Posfnma plačama w gotovini.
Štev. 28.	V Ljubljani, dne 10. oktobra 1926.
Vlil. leto.
«a l’TIW MI l i ■IIM—Pni
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev
■Ti»Tin»JW——p—■«—»»c—n—a——MnM.ai»fun»ifk?finjinnnnBr«.mim«w^—
:: za Slovenijo v LjnbMani. ::
Ce»a posamezne št. s*50 Olrt.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina ... Din 40' — Polletna naročnina . . . . „	20’ j
četrtletna naročnina.............IO—
Za inozemstvo je dodati poštnino. ----- Oglasi po ceniku. -■
Uredništvo; Anton Adamič. Ljurljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov iv vrača, a ko se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema ie podpisane m zadostno irankirane. Rokopise je a dresirati le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se po-šitia po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1 Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
3avm namještenici na okup!,
Doista tešku sudbinu proživljuju svi javni [ namještenici, u prvom redu državni činovnici i službenici. Ne samo da se njihov položaj nakon tolikih patnja, razočaranja i stradanja ne popravlja nego se danomice još pogoršava. Unatoč očekivanju, da ;će srcdjiva-njem prilika nastati bolji .dani, svaka nova žrtva za sanaciju općeg položaja pada na njihova ledja.
Notorna je činjenica, da su žrtve iz dana u dan sve to teže. Umjesto učvršćivanja položaja drž. službenika dolazi nestalnost, koja se obročno produljuje u nedogled, mjesto materijalnog obezbedjenja dolazi redukcija, koja se periodički ponavlja poput gladnih godina i kao Damoklov mač visi nad njihovim gla- ! vama, umjesto poboljšanja plaća dolazi otimanje zaslužbine na jedan nedoličan način pod* vidom , altruističke brige za unesrećene sugradjane. I kad bi ovo bilo sve zlo, koje je sudbina namijenila javnim namještenicima, još bi se moglo govoriti o nekoj mjeri, koja je nategnuta ali nije prevršena. Nu kad se uoči tendencija naših vlastodržaca, da sve žrtve za sanaciju općenite ekonomske krize prevale na ledja državnih službenika makar i Pod cijenu njihovog potpunog materijalnog a Po tom neminovno i moralnog uništeja, mora se priznati, da takav rad prevršuje svaku mjeru, jer je nepromišljen, nepravedan, a za narodne i državne interese očigledno štetan.
Nakon što je smanjivanje dodataka unatoč izjave vlade o provizornosti ove mjere proglašeno pred kratko vrijeme definitivnim, sprema se velika redukcija drž. službenika i to u broju od 50.000 lica. Nu to još nije sve.
Iz pouzdanog izvora saznajemo, da vlada ! kam u najskorije vrijeme smanjiti drž. službenicima dodatke na skupoću za daljnjih 50 Posto, dakako najprije valjda provizorno a °nda^ onako clam et precario i definitivno. I ova mjera opravdat će se potrebom štednje * uravnoteženja budgeta, a parlamenat će naravski bez skrupula i odobriti.
Možda će tkogod ovu vijest i demantirati, a*i tom demantiju ne će trebati vjerovati, jer nas iskustvo uči, da vlada ovakove prepade taji do poslednjega časa, kako ne bi drž. službenici bili prerano upozoreni na pogibelj, koja im prijeti i kako se ne bi za vremena m°Kli spremiti na otpor.
l’eško je vjerovati, da u naših vlastodržaca imade tako malo socijalnog smisla i osje-Caia pravednosti, te su pripravni i na ovu ne-•"acijonalnu mjeru. Mi bi iskreno željeli, da fas dogadjaji uvjere o protivnom, ali zato made slabe nade.
Kraj ovakih prilika ne preostaje javnim amještenicima ino, nego da zbiju svoje re- • ^ve i priprave se na energičan istup. Neka e rutko ne plaši borbe. Složna i jedinstvena
ClJa hmže uroditi samo povoljnim rezulta-
tima, ali u njoj treba da sudjeluju svi, koji se osjepaju iskrenim drugovima i javnim namještenicima. Karijeristi i štreberi ne će i ne smiju smetati, a ako će htjeti ometati poslednje naše napore za goli život nas i naših porodica, treba s njima obračunati. Treba da se obranimo od materijalne propasti, jer je ova strašna još i u tome, što sa sobom povlači i moralnu propast. U toj samoobrani poduprijet će nas svatko, tko ima jošte poštenja i ljudskog osjećaja.
Javni namještenici! Prislonite se svj bez razlike na svoje organizacije i budite pripravni na najodlučniju borbu. »Zagr. N. gl.«
Kako naš se vedejo tiržav-! m nameščenci v službi in izven nje.
-Kabinet ministra financ je z odlokom z -dne 31. julija t. 1. št. 4343 priobčil sledečo naredbo gospoda ministra z dne 29. julija t. 1. iste št.:
»U javnosti se često piše i u parlamentu i na javnim, zborovima govori: kako autoritet državnih vlasti nije na onoj visini, na kojoj treba da je i da državni službenici ne uživaju u narodu onaj ugled koji treba da uživaju. Pošto takvo stanje stvari škodi ugledu države, i ima nepovoljno dejstvo na pravilan tok i svršavanje poslova po državnim nad-leštvima, to u vezi čl. 89., 92. i 164. zakona
0	činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog roda, in napomene g. predsednika Ministrskog Saveta Br. 1578 od 23. jula 1926. god.
Naredjujem.
