodi želji oplotniškili velikih Nemoev in se raztrga ob(6ina v Oplotnico I. in II. Ako se naši poslanci ne bodo z vso moŁjo temu uprli, se bo večini velika; krivica zgodila. Zdaj imamo že 100% občinskih doklad, potem bodo pa še večje. ¦ Sv. Kunigunda. ..Narodni List" tudi k nam zahaja, seveda brez vsake naročbe. Naslovljenci so ga vedno vračali. sedaj ga no6ejo ve6 pogledati, le poštni upravitelj ima veliko sitnobo, ker inu listi napotje delajo. Nihče no mara za modrost ,,Narodnega Lista". Je pač pohorska sapa za takšne bedarije preostra. Pa prevefi obsoditi imenovanega lista tudi ne smemo, saj je ravno ta list v naši občini pomnožil število narofinikov ..Slov. Gospodar.ia", katerega naši vrli kmetje z velikim zaniraanjem prebirajo. Tukaj odkrito povem, da tega lista se bomo držaii krepko. Kajti to je naš list, glasilo naše vrle ,,Kme6ke zveze", ki je stal ves 6as na . stališču krščanske izobrazbe in dobre politike v prilog kmetijstva. Kdor nam psuje iu zanieuje ,,Krae6ko zvezo" in nje blage nstanovitelje. ta ni prijatelj kmeta. Pač pa z veseljem pozdravljamo vse gospode, bodisi duhovnik, u5itelj, odvetnik, zdravnik ali kdor si koli, kateri za razvoj ,,Kme5ke zveze" pripomorejo. Da je pa ,.Kme5ka ZAxeza" dobra, pa iz tega spoznamo, ker nekaterim gospodom, posebno pri Narodni stranki, silno ne ugaja. No, vam gospodje pa tudi odpustimo, saj nas tako drugače ne tnarate, kakor za čas volitve. Samo ta čas pa prosimo, da nam tudi naše požrtvovalne in nesebične voditelje v miru pustite. Kajti mi poznamo te. kateri so z nami, kakor one, ki so zoper nas. Volitve za državni zbor nas tudi še posebno zanimajo in težko pričakujemo, kdaj nam ,,Slov. Gospodar" kot glasilo ,,Kme5ke zveze" razglasi kandidata. Mi ne bomo nobenega drugega volili, kakor tistega. katerega nam ..Kmečka zveza" priporofia in kandidatom postavi. Sliši se, da bi nekdo disciplino kandidature rušil; mi danes temu le rahlo ugovarjamo, samo to povemo, da takšni kandidat, ki bi na svojo pest kandidiral, naj pomisli, da slogo ruši, in takšnega mi ne bomo volili. Pač; pa bomo volili od ,.Kmečke zveze" postavljenega kandidata, kakor smo volili lani vsi dr. Korošca. Rojaki, kmetje, in vsi, ki želimo. da kmetijstvo pride v boljšo bodočnost, sedaj je 6as, čas velikega pomena. Pokažimo sedaj, da nismo zabiti ,,kmetavzarji", drugega vredni kot za ušesa prijeti, ampak stopimo vsi ediiri krog ,,Kmečke zveze", pa volimo tistega, katerega nam omeniena zveza naznani. Naj velja od nas: ,,Glejte kmefike korenjake, so pogumni, so edini, hrepenijo po izobrazbi, za tega del so zmagali. Varujmo se agitatorjev, ki nam bodo naše pridne duhovnike in druge za kmeta naklonjene gospode obrekovali, oni nas le hočejo razdvojiti in našo mofi oslablti. Bog, dom in cesar! kljski okraj. c Za kmečko zvezo! Na sijajno uspelem shodu kat. pol. društva za vranski okraj v S,t. Jurju ob Taboru je bila z navduSenjem sprejeta resolucija: Na shodu navzoči volilci pozdravljajo Slovensko kmečko zvezo, soglašajo popolnoma z njenim programom in vspre.jme.io le kandidata na tem programu. c Kat. polltiCno in gospodarsko društvo v St. Pavlu pri Preboldu se je v odborovi seji dne 3. t. m. soglasno izreklo za ,.Slov. Kmečko zvezo", soglaša z njenim ()rogramom in bi pri volitvah sprejelo in podpiralo le kandidata ,,Kmečke zveze". Mart. Kunst, predsednik. c Iz Polzele se nam piše: Dolga vrsta mož se je v nedeljo dne 3. sušca po službi Božji pomikala proti novi šoSli. Ka,j hro6ejo ti možaki? Je-li šola v nevarnosti? Niso to sovražniki šole, ne učiteljev, ampak prijatelji dobrih