521
Život na Rusi 160), prim. puhel, viel leeren Raum enthaltend etc. P.: puhati, pihati, M. E. puch-; tako menda tudi d upa (iz du-p-a), duplja, du-plo, duplina zraven d epi a, d epi o Hohlung, diipelj hohl, etc. P., prim. M. E. d up-: nsl. v misli z a d u b 1 j e n. Zraven d u t i je oblika d i t i iz d y -1 i wehen, duften, leise atmen: sapa dije, cvetlice dijejo P.; prim. dunja M. E. 55 in 421 h. dinjav tumidus. Zato smemo menda po M. uku (prim. ku- 1. in 2.: kuj, kujem; tu-: stsl. t u t i fett werden [prim. č. jak to žije a tuje Babička 159], tu ki. tuča) pod-staviti korensko obliko a) du-: —, b) s podaljšanim samoglasnikom du- (sapa dije), c) v višji stopnji du- (veter duje), kar se ponavlja pri podaljšanih korenih du-ch-, M, E. a) duch-, b) duch-, c) duch- in pri dum- iz d u - m - ravno tak, recimo fl) dum-, &) d u m -, c) menda tudi dum-. Prim. II. a) Duch-: dehniti, dahniti hauchen, rie-chen (P.: iz-, na-, od-, po-, pre-, pri-, v-, vz-, za-); tu razlaga M. E. de nor, thor, pri nas h 6 r Iltis (izvirno das Stinktier); dodaj iz P. d e h -lina (dahlina) der Niederschlag vom Hauche (z. B. auf Glas), nadeha 1. Inspiration, 2. (natha) Schnupfen, zadah iibler Geruch itd., nadalje dehteti stark atmen, duften; dehteti po čem sich sehnen, dehti v begierig, glede pomena prim. koprnet i in gr. šmfivfiBlv: fh/iog.
b)  Duch-: dihati atmen, riechen, schnupfen, dih ni ti einen Atemzug machen, v koga, v kaj, an-hauchen (P.: iz-, na-, od-, po-, pre-, pri-, v-, vz-, za-); v glagolski vrsti III. 2. dišati riechen, schmecken (P.: do-, iz-, ob-, po-, pri-, raz-, u-, za-); podaljšani glagoli: dihljati sanft atmen, dihe tati schnell atmen, dihteti stark atmen, einen Geruch verbreiten, duften; dihteti po čem nach etwas verlangen, prim. dehteti (a); izmed izvodov postavimo tušem M. E. dihur P. d i -hor = dehor(a); dih Hauch, dihalo Atmungs-organ, Duft, d i h a 1 k e f. pl. == škrge, dišava Wohl-geruch, Gewiirz, diš Duft — dišen wohlriechend P.; d ihti v begierig, eifrig, tak tudi č. dychtivy duchtivost sehnsuchtig, Sehnsucht (Babička 67, 188), prim. dehti v {a); nadalje izdih Aushauch, nadih Anhauch, Anflug, Aspiration (gramm.), nadiha Begeisterung, oddih Erholung, p redih Schacht, Abgrund; Eisloch (Durchhauch, prim. prepih Durchzug, Zugluft), pridih Spiritus (gramm.), vdiha Eingebung, vdih Einatmung, Eingebung, vzdih vzdiha j Seufzer, zadih zadihnina fauler Geruch itd. P.
c)  Duch-: duh m. 1. Atem: duh Božji veje nad vesoljnim stvarjenjem; 2. Geruch: prijeten, slab duh, ni duha ne sluha; 3. Geist als innere Kraft: starec krepkega duha, nič nima duha v sebi (vino, človek),
prim. duhovit; 4. Geist als personliches Wesen: angeli so zgolj duhovi, sv. Duh, na duhovo: na praznik sv. Duha. Duša iz duh-ia 1. Geruch: babja duša Thumian (dišava za starke), prim. fov/nog = fivfiov: zvinov; 2. stsl. Atem (prim. P. dušica 1. schwerer Atem), Seele, nsl. Seele: človek ima dušo in telo; 3. notranjost v rečeh P. 2.—9., tako tudi dušica I. 2. II. 2. P.; — glede prenesenega pomena prim. lat. spiro ich wehe, hauche, spiritus Hauch (gramm. sp. lenis, asper): spiritus sanctus; gr. MveF-co ich wehe, hauche, svvev/ia Hauch: dyiov nvev/iia spiritus sanctus; gr. avsfiog Wind: lat. animus Geist, anima Seele (G. Curtius o. c. 306; ipt/#a) ich hauche, atme: \pvyj] Seele; — duha Geruch; duhati hauchen, riechen, duh-niti II. hauchen, wehen; duseti III. 2. vor Arger schnauben  {s:  ch, ch iz s), prim.&vfiovoftai: fivfiog;
7_:____--------------------------------------_ _.....—...................._.........—
1

f DVORNI SVETNIK JOSIP  ŠUMHN
duhteti duften, prim. dehteti, dihteti [a, b), d u h t a t i schvver atmen. Pa tudi d u h t a t i v pomenu sinnen, recimo z duhom delati, izduhtati aussinnen (Ogrinec, Slov. nar. 1876, broj 140) spada menda tušem; glede pomena prim. not - nvv - co ich schnaufe, podvojica k nveF-o) ich wehe, hauche: ms-jvvv-[tevog verstandig (duhovit, G. Curtius o. c. 280), prim. n. ich pfeife: pfiffig; dF-co ich wehe, av-ga Hauch, Luftzug; dF-l-co ich hauche, vernehme: šjzalco ich verstehe (G. Curtius o. c. 389, 390); sentio ich fiihle (sinnlich): ich merke (geistig), sensus corporis: sensus animi; M. E. on- vonjati vohati (v-oni-ati, v-on-ch-ati: n. ahnen, got. anan denken Weigand D.Wb.; prim. tudi iz duha ti (durch den Geruch aus-findig machen, izduha (zduha), 2. die Erfindung (zaničlj.): gola izduha novejših piscev, to je tvoja izduha  (zduha)  P.;   P. ima  duhtati = tuhtati  in
66