1.	Šefovi nadleštava u područnom mi resoru imaju voditi najozbiljniju kontrolu nad ponašanjem -podčinjenih mi činovnika kako u kancelariji, tako i van kancelarije, i svojim ličnim primerom, savetima i primenom kazne uticati na ponašanje činovnika. One činovnike, koji se odaju kakvom, bilo poroku (pijanstvu, bludn-ičenju, javnoj kocki i. dr.) koji može uticati rdjavo na okolinu i smanjiti ugled i autoritet takvog službenika, predložiti za kaznu a u težim slučajevima i u-klo-njanje iz državne službe.
2.	Službenici kako viši tako i najniži pri vršenju službe u kancelariji i van ove imajo se prema gradjanima najuljudnije ponašati, svakog gradjanina primiti, saslušati i reči mu da ima prava na ono što traži (ako ga ima) i narediti. i preduzeti izvršenje, ili da nema prava (ako ga nema) i sa kojih razloga,
1	uputiti ga na upotrebu pravnog sredstva, ako tome mesta ima, i to sve pobranim reči-ma i službenim tonom.
Najstrožje zabranjujem službenicima da u vršenju službe upotrebljavaju nedopuštene izraze, viku pretnju i nepotrebnu polemisa-nje, a svaku opravdanu žalbu na ponašanje
državnog službenika uzeću u ocenu i nare-dipu da se takav službenik najstrožje kazni.«
Ta naredba je izšla nekako sočasno z odredbo o redukciji drag. doklad. Zdi se, kakor da je redukcija zamišljena kot kazen za naše nekvalificirano obnašanje. Oče si je premislil in je vzel otroku odrezani grižljaj kruha z opazko, da ga ni zaslužil, ker se grdo ponaša, za kar je pa doznal *šele poslednji treno-tek.
Zagrebški »N. G1.« se je odločno uprl proti podtikanju ter piše med drugimi -tudi:	»Mi
smo že opetovano naglašali svoje stališče, da zamorejo rešiti samo kvalificirani in korektni uradniki državno administracijo. Zavoljo tega je treba očistiti uradniški kader od vseh onih elementov, ki ne spadajo vanj. Za to pa je potrebna velika odločnost s strani vlade, ki mora postopati brezobzirno ne glede na partije in na osebnosti. Potem pa nadaljuje:
»Nu da današnja vlada, koja takodjer nije pokazala iskrenosti u postizavanju toga cilja, ovako komotno optužuje čitavi stališ drž. činovnika i službenika s javnih poroka, doista nije lojalno. Zar bi se moglo ovako optužiti sve ministre i narodne poslanike zato, što su se i u njihovim redovima prema izjavama nekih uvaženih političkih vodja pojavili poroci »pijanstva, bludničenja, javne kocke i drugo?« Mi znademo, da su neki ministri bili javno proglašeni kockarima, da su se opet neki u saobraćaju ne samo sa strankama nego i sa ustavnim faktorima diskvalificirali ne samo kao državni funkcionari nego J kao ljudi, pa ipak nije nikada nikomu palo na pamet, da optužbu s ovih poroka protegne na sve njihove kolege.
Ova gesta g. predsjednika vlade ne samo da nije mudra nego je posvema deplasirana. Nakon njegova postupka sa delegacijama organizacija držav, službenika ovo je ponovni dokaz, koliko cijeni g. predsednik svoje nau-že saradnike — drž. namještenike. Mog* li ovi nakon svega toga s ljubavlju raditi svoj odgovorni posao? Može li se od njih nakon materijalnih udaraca j moralnih ćušaka tražiti jošte nekih ideala i više nego li sušto vršenje službe samo prema slovu zakona?
Neka odgovore oni, koji tako postupaju s drž. činovnicima i službenicima.«
Vsekako pa morajo čitati uslužbenci finančne stroke z velikim zadoščenjem kleni in možakarski dostavek fin. delegata, g. dr. Savnika, ki ga je pripisal k tej okrožnici in ki se glasi dobesedno:
Akoravno si ne morem misliti, da bi bile dale pritožbe proti meni podrejenim državnim uslužbencem povod k tej odredbi, Vam jo po * službeni dolžnosti sporočam in Vam tudi od svoje strani polagam na srce točko 2. Kakor bi ne ibilo ne dobro, ne simpatično znamenje za nas, ako bi že z osebnim nastopom
odbijali publiko, tako je zlasti v finančni službi najboljše priporočilo, ako znam or v ljudeh vzbuditi čut, da se smejo z zaupanjem obračati do nas. S tem seveda ne mislim niti ne-moškega dobrikanja napram komursibodi, niti nedopustnega popuščanja v stvari, pač pa ono za modernega uradnika samo ob sebi umevno občevanje s strankami, ki že po svoji korektnosti in po potrebi tudi dobrohotnosti oblike kaže, da smo pripravljeni vsakomur, zlasti pa priprostejšim slojem iti na roko do skrajne meje, ki jo dopuščajo zakon in naši službeni predpisi. Skušnja uči, da morejo na ta način največja nasprotja zgubiti svojo ostrino.
Ne dajte se motiti niti po izpadih, kakor jih je prinesel znani članek »Kmetskega lista« z dne 7. jul. t. 1. (»Biriči v kmetskih hlevih«) in ki jih je narodnemu poslancu lažje podpisati, kakor meni tako kvalificirati, kot zaslužijo. Nasprotno: čim 'bolj se potrudite slediti navodilom gospoda ministra, tem bolj boste demantirali taka — na čast slovenski žurnalistiki bodi rečeno! — tudi osamljena izvajanja.	—2
Uradniško vprašanje je vprašanje pravne sigurnosti v državi.