učiteljev. Krenili so jo k g. učitelju Henriku K a r n i 6 n i k u ter mu v imenu cele občine izrekli zaupanje in spoštovanje kot izvrstnemu odgojitelju mladine in prijateljiu kme6kega prebivalstva ter so ga prosili, naj se nikar odtod ne preseljuje, ampak naj med nami ostane, kajti naša splošna želja je, ga imeti kedaj kot našega nadu6itelja. Tako naše ljudstvo ve ceniti dobre, mirne u6itelje, ki imajo srce za nas in za naše otroke. Za< u6itelje, ki niso s kmetom, tudi kmet ne mara, in kdo mu bo to zameril? c Kaplja vas pri St. Pavlu. V hribih nad tovarno imamo gornjki okoli dvajset goric in te nas živijo. Z žalostjo in strahom pa smo zapazili, da so v tej hudi zimi zajci trsje ogfcdali in nam za več sto kron napravili škode. Le en sam vinogradnik ima 6ez 200 kron škode. Pri6akujemo od prihodnjih poslancev, da bodo vse moči zastavili za kmeta trpina, da se bo spremenila lovska postava v korist kmetu. Gornik. c Kokarje v Savinjski dolini. Ali si je res, kakor se splošno govori, dal pla6ati iz ob6inske blagajne naš župan Jernej Sestir po doma6e 8kol štiri krone za svoj pot v Mozirje k zabijanju žreblja k zasjavi mozirske požarne brambe meseca avgusta 1. 1. To pa je že od sile in kaj slabo vpliva na v ,,Domovini" vedno hvalisano narodnost kokarskega župana, katere kriv je edino le njegov spretni tajnik. Davkopla6evalec. c Loka pri Zidancmmostu. Trojna d e- monštracija slovenskih kmetov. — 1. Proti mostu. Kaj takega ni bilo še tukaj od tistega časa, kar so se pred dobrimi sto leti vzdignili kmetje zoper tukajšnjega grajš6aka Abfaltrerja. Kakor takrat, tako so se letos dne 28. sve6!ana, rano zjutraj začeli zbirati kmetje iz bliž- njih >n daljnih vasi, celo iz širske iz razborške žup- nije; prihajalo jih je vedno ve6 in okoli devete ure je bilo že na stotine kmetov zbranih na cesti pred občinsko pisarno. In zakaj se je šlo? Blizu Zida- negamosta je na desnem bregu reke Savinje velika tovarna za laneno olje, na levem bregu pa maga- cini. SedajnS lastnik tovarne, jud Wertheimer, je pri občlni vložil prošnjo, naj bi ob6ina prevzela ve- liki most, ki veže tovarno z magacinom, ker tudi drugo občinstvo hodi čez most, ne samo tovarniški ljudje. Na prošnjo se more nekaj odgovoriti. Za to je bila za 28. svečana razpisana ob6inska seja, za katero je bila razun drugih re6i tudi tista prošnja zaradi mosta na dnevnera redu. Kakor je to pov- sod, so občinski odborniki podpisali okrožnico, s ka- tero so bili vabljeni k seji. Nekdo je pa med ljud- stvo raztrosil laž, da so občinski odborniki že pod- pisali, da prevzamejo most v ob6insko last. (Seveda nekateri nemčurski gospodje iz Zidanesamosta bi bili privolili vsaj nekatere odstotke, katere naj ob- igina prispeva bogatemu judu za zdrževanje mosta). Za to so se kmetje iz cele velike ob6ine zbrali, da so javno ugovarjali proti nakanam bogatega juda in njegovih nemških pri.iatel.jev. Mi ne potrebujemo mosta, le cesto Wb6emo! Kdor je most postavil, naj ga zdržuje! Tovarna je most postavila, rnaj ga tudi popravlja! Pro6 s takimi odborniki, ki ho6ejo most na ob6ino spraviti! Taki in podobni klici so grmeli iz strani kmetov proti zidanmostovski nemški go- spodi, da se je zbala. za most kaj privoliti. Seveda, slovenski odborniki niso nikdar in ne bojo kaj ta- kega privolili, kar bi občino tako silno oškodovalo. Se le ko se je kmetom zagotovilo. da je most z ve- liko večino glasov odklonjen, so se pomirili — v iej zadevi. — 2. Proti novi šoli. Nato je go- vorilo ve6 kmetov: kako je novo šolsko poslop!je na- ložilo velikansko breme davkopla6alcem, da kmetje ne morejo ve6 