Stev. 195. V Trstu, w soboto, dne 15. avgusta 1914. Izdaja vsak <1&n, tudi oh nedeljah in praznikih, ob .1 zjrtrcj, t b ponedeljkih ob 8 dopoldne. Urcdniftvo: Ulica Sv. PraačiSU Asii.ag & 20, I. nadstr. — Vsi dopu-: raj sc puščajo r-er.- Jvu Ifc4.:. Hcfcr.fcirana pisma se ne sprejemajo m roko^ L: nc vračajo. Izda • tlel j !n odgen mi urtOnik Godi:ia Laslmk konserdj Ii5ti .Ediocf.tš*. — Tisk tisk^n.e .Edinosti", vpisane zadruge z cr \ f ini fon "tvoai v 7: 'u, t: lica Sv. Hrančs.'ki A.siikega Jt. 20. Te:ci~n arediiišlM i.i uprave Štev. 11-57. Naročnina znaša: Za ctio leto...... . K 24"— za pot leta.........................12*— za tri lEc^sce........................6*— Za nedeljsko Izdajo za cdo leto........ 5*20 za pel leta............... • . 2*60 Letnik XXXIX. r j---V nn "j SE! Posamezne Jtavllka .Pđtro^i- prfj«t»i*;o po G viaa^ev aru>u:eJ* Stvl&c i" . Oglasi se r»fnn»jo ea «iil»TP«t»» Cene. (_Vi3si trvpvev in obrtuj*** Osavinicti zahva'e" p.~»:sJ*nit. c, e^tfcci Ji vedov . ....... Oglas* t *cfc*>i Il3ta do pet *rst. vsaka vrsta............. K. Mili c-«la*i po -1 vinatj* r>ostrfv naJtam». f* 0! rtoMjr/. Oglase spreferca tnsernfnl JEAmc*. riMiifnlM In rekta-.narlie s« po£J'?jc. upt.vi usta MMm ^ upravi .Edhicft -. — Piaf? in tu* « v Uprava In inseratiri uldeiek se nalajm \ rffci te. ft* Asiftega 5t. 20. — PottnobrarOnkV. r>ta> 9. «4UTi ibotor.l eoe . . mm e*j \čke ie še naprej pretiravate in modi-i ficirate. To ne bo na končnem rezultatu ničesar izpremenilo. Vendar pa naj nikar ne servirajo nobenih bajk, kakor one o Liitiiclrj in naj tudi ne izrabljajo prizorov, kakor onega nemškega veleposlaništva v Pe»rogradu. ki so vsi nastali le vsJed ne-kvaiiftciraneKa postopanja s carico-vdovo in drugimi Ciani ruske carske rodbine v Nemčiji in vsled nekvalificiranega postopanja i ženami in otroci ruskega velepo-slaniškega osobja v Berlinu. Podeljuje naj se beseda le dogodkom in opuste komentarji. Hovidezaa odoHifcim nisila UsOt SOFIJA 14. (Kor.) K razglasu tukajšnjega ruskega poslaništva piše delavski list »Rabotnišensky Vestnik« sledeče: Razglas ima namen, da bi vzbudil med tukajšnjimi rusofili vero, da ima Rusija osvo-boditeljno misijo. Razglas nesramno trdi, da je Rusija začela sedanjo vojno, da male evropske države osvobodi v političnem, moralnem in gospodarskem pogledu. De-spotna Rusija, pod katere režimom ječi 180 milijonov Rusov, Poljakov, Fincev, Turkov, Perzov, Mongolov, Rumunov in Bolgarov, se drzne govoriti o osvoboditvi Ruski bič, vislice in ječa hoče nastopati proti principu brutalne sile. Vse člove-čanstvo bi z veseljem in zadoščenjem pozdravljalo razdejanje carske Rusije in uničenje ruskega despotizma, tudi če se to zgodi vsled takih žrtev, kakoršne zahteva sedanja vojna. Maša za zmago tripleentente na ruskem poslaništvu. SOFIJA 14. (Kor.) V tukajšnji ruski po-slaniški cerkvi se je vršila danes služba božja za zmago orožja tripleentente. ki so ji prisostvovali diplomatični zastopniki tripleentente in Belgije z vsem osobjem kakor tudi par rusofilskim strankam pripadajočih politikov. l mojo mm t rim. RIM 4. (Kor.) C. In kr. v baron dr. Maccklo, Je prispel popoldne Rim. de nove vloge toliko na hranilne knjižice kot na tekoči račun ne glede na moratorij po dogovoru neomejeno izplačevala. U Htf bit DUNAJ 14. (Kor.) Nadvojvoda Kari Fran Josip m soproga sta darovala za avstrijski in ogrski Rdeči "križ ter za družine pod oraije poklicanih Avstro-Ogrske in Bosne 70.000 kron. pred- v flngleiki-raski PJJtfJJJf kORvenuje. iMc morske BERLIN, 14. (Kot.) Profesor Schiemann priobčuje v »Kreuzzeitung« natančnejše poročilo o rusko-angleških pomorskih pogajanjih za časa obiska kralja Jurija v Parizu. Ruski mornariški generalni štab je stavil sledeče predloge: Kot kompenzacijo zato, da pritegne Rusija v eventuelni vojni med trozvezo in ententnimi državami del nemškega bro-dovja nase, naj bi poslala Anglija pred izbruhom vojne zadostno število trgovskih ladij v vzhodna morja. Ti angleški parniki naj bi se vporabljali za izkrcanje ruskih čet v Pomorju (Pommeru). Pogajanja v Londonu so bila poverjena drugemu tajniku, mornariškemu pooblaščencu, Vo-korn. Veleposlanik pL Benkendorff je bil o poteku pogajanj natančno informiran. Pogodba naj bi se sklenila, Če bi prišel angleški admiral princ Ludovik Battenber-Ški meseca avgusta v Petrograd. V angleški zbornici so bila ta pogajanja, kakor znano, zatajena. MoistN Izliva IMUmske trnovske zbornice zn Hatih ram VElenn. BERLIN 14. (Kor.) Wolfov urad poroča: Na brzojavno udanostno izjavo italijanske trgovske zbornice cesarju Viljemu je trgovinski minister odgovoril sledeče: Vaša brzo javka od dne 7. t m. je bila predložena na Najvišje mesto. Nj. Veličanstvo cesar in kralj je bil