»Jutarnji list« piše:
»Zaštita prava gradjana je osnovno pitanje svega pravnog i društvenog poretka. Ta garancija prava gradjana intimno je vezana o podjelu funkcija državne vlasti.
Te funkcije državne vlasti mehanički su razdijeljene u zakonima, ali duh podjele leži ,u primjeni, u izvršbi. Pravni kontinuitet, a potom i zaštita individualnih i kolektivnih prava gradjana leži u izvršbi podjele funkcija državne vlasti, te izvršbi unutar samih oblasti pojedinih funkcija.
Ta izvršba leži u rukama činovništva. Time postaje činovništvo po svojim funkcijo-nalnim djelatnostima zastavni dio života pravne države.
Činovničko pitanje je isključivo pravno pitanje, pitanje pravne sigurnosti u državi.
Samo sa ovoga stanovišta mora se da ovo pitanje posmatra, pa otale vidimo, koliko se zločin na društvenem tijelu počinja-va po legalno odgovornim, a u stvari neod-
govornim vlastodršcima, koji ovakovim ured-jivanjem činovničkog pitanja poradjaju na štetu gradjana odgovornost države po principu jednakosti prava i terete. O ovom će da sudi historijska istina.
Da! To je sve zločin i prema općenitosti državljana i prema stalešu činovnika. Ne valja stavljati čovjeku danas u izgled komad kruha, a psihološki ga postavljati u stanje dvoumnice, da li će ga i sutra dobiti. Time se ubija moral — svaki moral.
iNije i ne smije da bude pitanje stalnosti činovnika ovisno o uspjehu na izborima, već o kontinuitetu i stabilnosti pravne sigurnosti gradjana u odnosu zaštite njihovih prava.
Zato je životni petit Jugoslavije, da se pitanje činovnika uredi stalno i nepromjenljivo prema petitima pravne države. Kod toga plaćamo sve moguće i nemoguće vrsti poreza sve tamo do takse na artiju.
Prigodom pitanja redukcije govorili smo o izgradnji činovničkog kadera na bazi strukovne izobrazbe. Tamo smo dokazali, da je uspjelo u ovoj državi rastepsti činovnički kader, da se rad interesa partija u tom odnosu stvorilo mjesto strukovnih nosioca ekseku-tive državne vlasti, organički determinova-nih legalnim granicama svoje djelatnosti, postavilo zbor partijskih favorita sa pretenzijama svemoćnosti.
Tužna sudba ovakve prakse dostigla nas je i državljani naše države padoše potrbuške dosadjujuć se živjeti u ovakvom ambientu.
Što tražimo?!
Da se našem činovništvu zagarantuje na osnovu principa pravne države, da je subjekt, a ne objekt. Da mu stalnoŠću položaja budu kao i svakom gradjaninu zaštićena prava proizviruća iz njegova položaja j da se ta prava ne pretvaraju u subjektivni privilegij. Da mu se dade ekonomska baza, da nije izvržen bar elementarnom 'kruhoborstvu sa svim njegovim posljedicama.
Uz ove uvjete, a na bazi strukovne spreme i izobrazbe osnovani kader činovnika sposoban je da provedbom zakona regulira naš mnogostruki pravni život u cilju zaštite prava gradjana, a da je pri tom vodjen samo interesima kolektivnih i individualnih prava po onoj pučkoj: ni po babu, ni po djedovima, već Po pravdi Boga velikoga«.
Naprej, naprej!
Dalje in konec.
Razčiščenje stališča do političnih strank in kulturnih društev. — Učiteljstvo mora biti j solidarno z ostalini državnim uradništvom.
! — Za sindikalno podlago strokovnih organizacij.
Dalje bo treba imeti pri podružnicah, kakor pri centrali zastopstvo, ki bo odgovarjalo številu članov iz naše organizacije. Nas pa je največ.
Glede pretenj, da bomo izstopili iz vseh društev, moramo zavzeti umerjeno stališče in ukrepati šele po ugotovitvi, da smo vsi javni nameščenci edini vsaj v zadevi kruha, pred vsem naši bratje na jugu, pri katerih vladajo drugačne razmere.
Marsikomu, zlasti • neklasificiranemu je solidarnost neljuba, če se je preril do korita, ki mu več nese, kot če bi legalnim potom ali po opoziciji dosegel skromen paberk na rednih dohodkih.
Le v edinosti je moč in potem bodo naše pretnje kaj zalegle.
Politične organizacije nas neobhodno po-I trebujejo in se bodo bale izgubiti svoje pri-I vržence, glasove in delavce, če popolnoma j izprežemo. Gotovim strankam bi bila naša ! politična desertacija zopet nad vse dobro-I došla. Tudi to moramo upoštevati!
Ps,avino volilno pravico so nam itak vze-I li in vržimo jim tja še aktivno pravico in zo-I pet le pod pogojem, da smo edini. Pričako-I vati moramo, da bodo med nami gotovo j stavkokazi, katerim bo stranka in po njej pridobljeno korito več od solidarnosti.
Vsekako pa naj pridejo karitativna in kul-! turna društva šele .zadnja na indeks, kajti j ogabna politika in narodni interesi ter prosvetno delo naj se ne postavljajo v isto vrsto.
Cankar opisuje mater, ki vleče voz po klancu navzgor. Otroci sede v vozu in jo bijejo, preden dospe na klanec, se zgrudi pod udarci in umre. A to . mater je sram celo umreti, ker ni dosegla vrha, čeravno ji to narekuje njena neskončna ljubezen do svojih otrok.