nositi strahovitih davkov in doklad; da se šolske postave morajo spremeniti, sicer bojo morali kmetje s posestev; še kožo nam bojo odrli; Če stara šola ne velja, zakaj so jo pred leti potr- dili? 0 tem so govorili razni možje. Množica jim je groraovito pritrjevala. To razburjenost in te pritožbe ljudstva bi naj videli in slišali tisti, ki so krivi, da ge ubogo Ijudstvo prisiljeno, tako velike in drage šole zidati tam, kjer ni prave potrebe. — 3. N e m- ška šola v Loki pogorela. Kako? Saj je še bilo ni. Le poslušajte: Ze več mesecev je neki mož iz Brega kri&al, da se naj v šoli ve6 nemški u6ijo. Ta dan 28. sve6ana, ko je videl toliko kme- tov zbranih, si jo imislil, Bog ve kako ,se bo priku- pil, a opekel se je do kosti. Klical je za posluh, in ko so vtihnili, začne nemški žakelj razvezavati, ,,da naj se v šoli ve6 nemški u6ijo, da ne bojo buteljni ostali, ker slovenski fant pri vojakih ne postane ka- prol, 6e nemški ne zna. Ali kakor silni grom za- bu6i od izhoda do zahoda. da se trese zemlja, tako je zagrmelo po teh besedah sto in sto kmetov: Kaj, koga? Kaj ho6e? Nemško šolo? Potem naj še eno zidamo? Ali še nimaš dosti ..štibre"? saj se že ta- ko preve6 z nemš6ino raučijo v šoli, namesto da bi se u6ili tega, lcar je bolj potrebno; kdor je butelj. je butelj, 6e tudi nemško zna! Ce je Sloveneo za kaj, postane pri vojakih tudi laliko kaprol in še ve6, Če je pa bedak, pa ne bo kaprol, 6e tudi nem- ško zna! Ce je nemš6ina dosti, potem ni treba nem- škim otrokom nli6 v šolo hoditi, saj znajo nemško od doma! Mi ne potrebujerao nemške šole! Bog nas varuj, šo tega plafiila je treba! Tako je šumelo med vrlimi kmeti kakor morski valovi, kiakof grom med silnim vihiarjem. Tako je v Loki nemška šola pogorela. Nikoli ve6 si ne bo kdo upal priti z pred- logom za nŁmš6ino. Živijo, zavedni slovenski možje! Postalo je poldan, zazvonilo je k molitvi, možje. sn se odkrili in glasno molili: Angelj Gospodov . . . Ceš6ena Marija. Potem so se mirno in trezno raz- šli. — K našim vrlo narodnim kmetom naj se pride tudi dr. Kukovec iz Celja u6it! c St. Jurii ob iuž. žel. Katoliško bralno društvo priredilo je zadnjo nedeljo gledališko predstavo ,,Sv. Cita" z govorom in petjera. Velika dvorana v novi hiši na Kukov6evem j!e bila do zadnjega koti6ka napolnjena. Kot govomik je nastopil odposlanec krš6. soc. zveze v Mariboru, kme6ki mladeni6 Žebot iz Št. Ilja v Slov. gor. Govoril je o sedanjih težkih dneh našega kmeta, kako se mu je treba izobraževati in kje in kako se naj izobražuje. Povedal iiam je zelo stvarno, kako zvija6no slepi Narodna stranka naše kmete ter jih ho6e begati pTi prihodnjih državnozborskih volitvah, imenpval je Narodno stranko z res pravim imenom protiljudska stranka. Opomnil je, da se je v Mariboru osnovala ,,Slovenska kmeeka zveza", katera se bo potegovala izključno za kmečki stan. Priporo6al nara je, naj volimo za poslance može, ki nam jih bode priporočala. Burno odobravanje je sledilo njegovemu govoru. Predstava ,,Sv. Cite" u§pela je nad vse dobro in to pot pač moramo pohvaliti vse igralke brez izjeme. Ce rečeiu, da je pel zbor našega bralnfega društva, je s tem vse povedano; naš zbor je znan dali 6 na okrog kot eden najboljših. Pevovodju g. V. Raztočniku prisrčno hvalo. Vsem gostom iz Celja, St. Vida in Ponikve za udeležbo in naklonjenost našemu društvu hvala! c Izobraževalno društvo v Celju priredilo je v rfedeljo predavanje. Napovedan je bil govor g. dr. Schwaba o bakterijah. Iz enega govornika sta pa nastala dva. To se je zgodilo tako. Citalni6ni sluga je zaklenil sobo, v kateri je imel