vzradoščen vsled pojavov simpatije ter me je pooblastil, da italijanski trgovski zbornici za Nemčijo izrečem njegovo najvišjo zahvalo. IZ RNtiiC TRIDENT 14. (Kor.) Tukajšnji italijanski list >U Trentino« piše: Kakor v vojnem času ni drugače pričakovati, je moralo na tisoče v Nemčiji zaposlenih Italijanov iz kraljestva vsled pomanjkanja dela odpotovati domov. V to svrho jim so nemške oblasti stavile na razpolago posebne osebne vlake. Ko so vozili vlaki skozi južnotirolske postaje, je prišlo do vzhi-čenih manifestacij na naslov trozveze. Italijanski izseljenci so pozdravljali naše častnike in vojake z navdušenimi »Hoch«-klici na trozvezo. katerim so ti odgovarjali s klici na Italijo. Na vseh postajah so gospodje in gospe postregle izseljencem z jedili, pijačo in cvetlicami. Italijani so bili po sprejemu, ki jim ga je prirejalo tirolsko ljudstvo in pa častniki zelo ginjeni ter so zatrjevali, da nikoli ne pozabijo bratskega vsprejema. To prijazno sliko pa je večkrat potem-nelo žalostno razpoloženje Italijanov, ki so potovali obratno na Nemško. To so bili oni, ki so z bajoneti izgnani iz Francije morali radi svojih privatnih interesov potovati v Nemčijo. Francoske oblasti jim niso dovolile potovati na Nemško, zato so morali brez sredstev ubrati težavno pot Nizza—Savoya, da so lahko dospeli na cilj. Usmilili so se vsem. Ogrsko komercialna banko izpkade m glede namorferOo. BUDIMPEŠTA 14. (Kor.) Peštanska BUKAREST 4. (Kor.) »Atence telegra-phique Roumaine« označuje vest o demisiji ministrskega predsednika Bratianu, kot absurdno. OsraHi men ivslrUsM nkifektiv za bofkM Um iz FrancB* ftngtOe m Belgije. DUNAJ, 14. (Kor.) »Korrespondenz NVilhelm« poroča: Osrednja zveza avstrijskih arhitektov je na predlog soglasno sklenila, da postopanje z avstro-ogrskimi podaniki od strani Francije, Anglije in Belgije, ki s pestjo bije kulturi v obraz, zahteva jednako proti postopanje. Osrednja zveza je svojim udom naložila v dolžnost, da ne naročajo materijala, snovi, tapet, pohištva, okovin. razsvetljevalnih predmetov in drugih dekoracijskih predmetov iz Francije, Anglije in Belgije niti sami, niti, da jih ne puščajo naročati po tukajšnjih tvrdkah. Kdor ravna druga£e, stori stanovski pogreSek, ki zasluži, da se ga kaznuje v smislu stanovskih predpisov. •rtnu raznim lotertlo. DUNAJ, 14. (Kor.) Nasprotno ljudskemu mnenju, da se bo žrebanje petega razreda druge razredne loterije vsled vojnih dogodkov zavleklo, se od merodajne strani zatrjuje, da se kako zavlečenje nikakor ne zgodi. Omenjeno žrebanje bo namreč istega dne, kakor je določeno v igralnem načrtu. Sun. DUNAJ, 14. (Kor.) V današnji plenarni seji borzne komore se je sklenilo, da se borzni promet tudi za naprej še ustavi. MbeiMk akcijske mm Botter I Scbrautz ihti. DUNAJ, 14. (Kor.) Predsednik akcijske družbe Hutter & Schrautz — Alfred Schrautz je danes zjutraj v 45. letu svoje starosti umrl. Žitni trg. DUNAJ, 14. (Kor.) Kupčija in cene tudi danes nespremenjene. Povpraševanje veliko; sklepov malo vsled dejstva, ker ni mogoče pripraviti vagonov. Notiramo: slovaška pšenica 15.50 do 15.80; južnoeeleznična pšenica 15.60 do 15.90; marhfeldska pšenica 14.75 do 15.50. »Hias Naroda« o nemški zvestobi. PRAGA 14. (Kor.) »Hlas Naroda« poveličuje v svojem uvodnem članku Nemčijo kot zaveznico in pravi: Častnemu, možatemu in kavaiirskeinu nastopu Nemčije ne moremo oporekati niti kot Avstrijci niti kot Cehi. Bojno pobratimstvo velja državi kot celoti. Tega ne priznavamo samo površno iz kakršnih si bodi oportu-nističnih nagonov, ampak tudi iz popolnega prepričanja, da postopa Nemčija tu kot hrabri vitez, ki je pripravljena žrtvovati za svojega prijatelja tudi življenje. Nemški listi sklepajo iz manifestacij z dne 7. t. m. na razpoloženje obojestranskega prebivalstva in žele, da pridejo na obeh straneh do prepričanja, da je poravnava neizogibni pogoj, da pride dežela zopet do one veljave, ki ji pristoja. Člen 3. Ta pogodba ima z ozirom na svoj miroljubni značaj in v svrho, da se izogne vsaki nepravilni razlagi, ostati tajna med obema pogodnikoma in razven Av-stro-Ogrski se sme sporočiti drugi oblasti le v sporazumu obeh strank in na podlagi posebnega dogovora. Ce v teku prvega meseca poslednjega pogodnega leta nobena izmed obeh držav ne pozove druge k novim pogajanjem, ima veljati ta pogodba za nadaljnih 5 let (pozneje določeno 6 let). Člen 4. Priznanje Rima kot glavnega mesta Italije, za kojega integriteto se jamči; ne obstoji pa nobeno jamstvo od italijanske strani za nemško (ali avstro-ogr-sko) državo. Nobenega članka ni, ki bi se nanašal na bodočnost Balkana, nego je le ugotovljeno, da se mora čuvati nad reformami, ki bodo v bodoče predlagane. Kaj da je bilo dogovorjeno med Avstrijo in