Mi pa bomo najbrže prej omagali in bomo porinili voz po klancu navzdol, naj se pobije vse, če ni drugače mogoče in če to hoče modra — vlada, ki nam reže kruh.
F. R.:
Nov jezik.
Sinoči sem zopet sedel v kavarni v našem skritem kotičku s prijateljema Mirkom in Jankom. Pogovarjali smo se o jezikovni vedi. Prišel je na vrsto tudi novi jezik, takozvani »esperantom. Ob tisti priliki se je razvil med mirni naslednji pogovor :
»Kaj mislite, ali pride kdaj ta »esperanto? do svetovne veljave, do posredovalnega jezika, kakor je namenjen?«
e »Nikdar, nikdar! Sestavljen je enostavno po romanskih jezikih, po laščini, in to odbija. Narodi last človeštva, pa naj je še tako dobra in koristna, so si preveč nasprotni in zavidljivi, samoljubni in ljubosumni. Last enega naroda ne postane nikdar. Treba bi bilo izumiti ali pravzaprav izsiliti iz prirode nov, od vseh jezikov popolnoma nezavisen jezik.«
»Kako bi se mogel ustvariti tak jezik?«
»Na prvotni prirodni način. Jaz sem že mnogo premišljeval o tem in imam v glavi popoln načrt, ki bi ga tudi izvedel, ako bi bil ameriški milijonar. Toda kot ubog ljubljanski uslužbenec naj raje molčim o takih stvareh.
»Zakaj pa ameriški? Saj je zdaj tudi v Jugoslaviji mnogo milijonarjev!«
»Da! A naši nimajo svojih milijonov za znanstvena podjetja, in če bi jih kateri tudi dal na razpolago v take svrhe, bi ti milijončki ne zadostovali za, izvedbo mojega načrta.«
»No, kakšen pa je tisti ivoj dragi načrt? Jako sem radoveden nanj.«
»Odkrij ga nama. Morda ti preskrbiva .mecena.«
»Vidva se šalita, a moj načrt je resen. Nisem se mučil z njim le za šalo.«
»Zato pa ga ne skrivaj- Obelodani ga! Ali ga pa midva spraviva v javnost. Človek ne vidi v bodočnost. Ako bi te nenadoma pograbila smrt, pa bi odnesel svojo skrivnost s seboj. Ali bi je ne bilo škoda?«
»Imam res to napako, da nosim vedno polno glavo vsakovrstnih načrtov, a ne zapišem si nikdar nobnega. Vedno odlašani: bom že, bom že. Odlašal bom najbrž do smrti s svojimi zapiski, čeprav smrt menda še ne kleplje kose za moj suhi vrat. Toda o svojem načrtu, ki sem ga zasnoval po prečitanju Šerclove razprave O' otroškem jeziku v »Slovani« leta 1904., sem spisal primeren članek in ga poslal v objavo uredniku lista, ki sem bil že več let naročen nanj. Nestrpno sem potem čakal, kedaj izide moj članek, in vsako številko svojega lista sem hlastno pregledal, iskajoč zaželjeni naslov svojega spisa. Ker pa je bilo vse moje priča kovanje zaman, sem šel v uredništvo vprašat, zakaj da tako dolgo ne izide. »Kaj je vendar z njim? Kje je sedaj? Pošljem ga kam drugam, ako morda Vam ne ugaja.« Urednik mi je mogočno pokazal na svoj koš: »Izginil je lu notri, kamor edino spada.« »Zakaj pa?« »Ker tako majhni ljudje nimajo pravice misliti na take reči.« Razočaran, srdit in obenem žalosten sem odšel domov. Začel sem iskati prvotno sestavo svojega članka in jo srečno našel med pismi in dopisnicami. Na njej je bil dan dovršitve 12. junija 1904. Shranil sem tisti papir v poseben pismeni zavitek in tam je še zdaj. Pogledal nisem spisa nič več in tudi nobenega novega sestavka nisem od takrat napisal. Vse, vse, kar drugi zapisujejo in prodajajo, se nabira in kopiči v moji glavi. Čudno, da mi je že ni razneslo.«
»Ubogi prijatelj! Škandal, da se ti je moglo prigod iti kaj takega! Koliko škode je naredil našemu narodu in splošni prosveti tisti starokopitni filisterski urednik s svojini tesnosrčnim postopanjem ! Takih samovoljnih škodljivcev dandanašnji pač ni več v naših uredništvih!«
»Premalo jih poznaš. Še več jih je sedaj kakor nekdaj. Povem vama svoj načrt, zapišita si ga in potem ga poskusita v javnost potom tiska. Tedaj bosta spoznavala . . .«
»Velja! Pripoveduj!«
»Poslušajta torej: Bogat sem, zmerjajo me z večkratnim milijonarjem. Denarja imam, da sam ne vem, kam z njim. Oženjen sem že 15 let, otrok nimam. Zato mislim in mislim, kaj bi začel z denarjem, da bi kaj zalegel v mojo korist tudi pc moji smrti. Če ne drugega, vsaj govorili naj bi o meni. Denarja in drugega premoženja ne maram pustiti na kupu, da bi se moji lakomni sorodniki in drugi lenuhi, ki niso nič trpeli zame, prepirali, pravdali in si pasli trebuhe z mojimi žulji. Zena pravi: »Zidajva novo cerkev. Ohranila bo nama večen spomin na zemlji, v nebesih pa nama pripomogla do lepšega trončka.« Jaz se iz gotovih razlogov ne morem ogreti ta predlog. Zopet premišljujem nekaj časa o stvari še nadalje, pa se mi zasveti v' glavi pametna misel. Vzradoščen rečem ženi: »Jo že imam. Zavod za nov jezik si ustanovim. Kaj takega ni še nikomur prišlo na misel. To bo nekaj novega, nekaj izrednega. Povzdignil bom kulturo. Ves svet bo name zijal z občudovanjem in spoštovanjem. Na veke ne bo pozabljeno moje slavno ime! Kakor sklenjeno, tako pa mora biti tudi storjeno,« še pristavim in se takoj odpravim na delo vkljub pomislekom in ugovorom moje pobožne žene.