g. dr. Schwab shranjene razne slike in aparate za predavanje, ter je odšel s klju6em na sprehod. Ker se je bilo bati, 'da bi ob6instvd ne hotelo tako dolgo 6akati, da bi se soba odprla, nastopil je g. učitelj Levstik, ki je bil slučajno navzoč. Dasi popolnoma mepripravljen, govoril je nad pol ure tako izvrstno, da so se vsi eudili. Prav poljudno in šaljivo je popisoval grozno škodo, katero je naredil' letos zajec na sadnjem drevju, ožigosal je neumno lovsko postavo, ki varuje zajca namesto posestnika, ter je obsodil ves zajeji rod na smrt. Slednji6 je povedal, kako je ravnati z poškodovanim drevjem. Med tem je že g. dr. Schwab imel vse potrebne priprave v sobani in za6el je govoriti. Odkril je strmečim poslušalcem, kaferih je bilo okoli 200, neviden svet bakterij. Bakterije aii taacili so tiste enostavne, žive stvari, katerih ni mogo6e videti s prostim oeesora, ampak le skozi povečalno steklo. Bacili so povsod v velikanskem številu, v zraku, v zemlji, v vodi, v 61oveku, v živalih, rastjlinah itd. Nekateri so 61oveku škodljivi, drugi pa koristni. V. novejšem 6asu so iznašli sredstva, s katerimi se veliko, zdravju škodljivih bak erij lahko pokon6a. Vsled tega sedaj niso ve6 nevarne bolezni kakor so kuga, kolera, griža, difteritis, koze, ki so nekdaj toliko Ijudi pomorile. Vse tiste bacile, ki so vzrok tem boleznim, zdravniki uni6ijo. Zdravniki prejšnjih( dob tega niso znali in za to j'e toliko ljudi pomrlo;. sploh niso o bakterijah ni6 vedeli. Operacije so bile nekdaj nevarne, ker niso zdravniki znali z ranami prav ravnati. Bacili so bili vzrok, da se je rana gnojila, kar je večinoma povzročilo smrt. Sedaj pa zdravniki rano obvarujejo bacilov in za to se ne gnoji. Dr. Slajmer v Ljubljani je operiral 300 ljudi radi kile. Umrli so samo trije, 297 pa jih je ozdravelo. Ker so v mleku bakterije, naj se pije vedrio le kuhano mleko. Malim otrokom se ne sme nikdar dati 'drugo mleko kakor le kuhano. iTudi voda naj se skuha, ohladi in potem pije zlasti tam, kjer je slaba, nezdrava voda, kakor je ravno v Celju. Kadar se namre6 kakšna teko6ina ali ied zavre, poginejo v njej vse škodljive bakterije. Bakterije v vodi so prav pogosto vzrok legarju. Bakterije so tudi koristne, ker delajo, da stvari gnjijejo. Ko bi ne bilo bakterij, bi kmetje ne imeli gnoja in bi nič ne pridelali. Bakterije naredijo, da telesa lju'dij in živalij zgnijejo. Bakterije delajo gnilobo tudi tam, kjer ni na mestu. 'En tak slučaj je bolezen jetika. Bakterije ali bacili se naselijo v pljučah ali kakšnem drugem dehi človeškega telesa ter ga razjedajo in delajo gnjilobo, ki človeka polagorna umori. Žalibog, da proti jeti6nim bakterijam do sedaj zdravniki še niso našli sredstva, dasiravno se silnb trudijo. G. govornik je potem z zgledi dokazal, da se dajo kuhane jedi v zaprtih posodah več let ohraniti popolnoma okusne, ako so s(e prej z kuhanjem vse bakterije odstranile. To je navzočim, kuharicara posebno ugajalo. G. dr. Schwab hvali koncem svojeg,a krasnega predavanja Božjo vsemogo6nost in neskon6no moidrost, ki se razodeva v nevidnem sveti\ bakterij ter pravi, da so 6udeža tega nevidnega sveta marsikaterega nevernega učenjaka dovedla do tega, da je zopet veroval v Boga tfer uklonil svojo ponosno glavo pred neskončno modrostjo Njegovo. c St. JupIJ ob iuž. žel. Klanšekov Blažek odgovarja na pismo Turinovega Balanta. Hvala za Tvoje zadnje pismo, v katerem me pomiluješ, da som daroval za ,,Narodni list" 20 K. Pa vedi, to še ni ni6, darovati še bom moral ve6. Le pomisli, koliko že ti sam zastonj dobiš ..Narodnega lista", da ga potem