Italijo, je težavno sestaviti v gotovo formulo. Zdi se, da je bila določena nevtralnost Italije za slučaj ruskega napada, med tem, ko bi imela nastopiti vojna doJž-nost Italije v slučaju, da bi bila Avstrija prisiljena k vojni vsled francoskega napada na Nemčijo. Avstrija pa ni hotela vsprejeti obveznosti proti Italiji, da bi ji pomagala v slučaju, da bi ta bila napadena od Francije. V pogodbi ni nobenih določil glede aspira-cij Italije v Sredozemskem morju in tudi ne glede Trsta in Tridenta. Brez dvoma so bili pozneje pridodejani pogodbam dodatki, ki so reševali razna politična vprašanja, toda v bistvu pa so o-stale pogodbe take, kakor so bile leta 1S87. sklenjene. Ziveziittki dolžnost Home. »Narodni Listy« poročajo, da ima glasom poročila historika Helmolta zavezniška pogodba med Italijo in Nemčijo, sklenjena 19. februarja 1887. leta, baje sledeče določbe: Člen 1. Ako bi proti pričakovanju in proti direktni volji obeh visokih pogodni-cov jedna izmed obeh držav imela mti na- Bes Hemceu Iz Pariza. Neki nemški list opisuje v nekem do-šlem inu pismu, kako so morali Nemci bežati iz Pariza še prej, nego je bila na Francoskem odrejena mobilizacija. V Parizu so se — pravi dopisnik — nadejali do zadnjega dne. da bo vse mirno rešeno in zato tudi ni kazal Pariz nikakega razburjenja. Ko je bilo drugod vse napeto in je pričakovalo, kaj bo. bila sta predsednik republike in minister zunanjih zadev v Petrogradu. in sta šele v zadnji hip prihitela v Pariz. Ko je dopisnik videl, da se je začela Francoska pripravljati, je vprašal svojega starega prijatelja ministra Clemenceau-a. kaj naj stori, in, ali treba, da gre iz Pariza. Starih prijateljev ne bomo izganjali, nui je rekel Clemenceau. ali računamo, da zato odidejo sami! Dopisnik je pripomnil, da mu je težko verjeti, da bi se Francija zaplela v vojno, da bra ni kraljeve ubijalce. Na to se je minister strašno razjezil in je nazval vsacega človeka, ki bi dvomil na tem, za idijota. Po tem razgovoru je minister vse to spravil v javnost; tako sporoča tudi dopisnik javnosti, kako je minister rekel malo dni poprej, da Francija in Rusija nista še pripravljeni za boj. Potujte vsekako, ko boste videli, da se mir ne more več ohraniti! Nekoliko dni potem — bila je sobota — so mu svetovali prijatelji, naj beži iz Pariza. ker je vojna na vidiku. Do tega dne na večer je bil zadnji dan, ko morejo tujci oditi. Zato je hitel, da je še predpoldne odpotoval iz Pariza. Na pariškem kolodvoru je bilo že nenavadno živahno in mnogo tujcev je hitelo, da tega dne odpotujejo proti Bruselju, ali Francozi so bili še dobro disponirani napram njim. Dopisnik je poslal svojo prtljago že pred seboj v Bruselj, in nadejal se je, da se bo mogel dlje časa muditi tam. V soboto na večer je bila proglašena mobilizacija na Francoskem in s tem dnem se je začelo proganjanje tujcev. Začeli so zapirati celo one, ki so bili že nekoliko desetletij v Parizu, ako so bili Nemci ali avstrijski podaniki. Med drugimi je bilo aretiranih tudi nekaj dopisnikov nemških listov in iz monarhije. Aretiranih je bilo posestnikov in hotelirjev, ki so že dolgo živeli v Parizu in ki imajo tam veliko imetje. Odredbe, ki jih je izdata francoska vla- vso vojaško silo, kakor določeno v I. členu te pogodbe, takoj v veljavo in oba zaveznika vodita tudi v tem slučaju skupno ogrska komercialna banka sporoča, da bo-E vojno in skupno sklepata mir. padena po Franciji, sta visoka pogodnika da proti tujcem, so jako stroge. Po vlad-dolžna, priskočiti si na pomoč z vsemi voj- ' ni odredbi morajo vsi pripadniki držav nimi silami svojih držav in sklepati mir trozveze z mesta zapustiti Francosko. A e v sporazumu in skupno. oni, ki ostanejo, bodo tali za vojake, ki Člen 2. Ako bi ena izmed obeh pogod- bodo eventuvalno ujeti po Nemcih. Pa ne benih držav bila napadena od katere dru- samo vlada, ampak tudi javnost je začela ge sile, se s tem zavezuje drugi pogodnik, napadati tujce, pak ni poslednjih dni ni en nele, da ne pomaga napadalcu proti svoje- Nemec dospel v Bruselj, da ni bil opijumu zavezniku, temveč da ostane vsaj v van od Francozov. blagohotni nevtralnosti proti svojemu vi- Potovanje proti belgijski meji je bilo sokemu pogodniku. 