Po tej utemeljitvi so bile skoro soglasno (izvzemši 1 glas) sprejete sledeče resolucije.
Učiteljstvo ptujskega sreskega poglavarstva se bo brez izjeme včlanilo pri domačem društvu državnih nameščencev.
2.	Odobravamo takojšnji izstop iz vseh političnih in športnih društev pod pogojem, da se vsi javni nameščenci v državi brezpogojno pokore sklepu.
3.	Iz kulturnih in karitativnih društev izstopimo v skrajni sili in če bo splošna solidarnost zagotavljala uspeh.
4.	Osrednja Zveza naj pritegne v boju za kruh tudi organizacije zasebnih uradnikov, ki so ali pa bodo v doglednem času z nami vred prizadeti po redukciji plač.
5.	Prouči naj se tudi uspeh za slučaj splošne absentacije pri prihodnjih drž. volitvah.
6.	Osrednja organizacija drž. nameščencev naj združi na sindikalni podlagi vse strokovne organizacije svoje vrste. »Uč. Tov.«
Vestnik.
Bodočim penzijonistom na znanje. Gen. direkcija drž. račv. razglaša pod D R br. 102.000 od 29. VII. 1926 nastopno, za vse državne nameščence važno odredbo: 1. Razveljavljata se njeni odredbi DR br. 30.700 od 18. marca 1925 in 85.048 od 12. avgusta 1925. 2. da se novoregnlisanim penzijama upucaju zahtevi za isplatu tekonda. kad rešenje o penziji odlukom Glavne kontrole hude postalo za državu izvršno. 3. Da se po dobivenim zahtevima iza isplatu novoregulisanih penzija izvrši proračun i uputi nalog za isplatu blagajnici najdalje za 10 dana od dana prijema zahteva. 4. Da državne blagajne po tim nalozima odmah postupaju. 5. Da ovo važi samo za lične penzije a da se u pogledu porodičnih penzija ima i dalje postupati po stavu II. i III. čl. 152. zak. o čin. 6. Da se u opravdanim slučajevima, gde se penzije ne mogu regulisati shodno propisu st. I. čl. 152. zak. o čin. mogu upućivati zahtevi za isplatu akontacije u smislu čl. 131 zak. o drž. računovodstvu. (Glej naslednjo notico 1) Penzija se izplačuje šele po odobrenju Glavne Kontrole. Dočim se je dosedaj v smislu razpi-
sa Gener. Dürek. Drž. Računovodstva D. R. br. 30.700 od 18. marca 1925 in soglasnega rešenja Glavne Kontrole br. 31.607 od 7. junija 1925 izplačevala penzija takoj, ko je bila odmerjena, ne čakajoč na odobrenje Glavne Kontrole, je odredil g. minister financ z razpisom D. R. br. 102.000 >d 30. junija 1926, da se mora pri odmerjeni penziji ponovno čakati na odobrenje Glavne Kontrole ter se sme penzija izplačevati šele na podlagi tega odobrenja. — S tem smo zopet dospeli tja, kjer smo bili pred zgoraj citiranim rešenjem Gener. Direkcije Drž. Računovodstva, da se namreč izplačevanje penzije zavleče za mesece in mesece. Priporočamo, da vsakdo, kdor prosi za upokojitev, istočasno prosi tudi za odmerjenje penzije. Ako se obe prošnji istočasno predložita ministrstvu prosvete, se tudi odmeri penzija lahko takoj po upokojitvi in se postopanje na ta način lahko požuri.
Uradnik in agrarna reforma. Kaj pa agrarna reforma? Vidiš, ti še ne veš, kaj je to! Ti namreč kupuješ krompir in salato in kumare in papriko na trgu. Vsako jutro. In včasi se ob lepem dnevu ne veš kam: dati in sediš v kavarni, včasi pa greš le na sprehod. In takrat se ti zdi, da raste salata v zemlji in se spomniš, da si jo doma sam sejal in sam rezal, kot deček še, mislim. In v okolici naših mest je mnogo parcel, ki spadajo pod agrarno reformo. Po se boš pridružil, ko bodo razdeljevali zemljo, in rekel: »Meni tudi, vsaj 500 m2 za krompir in salato! In ob prostem času mi bodo otroci tu sem prihajali in mešali zemljo in začeli občudovati to presilno nevidno moč, ki ji pravimo narava in življenje! Do bodo plemeniti po srcu in nemi pri gledanju v svet.« In bo gospod, tvoj tovariš, dejal: »Žalostno, ampak tega dati ne morem! Po naredbi so uradniki izključeni od agrarnega zakupa!« Zakaj? Zato, ker se nihče ni brigal! Storimo vse korake, da se uradnikom, prizna za vrtove delež pri agrarni reformi! Vršili bomo s tem veliko kulturno nalogo. Mislim, da je zelo nujno, da bi O. Z. intervenirala pri pristojnem ministrstvu. Kmalu bo prepozno 1 Mali lastnik (čl. 2, št. 9, stan. zak.) in stol sedmerice odd. B kot vrhovno sodišče.