razdeliš, kako velike zavitke ga dobe tudi drugi ljudje. Pla6ati (to me skrbi) ga pa nih6e no6e, pa še zastonj ga nih6e no6e, ker ga zmiraj nazaj pošiljajo. Oli, kedaj fte boma midva ljudi izobrazila?! Pisal si mi, koliko da imaš zgube, ko se moraS z vlakom v Celje voziti k zborovanju Nar. stranke. Zato sem preskrbel, da Ti ne bo ve6 treba v Coljo iti, ampak bodo koncipijenti k nam v Lokarje hodili, tiako da bom imel jajz prav blizu, po Tebe bom pa iz prijaznosti z biki poslal, da te ne bo ni6 stalo. Jaz kot župan se že ne bom spufal, ker rai ta služba precej nese, pa za te je bolj nevarn(\, da ne prideš na kant, da kar po 5 K pošlješ ,,Mladoslovencu". To je že malo preve6, ko pa svojim somišljenikora od ,,!likanja" hla6 ni6 ne ra6uniš. Ljubi Turn, piše mi Se kaj! c Smarje pri Jelšah. V nedeljo dne 3. marca je bll v Šmarju zaupen shod Slovenske kme6ke zveze. Govoril je dr. Korošec o strankah na Spodnjem Štajerskem. Obenem se je sestavil okrajni odbor zaupnikov S. k. z., ki se bo še pa spopolnil. Brežiški okraj. I) ,,Katoiiško politično druStvo" za kozjanskl oki*aj s sedežem Kozje je v odborovi seji dne 3. t. m. sklenilo, da se popolnoma strinja s programom ,,Kmečke zveze" in da bo kandidata, ki je odločen njen pristaš, pri prihodnjih volitvali z vsemi močini podpiralo. b Žcleznica Rogatec—Brežice. Deželni, posl. dr. Jankovič je stavil na deželni odbor v zadnjem deželnozborskem zasedanju v dectembru slede6o interpfelacijo zaradi železnice Rogatec—Brežice: G0tovo ni na celem Stajerskem niti enega okraja, s katerim bi dežela kakor država tako po mačehovsko postopala, kakor je okraj Kozje. Nezaslišano slabe ceste, ved.no ve6je ubožtvo prebivalatvia in posledica tega vedno ve6je izseljevanje ljudi na Nemško in v Ameriko pri6ajo jasno, da se mora za okraj nekaj storMi, da se zabrani vedno ve6jo ubožanje ljudstva in se povzdigne okraj materijelno. To se stori tem lažje, ker je okraj bogat na naravnih zakladih. V okolici Rajhensteina so velikanske zaloge jremoga, katere je nakupila trboveljska premogokopiia družba za 1,600.000 kron. V severnili delih okraja išče premog šafhauzenska internacijonalna družba, ki ga je že v mnogih krajih našla, na drugih krajih ga pa še le bo, kakor sp izjavili veš6aki. V okraju so tudi zaloge železa, ki se že v nekaterih krajih izrabljajo, žal da ne posebno plodonosnb. Tudi vinogradništvo je v okraju razvito. Pri Bučali, St. Petru pod Sv. gorami, Virštanju, Koprivnici, Križah in Gorjanih prldeliujejo dobra vina, katena bi pri lažjih in boljših voznih zvezah lahko prodali, medtem ko so cene sedaj zelo nizke. iSadjarstvo je v razvitku; živinoreja je tudi važen vir zaslužka pri tamošnjih prebivalcih. To pri6ajo obilno obiskani sejmi v okraju, kakor v Veračah (na Filipovo), v Pilštanju, v Pod6etrtku in St. Petru pod Sv. gorami. Okraj ima tudi mnogo lesa, ki bi se pri boljših prometnih sredstvih lahko izvažal. Vzrokov torej^ dovolj, da se pomag^a okraju z železnico, ki bi vezala končno postajo Rogatee s savsko dolino. S to železnico bi se začelo v okraju bolj živahno življenje in naravni zakladi bi se lahko bolj izrabljali. Pri tem bi dobili ljudje doma zaslužek in ne bilo bi jim treba iskati v tujini negatovega kruha. Vsled tega vprašajo podpisani slavni deželni odbor: 1. Ali so mu znani zgoraj naVedeni vzroki o potrebi železnice. 