1 zelo počasno, ker na nekaterih mestih Če pa bi v takem slučaju napadalec imei | vlak ni mogel preko in so morali potniki biti podpiran od strani Francije, bodisi v i peš hoditi po veliko kilometrov. A ko so obliki aktivnega sodelovanja, bodisi z vo- ? begunci došli v Bruselj, kjer so se nade-jaškimi pripravami, ki ogrožajo napadane- j iali najti zavetja, so morali misliti, da o- jja, nastopa obveznost vzajemne pomoči z didejo čim hitreje. Prebivalstvo glavnega " " ___± - * ^ iti so jih odveli proti nemški meji. Ali to k bilo spojeno z velikimi težavami, ker > bila proga na več mestih pretrgana, a kt> so prevozili kakih 20 kilometrov, vfatk sploh ni šel dalje in je obstal na odnrS progi. In potniki so morali osteto pot hoditi peš. Lahko si je misliti, kako le fe# to potovanje po progi in s kovčeki. Pozneje došli do nemške meje so Dru>aro-dovali, da so bile potem še huje demonstracije proti Nemcem in Avstrijcem v Bruselju in v Parizu in se ni vedelo. Mi le policiji vspelo braniti privatno last. Plenjenje ladij. Po morskem vojnem pravu sme sovvaž-nik zapleniti tudi zasebne ladje ur/.aviifr-nov, s katerimi se vojskuje. To pravo veli* na odprtem morju, v lastnih in v obreA* nih morjih. Sovražnikove ladje kakor tudi blago na takih ladjah sovražnikova vojna ladja lahko zarubi. Po načelu, da zastava blago krije, se sovražnikovo blago na ladji nevtralne države kakor tudi ne blago nevtralne države na sovražnikovi ladji ne sme zarubiti. Nevtralne države se namreč kolikor mogoče malo k vojski pritegnejo. A tudi nevtralna zastava ne krije blaga, če gre za tihotapsko blago. Pojem tihotapskega blaga se je avtentično določil na londonski mornariški konferenci. Deklaracija razločuje absolutno Liho-tapsko blago, nadalje relativno konter-bando in pa proste predmete. Absolutno konterbando tvori vojni materijal. Po konferenci določen seznam lahko vojujoča se stranka razširi, če gre za predmete, ki se izključno za vojsko potrebujejo. Ti predmeti se zarubijo, če so namenjeni v sovražnikovo ozemlje. Relativno tihotapsko blago se zapleni, če se dokaže, da je namenjeno za vporabo vojujoče se države ali za njene upravne oblasti. Ne zarubiio se industrijske surovine in fabrikati, ki se v vojski rabijoT Ladja, ki vozi konterbando, se zarubi, če presega konterbanda po vrednosti, teži ali množini več kot polovico naloženega blaga in se v tem slučaju za kazen vse blago zarubi. Nevtralna iadja in njeno blago se lahko zarubi, če ladja potuje, da vozi sovražnikove čete ali da mu posreduje poročila. Vojne ladje smejo na bojnem pozori-šču vsako trgovsko ladjo preiskati. Trgovski ladji da vojna ladja znamenje, da naj obstoji; če ne uboga, ustreli nanjo slepo. Če ladja obstane, se poda oddelek na ladjo, da dožene njeno narodnost in kakovost blaga. Preiskava izostane. Če spremlja trgovsko ladjo vojna ladja pod isto zastavo. Če se hoče trgovska ladja, ki je ne spremlja vojna ladja, izogniti preiskavi in pobegne, se sme s silo ustaviti in celo razstreliti. Če se nevtralna ladja preiskavi s silo upre, se postopa ž njo kakor s sovražnikom. Zarubi jena ladja se odvede v pristanišče države, ki jo je zarubila. Sodišče nato razsodi, ali i?aj se ladja oprosti ali zarubi. Proti razsodbi je dopustna pritožba na mednarodno razsodišče v Haagu. Zadnje vesti. mesta jih je sprejelo s sovrastvom m psovkami, demonstriralo se je na vse .strani, da so bili tujci v nevarnosti in so I jim morali pripraviti posebne vlake, da Poslanik Szapary prispel na Duuaj. DUNAJ 14. (Kor.) Dosedanji avstrijski veleposlanik v Petrogradu, grof Szapary, je na svojem povratku prispel danes dopoldne na Dunaj. Bilinski v avdijenci. DUNAJ 14. (Kor.) Skupni finančni minister, vitez Bilinski, je bil danes ob V412 dopoldne sprejet od cesarja v avdijenci. Odhod veleposlanika Szogyeny - Maricha Iz Berlina. BERLIN 14. (Kor.) Na poslovilno pismo berlinskega nadžupana \Vermutha, na avstrijskega veleposlanika, grofa Szogyeny - Maricha, se je odhajajoči ve-eposlanik v prisrčnih besedah iskreno zahvalil, pri čemer je nazdravil mestu, kt mu je postalo tekom njegovega dolgega bivanja zelo milo. Praški dijaki za Rdeči križ, PRAGA 14. (Kor.) Upravni odsek dijaških kolegijev čeških visokih šol |e so* glasno sklenil, ponuditi kolegijsko poslop« je deželnemu pomožnemu društvu Rdeč©* ga križa za nastanitev ranjenih voinkov. Budimpeštanski tre. . BUDIMPEŠTA 14. (Kor.) Dokiar. ^ pride do nobenih notacij, se o pote« Qv ne bo poročalo. , Novi turški b»kov<* CARIGRAD 14. (Kor.) Uradni list prt« občuje dekret, < r-^erim se puuMatffl Banque Otiomar^, c ' ^"knvce * nega funta in pol Bodvolvođn Fran S^ * ZO oMnilit BUDIMPEŠTA. 14. (Kor.) Nauv*.,voda Fran SalvAitor ie obiskal daaes na Bora-ros-trgu T prirejeno postajo za postrežba bolnikov, obstoječo iz 200 postelj. Stran II. .EDINOST" št. 196. V TRSTU, dne 15. avgusta 1914. fi w .