Stol sedmorice odd. B kot vrhovno središče v Zagrebu in zadnja instanca v civilnopravnih za-
Solidna reklama!
Solidno blago!
Solidne cene!
ti Ljubljana, nasproti Mestnega doma štev. 149.
Zahtevajte nai brezplačni cenik.
gnnnnnnnpnnnnpnnnnnnnmmGaaaaaoannnDDnDcmD
„VOIKA'
V bližini večjega mesta si kupim samotno graščinsko posestvo z lepim starinskim gradom. Vrt za njim ogradim z visoko in močno ograjo. Sredi vrta dam sezidati poslopje zavoda za novi jezik. V zavod sprejmem pet ali šest dečkov in ravno toliko deklic v starosti do enega leta. Vsi otroci morajo biti popolnoma zdravi ter iz ubožnik rodbin. Prednost imajo nezakonski otroci. V zavodu ostanejo do polnoletnosti, to je do izpolnitve 21. leta. Ti otroci pa ne smejo ves čas te dobe priti v dotiko z glasno govorečimi ljudmi oziroma ljudje ne smejo govoriti vpričo njih tako glasno in razločno, da bi slišali» in si zapomnili kako besedo. Otroci se skupaj igrajo, radujejo, smejejo, jokajo, prepirajo, zabavajo in uče pod nadzorstvom učitelja ali učiteljice in si morajo sami izmisliti svoj novi jezik. Da se jim jezički omajajo in usposobijo za govorjenje, pa jih mora učiteljica naučiti glasno izgovarjati vseh 25 glasov naše abecede po vrsti in vsekrižem takoj v prvih letih. Pozneje v petem ali šestem letu bi se učili v učilnici tudi pisati te črke, za katere pa bi se morali iz tehtnih vzrokov izumiti posebni pismeni znaki. Učili naj bi se v učilnici tudi zlogovati, to je izgovarjati skupaj po dve črki, računati, risati, peti na zlog la, igrati na glasovir ali kako drugo godbeno pripravo, in zunaj šole bi se morali uriti in vaditi tudi v raznih ročnih delih. Večkrat bi v spremstvu učiteljice hodili tudi ven v prirodo ter 'ielali izlete na gore, na jezera, v vasi in mesta; Pozneje naj bi obiskovali v mestu tudi gledališke Predstave in razne zabavne prireditve tako, da bi spoznali ves svet.«
»Taki izleti in obiski zabav bi pa pač ne bili varni iu koristni. Gojeuci in gojenke bi slišali go-
vorjenje ljudi in bi si namešali njih besede v svoj jezik.«
»To bi se ne zgodilo. Tudi jaz sem mislil na to zadevo in jo napravil brezhibno. Pred izleti bi otrokom zamašili ušesa s primernimi mehkimi kroglicami iz bombaževine ali kake druge tvarine in bi potem ne slišali nobene besede tako razločno, da bi sijo mogli zapomniti. Do 21. leta bi gojenci in gojenke že znali svoj posebni jezik govoriti in pisati. Potem bi se morali naučiti še našega jezika, izpustili bi se na svobodo in bi se jim morale preskrbeti primerne službe in opravki, za katere bi imeli največ veselja .in sposobnosti. Na ta način bi se dobil popolnoma nov jezik, ki bi postal velikanske važnosti za svetovno vedo. In kateremu naravnemu jeziku bi bil podoben in kakšne bi bile njegove oblike? Ali ni to vprašanje vele-zanimivo za jezikoslovce in sploh za vse ukaželj-ne ljudi1, posebno pa še za naravoslovce?
S tem sem obrazložil svoj jezikovni načrt le v glavnih potezah. O podrobnosti p« bi lahko spisal celo knjigo in bi jo tudi spisal, če bi jo kdo rabil in naročil. Zase pa je ne rabim, ker vse te podrobnosti lahko še nadalje nosim v glavi.«
»Radoveden sem, če bi se po tem načrtu res dobil nov jezik in kakšen bi bil.«
»Tudi jaz sem zelo radoveden ua to.<
Po teh besedah se je naš pogovor končal, in ker je bilo že precej pozno, smo se razšli. Doma sem naslednji dan sestavil in prepisal za tisk ta članek in zdaj sem spet jako radoveden, če ga bom mogel spraviti v javnost. Ali se bo tudi meni pri tem tako zgodilo, kakor se je pred leti mojemu prijatelju?
devah je zavzel s sodbo Br. 277-25-1 z dne 22. marca 1926 v vprašanju, kdo je mali lastnik v smislu čl. 2, št. 9 stan. zakona, stališče, ki je za enkrat merodajno tudi za vse nižje civilnosodne stopnje.