2. Ali je voljen hitro in z vsem povdarkora skrbeti za uresničenje te zahteve po železnici med Rogatcom in savsko dolino? — Dr. Jankovi6 in tovariši. — Na to interpelacijo je odgovoril v imenu deželnega odbora deželni odliornik Link dne 26. m. m. slede6e: Deželni odbor mora samo pritrditi naziranju, da bi se s stavbo te železnice povzdignile gospodarske razmere okraja. Z ozirom na težkoče pa, ki bi jih povzročila stavba te 45—50 klm. dolge železnice, so ne niore ista izvršiti brez ve6jega državnfega doneska. Predpogoj za stavbo železnice pa je tndi, da se določi pot, po kateri se naj zida, nadalje sestava glavncga na6rta in prora6una ter prora6un, ali se bo železnica izplafiala. Z ozirom na sklepe 24. seje deželnega zbora z dne 12. lebruarja 1896, v kateri se je sklenilo, da moirajo pla6ati predpriprave doti6ni prizadeti, ni deželhi odbor v stanu, potrebne preiskave in .tehnična dela izvršiti na ra6un deželnega železniSkega zaklada. Priporo6a se torej, da za izvršitev tega na6rta skrbijo doti6ni prizadeti, ki si naj izvolijo delniški odbor. Ta odbor naj izvrši predpriprave, kakor trasiranje, v sporazumljenju z, merodajnimi činitelji^ skrbi za denarna sredstva, s katerimi se naredijo potrebni nia6rti, kateri se predložijo železniškemu ministrstvu v odobrenje. Deželni odbor bo ta6as že porabil svoj vpliv in podpiral delo odbora. b KJe pa so zdoljski nemškutarji? Saj jih ni nikjer na Zdolah. Pleter6ani se hudujejo, da jih je celo ,,Slovens(ki Gospodar" lani za nemškutarje proglasil. To ni resnica! ,,Slo\fenski Gospodar" je v 52. štev. dne 28. decembra 1905 objavil kratek dopis o nekem nemškutar6ku — kakor se je dopisnik izrazil — toda o nemškutarjih ali nemškutarski stranki nima ne ene besede. V štev. 5. dne 1. feb. 1906 pa je ,.Slovenski Gospodar" prinesel samo dopis o volitvali in o izidu za obe nasprotni stranki. V, tem dopisu se rabi samo beseda ..nasprotniki", ki pa ni žaljiva. Sploli so ja vsi boljši Zdolani in PleterČani bili naro6niki ,,Slovenskega Gospodarja." Kako in zalcajt-bi*jih torej*ta žalil? Ce pa bi res bil kak žaljiv dopis v njem objavljen, ni bil tega kriv ,,Slovenski Gospodar", ampak njegov dopisnik. Toliko svpjim naro6nikom na ljubo. — Katere^ politične stran(ke pa so se oklenili Zdolani? Z velikim navdušenjem Slovenske lcmfečke zveze. Cez 26 zavednih možev in mladeni6ev se je vdeležilo zborovanja v Brežicah, na 6elu njim gospod župnik in gospod Martin Pajdaš posestnik in^župan na Zdo- lak' Gospod župaa je. bil že 21j ianuarja na ljstaaavnera shodu v Mariboru za odbprnika Slovenske Kmefeke zveze izvoljen; V dotičnem poro6ilu se pomotoma imenuje Franc Pajdaš, namesto Martin Pajdajš. Pri zavednosti, ki sd jjo lani pokazali naši Zdolani pri državno in deželnozborski volitvi in pri navdušenosti za Slovensko Kmečko zvezo obetajo Zdole postati prava trdnjavica za Slovensko Kmečko zvezo! Pleterčani, krin se bostfi ob^nili? K naši Slovenski Kmečki zvezi, ali k Nar. stranki celjskih gospodov? b Sevnica ob Savi. Zadrijo nedeljo priredila .ie ,,Slovenska kmečka zveza" shod tudi v našem lepem trgu in sicer v gostilni g. Janeza Starkla ml. Ta shod bil je zopet sijajna manilestacija kmečke zveze; shod bil je dobro obiskan, prišlo je do 350 kmetov. Dasiravno se je shod razglasil še le v 6etrtek, vendar je bila udeležba tako mnogoštevilna. Ne vem, ali je bilo le naklju6je ali pa je raorebiti narodna stranka že poprej vedela za naš shod in tako zbobnala skupaj vse, kar je pod njeno zastavo. Isti dan imela je namre6 tudi narodna stranka v Sevnici svoj za.upni shod. Nadalje se je v nedeljo tukaj vršilo zborovanje u6iteljskega društva, potem obrtniškega društva in slednjič še planinskega društva. — Pa naro dovci so pozabili popolnoma na svoj zaupni shod in vreli so vsi, na čelu jim modri Spindler, k shodu kmečke zveze; mislili