-i -i.? &J. -s? .A. ^ •T-- - - - - —— — * C. kr. korespondencni urad nam poroča: Stc>ilo potnikov in posadke včeraj potopljenega parnika »Barona Gautscha« te znašalo 3:»0 o*eb, od katerih je bilo rešenih 15č>. Ti se nahajajo sedaj v Puli in bodo o prvi priliki prepeljani v Trst. Evo imenika onih. ki so bili rešeni: Falzari Karle. Rider Josip, Zudcnigo Her-kul, Zniković Matevž, lvičević Krile, Pro-fosor Pfeifer in njegovi otroci, Debes-breger Josip, Nemec-Miče Josip, Bako-vić Marko, Francescovich J osipi na, Srez-za Peter, Zagaj-KovačeviO Marijan, Cat-tak Marko, Masich Blaž, Skivić Kristo, Lucev Andrijan, Baraba Srečko, Sutković Mate, Đačić Anton, Smojc Nikolaj, Sekić B radič k: Mate, Đalinovfć Milo, Franz Jan, Gala Hedviga, Lekić Konstancija, Parni-kov poveljnik Winter Paul, Sarić Julin, Ziko Božo, Kraljić Tome, Tarakić Josip, Car Simeon, Damijanovih Jakob, Pajić Fran. Sestjan Angel, Petić Peter, Drago-bratović Ante, Pajić Karel, Maral Anton, Pilepić Mihael, Damazin Fran, Matkovič Josip, Oalasso Josip, Detavić Luka, Loic Marcel, Lorenzini Dominik, Pitter Ambrož Mastinger Avgust, Stricca Simen, Stupa-rich Fran, Knežević Gregor, Veršić Ivan, Zorzetič Ivan, Furlan Karel, Lessen Pavla, Brejcha Vencel, Veriić Ivan, Mirković Karel, kapetan, I^eva Josip II. častnik, Co-sulich Ivan, Rusel Josip, Bottger Oton, Stohr Avgusta, Troianic Margarita, Bal-dani Redentia, Klarić Marija, Baldani E-velina, Pinečić Hektor, Shriha Josipina, Kestler Fani, Kestler Pavla, Neubauer A-lojzija, Harabaglia Marija, Hinterhuber Pavla, Fitzner Sofija, Fitzner Karel, Va-ka Fritzi, Mayer Terezija, Doberberger Helena, Bascovich Marija, Kampa Berta, Bardera Amalija, Rojt Julija, Fabris Igini-ja (Virginija), WoIf Vicesa (?), Gombač Marta, Suttora Karmen, Schuster Pavla, Žagaj Vincenca. Sambonjak Dragomira, Basovich Irena, Sach Josip, Selgić Ivan, Polič Jurij, Renner Gusav, Luppis Josip, 1. častnik, Natale Hektor, kadet, Hadun Mite, (Mile), Klopa Josip, Germa Karel, Iveković Mosta, Žurkič Fran, Dr. Neubauer Engelbcrt, Nekić Josip, Bagato Pavel, Biiangic Peter, Megica Vincenc, Matučak Frnest, Filipovič Valentin. Rainer Ivan, Baković Mate, Gardin Peter ali Rok), Ra-dovich Nikolaj. Buchschaffer Fran, Vitek Leopold, Francescovich, Vavrecka Avre-lija, Kralievich Jurij, Kovačevič Alma. Ja-klich Josip, Gulol Gregor, Volaschin Kare!, Budna Josip, Elenkovič Anton, Boza Jurij, Lukin Mate. Paliaga Pavel, Kapešič Ivan, Leva Josip. Kačan Simen, Skočič Mijo, Tutovič Mate, Biziak Emil, Conibu-ra. Jakob, Grgas Ante, Pehersdorfer Viktor, Grbić Marko, Skočič Niko, Vidor Ive, Stupin Fran, Jauck Lovrenc, Barada Jure, Parlinovič Mile, Krisner Ivan, Ostuck Miroslav, Bobaz Anton, Calic Trifon, Bu-karo Mordo, Drasko Ante, Kristan Matija, Lack Virgil, Hocheilzer Josip, Cermas Karel. • « • TRST 14. (Kor.) Po uradnih konstata-cijah se je nahajalo na včeraj potopljenem parniku »Baron Gautschu« 246 potnikov in 64 oseb posadke, torej skupno 310 oseb. Od teh je bilo, v kolikor je do-seuaj znano, rešenih 179 oseb. Med rešenimi se naha;a tudi mnogo žensk. Ker sta se, razven na uradnem mestu že znanih rešencev, javili pri 1 loydovem ravnateljstvi dve osebi, inženir Ivan Katarinič in g. Anton Nikclič, se lahko upa. da je število rešenih večje, kakor se je zamoglo uradno konstatirati. Že objavljeno listo rešencev Je treba spopoiniti z imeni še sledečih oseb, ki so bile prepeljane v Pulo. Skrivanič Marko. Kervischer Peter, Bellacasa Kajetan, Jugovac Anton, Spadoii; Viktor, Ohm Ivan. Cristoforo Elija, Kle-pic Samuel, \Votf Pavel, Risonico Josip,! Gulerina Spiro, Ceolin Luiza. Frangosi Jurij, Hafner Josip, Abraham Leon, Sinčić Marij, Tomaž Samy. Jandresco Ivan,l Treche Josip in Lussich Ferruccio. V svrho prevoza ponesrečenih v Trst, je Llovdovo ravnateljstvo ukazalo na povratku iz Dalmacije se nahajajočemu parniku »Grat \Vurmbrandx, naj pristane v Puli. Vrhtega je bil poveljnik »Wurm- Vr: ::aa ti: Ji pooblaščen, da izroči, ker je večina rešenih brez vsakih sredstev, podpore potrebnim predujme za nabavo najpotrebnejših stvari. Lista rešenih članov posadke paniika. Kapitan VVinter Pavel, I. oficir Lupiš Josip. II. oficir Leva Josip, I. strojnik Co-sulich Ivan, HI. strojnik Jaklič Josip, IV. strojnik Cermak Karel, pomožni strojnik Poherstorfer Ivan, pilot Paič Karel, ^čol-nar Pagliaga Pavel, krmilarji: Car Sime Ive, Lučev Andrej, Strica Sime. Sutlović Mate, Rizonico Josip, načelnik kurjačev Matković Josip, kurjači: Loik Marij, Pe-tović Luka, Bellacosa Kajetan, Kervischer Peter, provijantni pomočnik Tarokić Josip, I. natakar Furlan Karel, III. natakarji: Bagatto Pavel, Polić Jurij, Garbin Rok, Lach Virgilij, Reiner Ivan, Bilangia Peter, mornarji: Paič Franc, Bačić Ante, Sambuniak Dragomir, Baraba Srečko, Skivič Krsto, ladijska natakarja Spadon Viktor in Jugovac Anton, kuharski vajenec Križner Ivan, Draškovič Ante Sime in parniški pek Zudenigo Herkul. Izrazi sižrili mMisken Unrii. TRST, 14. (Kor.) Ob priliki potopljeni* parnika »Baron Gautsch« je Lloydovo ravnateljstvo dobilo mnogo pismenih in brzojavnih sočalk, tako od Njega jasnosti namestnika princa Hohenlohe in škofa