Solastnici A. in R. H., tovarniški delavki, sla odpovedali v smislu čl. 2, št. 9 stan. zakona pri okr. sodniji v Ljubljani stanovanje A. K., češ da imata v svoji hišici poleg lastnega le še stanovanje, v katerem stanuje A. K., in sicer na 6 mesecev, to je VIII. 1925 za 8. II. 1926. Okrajno sodišče je s sodbo odredilo, da ostane omenjena odpoved v veljavi. Ugotovilo je sicer, da imata lastnici poleg hiše, v kateri sta te dve stanovanji, sicer res še velik vrt, ki jima donaša jabolka, kadar obrode, njivo, na kateri sta pridelali 650 leg krompirja, 21 litrov fižola, travnik, ki je dal sena za 262 Din, ter gozd, iz katerega pa sta dobili le nekaj stelje; celo posestvo da lastnicama donaša letno čistega dohodka okoli 1000 Din. Okrajno sodišče se je postavilo ua stališče, da pri tem dejanskem stanuj ni niti govora, da bi imeli lastnici kako premoženje v smislu čl. 2., št. 9. stan. zakona. Lastnici sta delavki, ki zaslužita mesečno skupaj okoli 2000 Din v tovarni in si iz tega zaslužita živila ter bi spadala očitno pod zaščito čl. 12., t. 8. stan. zakona, njiju posestvo je z ozirom na donos vredno le kakih 10.000 Din, vsled česar sta zelo mali posestnici in jima gre pravica proste razpolage z enim stanovanjem pod čl. 2., št. 9. stan. zakona.
Deželno sodišče v Ljubljani je s sodbo br. III 4-26-4 prizivu najemnika ugodilo ter izreklo odpoved za neveljavno, češ da je čl. 2., št. 9. stan. zakona strogo tolmačila kot izjemo splošnega načela stanov, zaščite, lastnici pa imata poleg hiše še drugo, četudi neznatno imovino ter je v smislu čl. 2. stan. zakona povsem merodajno, če je imovina, ki jo ima mali lastnik, znatna ali neznatna, glavno je, da ima še nekaj poleg hiše, in kdor ima sploh še kaj premoženja razen hiše, ne spada pod čl. 2., št. 9. stan. zakona.
Stol sedmorice odd. B je z razsodbo Br. 277-25-1 z 22. marca 1926 revizijo lastnic zavrnil ter potrdil sodbo deželnega sodišča, tako da je ostal najemnik A. K. v stanovanju. Stol sedmorice pravi v razlogih sodbe, da je eno pojem malega lastnika v smislu čl. 2., št. 9. stan. zakona, drugo pa vprašanje, če je tak mali lastnik v smislu stan. zakona postavljen na izjemno stališče istega predpisa stanovanjskega zakona. Izjema od omejitev stanovanjskega zakona v prilog enemu stanovanju velja le, ako so dani ostali' pogoji citiranega predpisa zakona. Po poizvednih ugotovitvah sta tožite-Ijici delavki, ki imata poleg mezde in predmetne hiše tudi še nekaj zemljišča. Najsi jima poslednje vrže le malo dohodka, ni moči pritrditi reviziji, da bi ga ne bikv šteti za imovinov smislu točke 9. čl. 2. zakona o stan. Zakon izrecno navaja le, da se ]xxkojnina in plača' ne štejeta za imovino v smislu čl. 2., št. 9. cit. zakona, ne stavi glede drugačne imovine nobenih omejitev ali izjem. Zahteva tudi izrecno, da je le tedaj eno stanovanje izvzeto v hiši malega lastnika, ako so v nji največ tri stanovanja in lastnik nima druge imovine. Osobito se zakon ne omejuje pri tem na imovino večje vrednosti ali talce, ki vrže večji dohodek. Zadostuje, da poseduje tak lastnik poleg hiše, plače in pokojnine katerokoli drugo imetje. Seveda ni šteti za tako imovino predmeta brez vrednosti ali prav neznatne vrednosti, ki ne more vsled tega prihajati v poštev kot imovina. Res je mogoče reči, da lastniku hiše s tremi velikimi stanovanji na prometnem kraju velikega mesta z manjšo1 upravičenostjo pristoja ugodnost čl. 2., št. 9., kakor lastniku slabe hiše v zakotnem kraju s 4 ali tudi več mal itn i stanovanji, vendar zakon tega ne upošteva, ako le lastnik nima druge imovine razen morebitne plače ali pokojnine. Sodišču se je držati pač določbe zakona. Da pa je zemljišče lastno tožiteljicama, obstoječe iž vrta, njive, travnika in boste v izmeri 13.560 kvadratnih metrov, šteti za »drugo imovino« v smislu točke 9, čl 2. stan. zakona, najsi nima posebne vrednosti ali donosnosti, ne more biti nobenega dvoma.	»Moj Dom«.
Kdo je kriv? Beograjska »Politika« zahteva od vlade pojasnila glede sledečih vprašanj: 1. Kdo je kriv, da se je zrušila železniška proga Mala-Krsna — Topčider, ki bi morala po proračunu stati 50 milijonov dinarjev, medtem ko so stroški gradnje znesli 157 milijonov dinarjev; 2. kdo je kriv, da se je že v L 1925. užgal premog zagrebškega železniškega ravnateljstva, s čimer je bila država, po cenitvi komisije, oškodovana za 25 milijonov dinarjev, in 3. kdo je kriv, da se je pristaniški nasip v Bakru, ki je stal državo 6 milijonov dinarjev, popolnoma zrušil tri mesece potem, ko je bil
izvršen. — List zahteva od vlade, da se krivci sod-nijsfeo zasledujejo.