so liajbrž, da bodo s svojim kri6anjein onemogočili zborovanje, a motili so se gospodje. — G. dr. Benkovi6 kot sklicatelj shoda otvori zborovanje in (predsednik, izskušeni in zavedni kmet Zalokar, da besedo g. župniku Dobršeku. Ker ni bile mogo6e predsedniku kmečke zveze, g. poslancu Roškarju, osebno priti k nam, razvija g. župnik gospodarski program kme6ke zveze. Ko se v svojem govoru rahlo dotakne neke struje, ne da bi imenoval narodno stranko, ki vsem stanovom obljubuje zlate gradove, za&nejo kri6ati Spindler, neki Gračner in sevniški posilinemec Kowatsch, kateri je mogo6no sedel sredi med pristaši narodne stranke. Spindler ponavlja svojo staro pesem, ker si druga6e pomagati ne more: to je laž. No, pa so naleteli gospodje od narodne stranke! Sedaj so slifiali vse svoje grehe od g. župnika, kateri jira nat&nko dokaže iz njihovo brošurice ,,Kaj hočemo štaj. Slovenci" in iz ,,Narodnega lista" njihova protivorska načela. Velika razburjenost se je polastila kmetov, kaj se liberalna gospoda vriva na shod kmečke zveze. Le pomirjevalnim besedam dr. Benkovi6a in rediteljev se je zahvaliti, da g. Vekoslav s svojimi pristaši vred ni zletel na zrak. — Nato govori g. dr. Benkovi6 o političnem programu kme6ke zveze; tudi njega moti Spindler, dasiravno je g. doktor izjavil, da bode pozneje vsakemu prosto, oglasiti se k besedi. Posebno je pičilo gg. iz Celja, ko jim dr. Benkovie dokaže, da so se že vršila pogajanja s socijaldemokracijo in da mogoče pride do zveze med narodno stranko in socijaldemokrati. Zares, lepa družba! — Nato se sestavi okrajni odbor kmečke zveze, za predsednika je enoglasno izvoljen kmet Zalokar, in za podpredsednika kmet Kozinc. Predsednik Zalokar omeni še v svojem govoru, kmetje naj se držijo le takih voditeljev, kateri si bodo upali kazati povsod versko-narodno prepričanje. Kmet Kozinc pa povdarja, da se bode kmečka zveza ozirala pred vsem na kmečke težnje. Blagostan kmeta bo podprl tiidi druge sloje. — Ko se jo še med navdušenimi živijo-klici izreklo soglasno zauparTje poslancema kme6ke zveze gg. R o š k a r j u in dr. J a n k o v i 6 u,da predsednik besedo kmetu Božiču, 61anu narodne stranke. Iz njihovih besed smo povzeli, da bi se on ne branil ravno postati poslanec. Naj mu njegova narodna stranka to željo izpolni!! Tudi Spindler dobi besedo. Toda ko je za6el izbruhavati svojo jezo, nastane trušč, kmetje ga ne morajo poslušati, nič ve6 se ne sliši njegov glas in zategadelj se zaklju6i shod. — -Mnogi kmetje tega shoda so bili navzoči par tednov poprej na javnem shodu narodne stranke pri Simonči6u, kjer je dr. Kukovec mnogo zabavljal na kme6ko zvezo, ,,Slov. Gosp.", na prvake in duhovnike, pričujoča duhovščina se je takrat osebno z besedanri napadla. Toda nih6e ni motil govornikov, dasiravno je bilo pri6ujo6ih vsaj 'A naših somišljenikov. Tukaj pa je Spindler začel vpiti: laž, preden se je sploh navedla imenoma kaka stranka. Kako se zamorcte, g. Spindler, bahati pri vašem zaupnem shodu, da ste pred nami napredni? Vaš nedostojen nastop je za kmeta pa6 najboljše svarilo, da se izogiblje vaše narodne stranke! b Zdole občina Pleterje pri Brežicah. Hud posilinemeo Kramar Janez Cernoga se je pred nekaj leti tukaj naselil. Poprej je bil uslu^benec jaj6jega barona Matajza. Temu kramerju vse smrdi, kar je slovenskega, samo denar ne. —¦ Pri nas imamo lepo slovensko trgovino gosp. Kar. Presičeka, ki ni nasproten našemu narodu in naši veri! Glejte, kaj je bilo 17. februarja t. 1., ko je bilo v Brežicah zborovanje slovenske kmc6ke zveze. Bilo nas je skupaj 31 oseb pri kmečki zvezi, posilinemec