dr. Karlina. Župan dr. Valerio je svoje sožalje izrekel osebno. Bivši ministrski predsednik baron Gautsch je brzojavil: Ravnokar doznajem pretresljivo vest o potopljenju parnika, ki je nosil moje ime. Prosim avstrijski Lloyd, da sprejme ob tej nezgodi moje globoko čuteče sožalje. Na to brzojavko je odgovoril Lloydov predsednik dr. pl. Derschatta brzojavno takole: V imenu avstrijskega Lloyda se Vaši ekscelenci srčno zahvaljujem za sočustvovanje. Grozno katastrofo, kateri je zapadlo toliko upa polnih ljudi in jedna naših ladij, ublažuje vsaj nekoliko dejstvo, da se je posrečilo več kot polovici potnikov, rešiti si življenje. Boimčs vesti. DANES „Večerna Edinost" ne izide. Izjava slovenske koroške duhovščino. Slovenski duhovniki nam javljajo iz vseli krajev Koroške ustmeno in pismeno, da se širijo proti njim med ljudstvom razna podla sumničenja, češ, da so srbofiii, ve-leizdajalci ter da so oni krivi vojske. V Podiuni je razširjena govorica, da je ce>a vrsta slovenskih duhovnikov že kaznovana s smrtjo radi veleizdajstva. Vsled tega inora č. duhovščina trpeti vsakovrstno preganjanje, psovke, da, v nekaterih krajih ni varna niti življenja! Nismo si mistHi, da se bo zlorabilo to sedanjo stisko našega ljudstva v sovraštvu zoper nas. Toda naj bo! Mi ostanemo popolnoma mirni, pač pa bomo tembolj izpolnjevali svojo državljansko dolžnost proti toliko ljubljeni Avstriji in v dejanju dokazovali svoj patriotizem, ki je čist kakor zlato. V cerkvi, na leci, pri dobrodelnih podjetjih za »Rdeči križ« bomo vseskozi na svojem mestu. Zlobneži, ki hočejo izpodkopati nas vpliv, se zmotijo temeljito. Njim povemo samo še to, da smo se obrnili na cerkvene iu posvetne oblasti, da nas ščitijo na primeren način. Naše geslo je prejkoslej: Vse za vero, dom, cesarja! — SodalHas sacerdofcim L h. ss. Cordls Jesu za Koroško. — Val. L i m p e 1, predsednik. V posnemanje! Starosta hrvatske sokolske zveze je izdal nastopni poziv: Naj-krasneji zakon vseskupne naobražene človeške družbe, ki mu nikdo ne oporeka, na katerega se vsakdo sklicuje in v katerega so v najtežjih časih uprte oči vseh žalujočih, trpečih in zapuščenih — je ljubezen do bližnjega. Ali ne zadošča, kazati jo le s poedinimi čini, ampak treba jo je organizirati po zapovedi srca in uma, posebno v težkih ČAs«h. kadar prebivalstvo vrši najtežjo državljansko dolžnost, kadar so pod vojne zastave poklicane vrste naših sodržavljanov. Pa ne samo ljubezni do bližnjega, ampak tudi bratstvo In bratsko ljubezen goje iu negujejo v svojih vrstah — sokolska udružeuia! In ravno zalo so ona v prvi vrsti dolžna, da hite po svojih mo- čeh na pomoč vsem onim, ki največ trpe | J v si'j d odhoda hranitefjev rodbin pod orožje. Potem poživlja starosta zveze vse staroste poedinih sokolskih društev, naj organizirajo primerno delavnost v rečeni smeri s pomočjo še ostalega članstva in sokolskega naraščaja. Posebno pozornost obrača tudi m neizogibno potrebno pomoč pri poljskih delil?. Sokolstvo naj pomaga, kjer vidi največjo potrebo. Župni storoste naj nadzorujejo to vršenje začasne dolžnosti Sokolstva. S to akcijo treba začeti takoj. Pomagaj vsak, kdor more! ■ g r t S . J i v v fss jsr-3 J~'jfl3se računajo po 4 stoL besetl □D tM □a j 3?tno ti-kane besedo se računajo enkrat reč. — Najmanjši! {•ristojbiiia znaša 40 stotiak. : □□ on Trsi, ulic^ S. Lassaro 20. Tovarna pohištva in bambusa, indijskega Irsja in protja. Praktični in koristni darori Odda se takoj reS^nr-01^ za vsako priložnost RAZGLAS. Naznanila v smislu namestništvenega razglasa z dne 4. VIII. 1914, Gew. III— 1483 v zajogali neogibno potrebnih reči, se lahko predložijo pismeno ali potom občinskih glavarstev. Isto naznamlo je prosto poštnine, ako se odda z opazko »Na oblastveai nalog«. Trst, dne 14. avgusta 1914. Dr. Fabrizi m. p. { so na prodaj v večji množini, kakor tudi sesalka 7. 20 metrov cevi. Več pove Anton Zaje, posojil, tajnik v Trnovom (Notranjsko). 912 Uinskl sodi podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da ___m______ je odprl danes v ulici Chiozza 12 GOSTILNO, kjer bo točil izborna istrska in dalmatinska vina. Kuhinja bo preskrbljena z gorkim i in mrzlimi jedili. Priporoča se udani Anton B e i i k. 9X3 Kdor potrebuje sllbe "JS pino otrok, povečanje, reprodukcije, plača brez razlike polovično ceno normalne tarife v mesecu avgustu In septembru. Perfektna izvršba. - FOTOGRAFIČNI ZAVOD O. Cividini, Trst, ulica San Nlcol6 34, polunadstropje. 914 Umi postelji vzmeti, nove žimnicc K 86.— Po. UVC polma spalna soba z iimnicarai K 290. V-Fonderia 1», I. 2316 Karel Delaml po visoko« c. kr. mi koncesijonirani zobotehnik Trst, ulica »ilfidtn it. 4. M. n. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do i, PODLISTEK RdečS mlin. Tcnan. Spisal Xavler Movctftpin. -Še eno besedo. Mislite-li, da mi bo Sa-rruc! Love govoril odkrito in dobrovoljno?-„Ne vem, ali je nezgrešljivo sredstvo, ki ga pripravi, da bo govoril.-„In katero je to sredstvo?" „Groziti se mu mora s kriminalnim poročnikom.- .Žid je torej popoln lopov?" , Nu, nu. Morda, in tudi na to ne bi pri-I; nikomur ne bi potegnil mošnjička iz d, ali gotovo nima čiste vesti in najne-^r.eja njegova kupčija bi mogla postati netom kriminalne preiskave. Samuel je bojazljiv dovtk. Ustraši se vpiiva, imate vi pri gospodih na sodniji in il vam bo resnico.-Tter in msrki sta stopila v voz tega ■n^ea, ki ju je dopeljal pred \Tata Sa-i L* »v* ]a. u i Ž;-J je sprejel obiskovalca v mali, i, praški izbi, ki mu je služila kot pi-; in mr?g.izin in ni imela nobene druge t ve, nego eno zeie^no omaro za denar, •» črvih razjedene stolice, eno staro pi-. mizo, na kateri sta se nahajali dve tehtnici — ena za tehtanje dijamantov, druga pa za tehtanje zlata. Samuel Love je sprejel juveiirja Bohmerja z najživahnejim veseljem in globoko ponižnostjo ; imenoval ga je : ^moj slavni kolega-in je prosil vsega božjega in Jakobovega blagoslova na njegovo glavo. Bohmer je potegnil iz žepa zapestnico, ki jo je prinesel seboj in jo je pomolil Zidu pod oči z besedami : „Mojster Samuel, ali poznaš to ?" Samuel Love je pritisnil naočnike na svoj tanki zakrivljeni nos, motril dijamante dolge in odgovoril: „Kakor resnično sem pošten mož, ne iz-poznavam ničesar. Čemu mi stavite to vprašanje ?" „ Ker so iz hotela d' Herouville izginili dragoceni kamni velike vrednosti. Domneva se drzna tatvina in vzroka je za domnevanje, da krivi dijamanti, s katerimi so se nadomestili briljanti, izhajajo iz vaše delavnice. Razumeli boste istotako dobro kakor jaz, da bi vas to nočno kompromitiralo.- „Bog Abrahamovje zaklical Samuel, dvigajoč tresoči se roki v vis. „Bog Izakov! govori se o tatvini „Gotovo je tako !** „In gospa markiza ne oporeka taki govorici?" jt* vpraša! Žid naglo. „Gospa d'Herouville ne ve ničesar; v tem trcuoUu ie niti v Parizu ni." U Mfl krtt. Uradniki paropiovne družbe „Dalmatia" K 200, Marija Tschurtschenthaler K 100, Ivan Marija Ferluga K 8, Henrik Maddaloni in sin K 10, Sigfried Popper K 250, Flora Barako Scuglievich K 600, Aleksander Mi-cich K 300, Svetnik Alojzij Lasciak K 100, Ivan Tamaro K 50, Htsgon Bass K 20, U-radniki Lloydovega arzenaia K 424, Alojzij Psscutti K 50, Josip Janesich K 100, Dr. Emil Freund K 50, Štefan Vucetich K 100, Marij Haase K 100, Obrambeno društvo drž. uslužbencev K 100, M. S. T. K 20, Ivan Kostic K 3, Darovi potom „Piccola" dne 13. 8 K 1165, Ivan Sunara K 20, Just Stran-siak K 50, Fran Boje K 5, Jakob Benedetti K 5, Dr. Artur Brandeis K 10, Simeon Bra-nizza K 10, Ana vd. Bednar K 5, Brajak in Arnerich K 100, BasUika Bisdumi K 20, Iv. Krst. Boschian K 10. V blagu so darovali: Adler & Fortunato, L^o^ CE^,a RZ vipavsko vino in Drehenevo p^To^ ber & Servadei, Terezija AJsst Con,an. | Aretiran tat. 201etni tehnik Josip Griin-! irn in mrzlimi jedili. — Postrežba sondn* wiild, ki živi v Trstu, ne da bi imel kako f stalno stanovanje, je še! včeraj predpold-; —:— nc v trgovino s kirurgičnimi predmeti go- fcvplo^o fe'P {cfelcto][CylQ IC^ai^Ld družba IO.L DUNAJ ft NYTRH javlja: 1) da Je izključno le avstro - ogrska družba; 2) da ima svoje tovarne le na Da-, naju in v Nytrl; 3) da so delavci (nad 400) kakoi tudi vodstvo in uradniki avstro Ogrski državljani; 4) da vzdržne popolni obrat in pladnje delavstvo v času vojne kakoi poprej; 41 da plačuje sedaj polovico ted-nine družinam v vojno poklicanih delavcev. UABIE-PAPK - Dražba z om. z. NVTRA. GOSTILNA MAX Trst, via Petronio št. 2, (pri novem trgu). Toči se istrsko vino po 72 v., na dom po 64 vin., od 5 litrov naprej po dogovoru; opolo po 96 vinar., aomače črno po K 1.04 in belo vino, dober kraški teran po K 1.20; Prvovrstna tovarna z električnim obratom testenine Iz pristnih jajc 6. ROSTIROLLA, al. 6. M\\M što. 4. Dnerno iadelovanje testenin l* ftamih jajc. — Rezanci, obročki, nmkeroni itd. Specijalitet«: hlebčki. P. n. občinstvo je pri izdelovanja lahko da se prepriča o snagi. navzoča spe Angele vdove Castro v ulici Sv. Nikolaja in malo potem odšel od tam. Pol ure pozneje je gospa Castro konstatirala, da ji je iz predala, v katerem hrani denar, zmanjkalo 420 kron denarja. Prijavila je stvar takoj policiji in povedala, da je bil Grunwald pri njej, vsled česar je policija Grtinwalda aretirala. Pri njem so našli sicer mnogo vetrihov. a nič denarja. Glede vetrihov je Grunwaki rekel, da mu jih je izročil neki njegov prijatelj z Reke. Radi nevarnih groženj. 