Cernoga in poleg njega nekaj šnopserskih agentov, pa so šli k nasprotni narodni stranki, ponoči so pa hajlali domov. Takšni hajlarji so pristaši Narodne stranke. Kmetje sedaj veste, kam se boste obrnili! b Planina. Dne 24. svečana je imelo tukajšno gospodarsko bralno društvo svoj letni ob6ni zbor. Predsednik otvori zbor, pozdravi navzo6e. Na to poro6ata knjižni6ar in blagajni6ar. Društvo je naro6eno na ve6 gospodarskih in politi6nih listov. Preostanka je bilo v preteklem letu 82 K 15 v, Predsednik se zahvali v imenu udov knjižni6arju za njegovo skrb in požrtvovalnost za društvo. Na to se je vršil sprejem novih in slarih udov. Za predsednika je bil enoglasno izvoljen 6. g. Franc Gartner. Odbornikora so izvoljeni: g. Jože Špan, Križman Emil, Gra6ner Franc, •Pušnik Florijau, Jazbinšek Miha, Skaza Bogomil; namestnikom pa: Tomšič Franc, Treffner Nikolaj. Upamo, da bode društvo v prihodnjem le.tu bolj delovalo in ne bode ve6 tako zaspano, kakor je bilo dosiiimal. Človeka nekako srce boli, ko vidi, kako malo se nekateri ljudje zanimajo za bralno druStvo: nobenega pravega smisla in veselja nimajo za to. Posebno fantje in dekleta so pri nas narodno zaspani. Cujte in strmite, gospod urednik, koraaj 4 fant.je so bili udje bralnega društva, deklet pa nobena. Kako se pa po drugili krajih zanimajo za izobrazbo in probujo; tukaj se pa ni6 ne stori, ker je preveS vse zaspano. Mladeniči in dekleta, vpišite se v bralno druStvo, tam dobite vse dobre slovenske 6asopise in knjige, katere društvo posojuje na dom. Ob zimskib večerih in ob nedeljah lahko veliko koristnega izveste v knjipral;. Tedaj, ko bi imeli v kr6mo iti, pa knjigo ali kak casopis v roke; vam bo veliko koristilo na premoženji, pa tudi na duši. Zatoraj vam f-.e enkrat kli6emo. po koncu fantje. in dekleta, vstanimo iz spanja. da bodemo tudi mi lahko rekli: Mi gremo naprej mi mladi. to želi vaš udani Planin6an. — Umrl je na Planini dne 23. sveftana Martin gpan, posestnik in kr6mar. Rajnki je bil povsod priljubIjen in spoštovan; bil je tudi ud tukajšnega gasilnega društva. Naj v miru poeiva. — Dne 25. sve6ana si je zopet smrt izbrala drugo žrtev v osebi rnladeni6a Antona Romih, pos. sin na Selah. Dopolnil je še le 24. leto iu že je moral Ie6i v hladni grob.: Bil je mirnega zna6aja in povsod priljubljen. Vse ga je rado imelo, ker je vsakemu rad postregel, ako mu je le bilo mogo6e. Bodi mu zemljica lahka! Gospodarsko bralno drnštvo v Kozjem piiredi v ncdeljo, dne 10. su«c» takoi po večernieah j>rwl»vanje o kmetski zvt?zi in sadjarstvu v fitaln;črji sobj. vejse noviee. Naši kandldati. Danes stopijo zaupniki v dveh volilnih okrajih Maribor levi in Maribor desni breg skupaj. da sklepajo o kandidatil\. Gospod deželni odbornik Robi6 nam odlo6no izjjaivlja, da ne kandidira v mariborskem okraju desni breg in je naprosil Kme6ko zvezo, da odda to izjavo tudi na današnjem shodu zaupnikov v Slov. Bistrici. Glede shoda v Orebovi vasi nam zagotavlja g. Robi6, da ni šel tje kandidirat, ampak poro6ati o svojem poslanskem delovanju. Uverjeni smo, da je s tem pred kratkim nastalo nesporazumljenje popolnoma odstranjeno. lzjava. Da nje bode nobenih zmešnjav, izjavIjam, da se iz discipline v Kme6ki zvezi sploh ne potegujem za nobeden mandat in se zahvalijujem merodajnim krogom za zaupanje, s katerim so delali za mojd kandidaturo. Dr. K. Verstovšek. KmeČka zveza priredi tri shode: dne 10. t. m. v Rajhenburgu pri g. Pohletu, dne 17. sušca pri Sv. Antonu in dne 24. sušca pri g. Kralju v Dovškem. Dnevni red: Volilna postava, program Kme6ke zveze in drugih strank.