5Sletni Ivan Ko-bal, doma iz Vipave, je bil tu v Trstu v službi »Zavoda za pažnio in zapiranje«. Predsnočnjim se je nekaj skregal s kontrolorjem zavoda, Ivanom Fonora, kateremu je celo zagroni, da ga umori, pokazavši pri tem samokres, ki ga je imel pri sebi. Fonora ga je dal zato aretirati. Smrt na delu. Neki delavec, ki je bil zaposlen na izkopavanju v ulici Kolonja na vogalu ulice Fabio Severo, se je snoči ponesrečil: podrl se je namreč neki zid, in sicer ravno nadenj. Nesrečnemu delavcu sta bili pri tem zlomljeni obe nogi, a obenem je zadobil več težkih ran na prsih. Zdravni kz zdravniške postaje, ki je bil pozvan k njemu, ni mogel storiti drugega, nego konstatirati, da je nesrečnež že mrtev. Mrtvo truplo nesrečneža so prenesli v mrtvašnico pri Sv. Justu. Pozneje se je pa izvedelo, da je bil pokoinik 36letni Andrej Bale, sannjoči na Vrdeli štev. 509. Podjetnik rečenega izkopavanja, ki ni odredil nobenih varnostnih odredb, je bil aretiran. Ta podjetnik je 46letni Ivan Grobnik, stanujoči na Vrdeli-Brandežije štev. 875. Umrli so: Prijavljeni dne 14. t m. na mestnem fizikatu: Mahnič Karla, 17 mesecev, Vrdela štev. 229; Prelc Viktorija, 2 meseca, Vrdela štev. 155; Novak Germana, 5 mesecev, zagata della Corte štev. 3; Bologna Peter, 6 mesecev, Skorklja štev. 764; Dessabata Artur, 5 mesecev, Kjadin štev. 38; Mizzan Liberata, 63 let, Rocoi štev. 530; Bratoš Nerei, 17 mesecev, zagata Vespucci štev. 6. f°! Nikdar - do letos ! ij ^ Vsled nakupa velikanske partije [§j (2000) možkih in otroških oblek, za -raj morem prodati obleke po nabavnih " cenah. Moderne možke obleko od K 14 naprej „ otroške „ „ „ 8 „ oble&ce za otrok« od 3—10 let „ „ 3 Velikanski izbor blaga za po meri. (Zadnji uzorci od K 32 naprej.) Velik izbor dilavskih oblak, hlač, ■podnjih traje k dragega perila. Vee po najmirnijih cenah Alla citta di Trieste Trst, ulica O. Carducci štv. 40. obleke G) l&m ulnu 1 FILIP 6VANlSEVi£ I \mm PrtSfSi iz iesemc mm I m vissHvfl n, feL m. mm M I firsSsa ifl nn đskls. - Gost&ir. JM i &ml\ u!. Kuova 13 in sesfflnu-Buffei. i Piazzs Gius^ina štev. I u Keieriii ^ im sviKi vina pr^ vrsie. U e S Trst, ul. Giosu* Carducci 21- I I Izbera obuvala vsake vrste, najboljših, _ tu- in inozemskih tovaren po najzmer-S nejših cenah. Blago prve vrste. - Mo- m ■ derne oblike. Delo solidno m perfektno E LbIIMHHIII ■■——Ifl IJ SploSna hranilnica v Trstu „Potemje nadaljeval Samuel Love, „tudi jaz ne vem ničesar in ne poznam nakita, ki mi ga kažete." „Ali", je nadaljeval Bohmer, tu stoji gospod marki d'Herouville, ki mu je trden namen, da pojde od tu direktno k svojemu prijatelju, pospodu kriminalnemu poročniku, ako ne dobi od vas potrebnega pojasnila. Potem prepusti temu visokemu uradniku, da pride do dna tej čudni zgodbi tatvine in zamenjanja ter da kaznuje po pravici pro-vzročitelje in udeležnike." Mali Žid se je začel tresti kakor kaplja na veji. Vendar Je odgovoril z neko samo-svestjo, ki pa jej je nasprotoval izraz najvećega strahu na njegovem obrazu: „Gospod marki wd' Herouville nameruje torej obvestiti gospoda kriminalnega poročnika o izginotju dijamantov?41 „To je [moj trden sklep", je odgovoril Tancred: „Hočem videti jasno v tej temni stvari." „Nu," je odgovorU Žid, „če je gospod marki storil ta skiep, ne ravna dobro m se bo kmalu kesa!." „Jaz da se bom kebal. pravite?-..« je zaklical d* Herouville. „Bridko, in to iz osebnih razlogov, ki jih gospa markiza pove gospodu markizu." „Kaj pravite? Gospa d' Herouville ve torej, kaj se godi ?" je edini slovenski denarni zavod na Primorskem, ki je upravičen sprejemati hranilne vloge, za katere se zahteva pupllarna Pri SpMnl hrmitnlfl vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok. Vložim obrestna mera 4*/«; dvakratna kapitalizacija v letu. RENTNI DAVEK PLAČUJE HRANILNICA SAMA. Possfllu m posbftfa h zanffiftG po itiodBfli pottftii. Uradi: Via di Torre Bianca štv. 41; uradne ure: 9—12; 3—5. Tangyes, najizvrstnejše motorje na bencin, pHn, upojni plin in motorje na nafto, sistem „Diesel" stoječe in ležeče ustrojbe. Lokomobile na benzin in paro. Prevzemajo delo indu-. » v,« . ^^^^ strijskih tovaren kakor: Mlini za moke, stroji za proizvajanje olja, tovaren ledu, stroji za ka-^UiM* Aitrir,, *// menolome, stroji in tovarne za cement, stroji in nameščen ja za mizarsko obrt, centralno knrjavo, stroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd. itd. V m Name ščenje za električne razsvetljave in prenos moči. Električna vzdigala za osebe (lift), sistem Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za ko-vaSko in druge obrti. Moderne transmisije. Sesalke in cevi vsake vrste. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne cevi. Orodje in stroj za poljedelstvo in preše za vino. Olje, zamahi, pipe itd. JUhi", MjUji ii Bratci pkis? l\l m Pnnfeii ia tM Bindm nstioj