Čehi. Poštni uradnik, ki je služboval pred prevratom več let v Trstu in mnogo občeval s slovenskimi poštnimi uradniki, piše o nas v »Pošt. GL« ... Ko je razpadla bivša Avstrija, je bila usoda Čehom toliko mila, da so stopili na čelo češkoslovaškega naroda: Masaryk, Beneš in dr. Baših. V kratkem času so uredili državo in njene finance, tako da stoji danes ČSR na trdnem temelju. Zato pa uživajo imenovani možje svetovni sloves in mi smo na nje po pravici lahko ponosni. Če bi imela Jugoslavija našim enake državnike, bi vi danes živeli v neprimerno boljših razmerah. Podoba je, da niste imeli doslej niti enega spretnega knmilarja na državni ladji. Zato seveda ne pridete nikamor naprej, marveč nazaj se pomičete, ali kakor pravi Slovenec: rakovo pot greste. V Banatu imate svojo žitnico, ob Hrvaškem Primorju ih v Dalmaciji vam je po morju odprta pot po vsem svetu, v vaših gorah so skriti neizmerni zakladi vsakovrstnih rud, v rekah imate neizčrpne vodne sile itd itd. V istini, malo držav je tako ob-lagodarjenih, ali kaj pomaga, ko pa pravega dr-živnega gospodarstva ni. Pri slabem gospodarju imajo njegovi posli slabo. Pri slabem državnem gospodarstvu trpi v prvi vrsti državni uslužbenec. Na eni strani se izmotavajo milijoni ih milijoni, na drugi strani pa ni pare za najnunejše državne potrebe. Plačani ste slabše kakor mi, a kljub temu nočejo vaši ministri o izboljšanju plač, o izplačilu razlike ničesar slišati, ampak vam plače reducirajo, kar je glede skromnih vaših plač vnebovpijoča krivica. Nam so se letos plače znatno
izboljšale, tako da moremo svojemu stanu primerno živeti. Lahko si mislite, kako sem vesel, da službujem v ČSR in nisem ostal v Jugoslaviji!
Književnost.
Zdravje, zdravstveno poučni list, št. 9, je izšel z naslednjo vsebino: Poišči si zdravo nevesto, Naše pravice in dolžnosti za razvoj higijene, O negi zob, Zdravstvene razmere v naši industriji in obrti. Golšna žleza ali golša itd. in različen Drobiž. List najtoplejše priporočamo.
Gruda, mesečnik za ljudsko prosveto, št. 8, je razposlan. Celoletna naročnina 30 Din, za dijake in vojake 20 Din. Naroča se v Kolodvorski ulici
Zvonček (1. štev.), letnik 1926—1927, je ravnokar izšel s sledečo vsebino: E. Gangl: Dalmacija, pesem. — Josip Vandot: Kocljeva osveta, planinska pripovedba s podobama. — A. Potočnik: Ljubljana, poučni spis. — Janko Samec: Skrivanje, pesem. — M. Jezernikova: Vila Zlatana, pravljica. — Fr. Rojec: Lambergerjev dom, pesem. — Janko Leban: Valentič Stanič, življenje pis. — Karel Šrbenk: Jure, gledališka igra, pouk in zabava. — Kotiček gospoda Dobropoljakega. — Ta najboljši mladihski list vsem staršem «najtopleje priporočamo, da ga naroče za svojo deco. Starši naj se ne strašijo malenkostne denarne žrtve, kajti celoletna naročnina znaša samo 30 Din. Iz navedenega pa je razvidno, da je Zvonček bogate vsebine, ki bo našim malčkom vedno dobro služila v razvedrilo, pouk in v blažitev srca. Naročbe naj se naslovijo na upravo Zvončka, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, I.
Originalne potrebščine za OPALOGRAPH preservat, lixat in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gesteteru Cyklostil.
LUD. BARAGA,
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6, 1.
TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA & KOMP. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme In najboljše kvajitete. Prodaja na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkova ulica 3; Beograd, Knez Mihajlo va ulica 4.
EXCELLA
šivalni stroji
Nedosežni v konstrukciji in materijalu. Izredno nizke cene.
Oglejte si jih pred nakupom!
GOREČ, Ljubljana
(palača Ljub. kreditne banke.
Neprekosljivi so le
Priporočamo
1 Šinkovec nash 1 Soss
Llubljana, Mesim trg štev. 18,19
^ L. Mikuš
A Ljubljane, Mestni trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Maina trgovina Sčetarskih izdelkov
priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ul.
C6#«825» krojaški atelje rrem B§$8IC LJUBLJANA, Kolodvorska u!.28
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
F. Sznntner, Ljuhljsna
Šelenburgova ul. 1.
Specijalist za ortopedi-čna in anatomična obuvala in trgovec s čevlji.
n	Manufakturna trgovina	K
N	FABIANI & JURJOVEC	N
	Ljubljana, Stritarjeva ul. 5.	
	Priporočata raznovrstno icsensko in zimsko blago. — Vedno v za-	
	logi perje, puh in žima za blazine od najcenejše do najfinejše vrste.	
N	Na obroke proti garanciji uradov.	te
Razširjajte
„Naš Glas“!
Cenejše kot pri
razprodajah
se dobi vsakovrstno manufakturno blagp pri
J.TUPiM, Maribor
Glavni trg štev. 17.
1 Josipa Peteli
znamka
GrlMFei
za rodbino, oh, in industrijo
Ljublian
blizu Prešernovega sporne
Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija
Delavnica za popravila.
Ha veliko	Telefon 913	Na malo
HMIia dnia iaii namili i Ljiljani
priporoča svojim Članom nakup najfinejše bačke moke, sladkorja, kave, olja, masti, riža, testenin, pralnega in toaletnega mila, dišav, južnega sadja in sploh vsega špecerijskega in kolonijalnega blaga. — Pri večjem odjemu izredne cene. — Velika izbira dežnikov in predpražnikov. Izdeluje najfinejše in najtrp^ž-
poimefieinnaročiheh-',rst Kdor kupuje v zadrugi, kupuje pri sebi!
Državni usluž-benci, Kupujte v svoji zadrugi!
ZADRUŽNA BANKA V UUBUANI
Aleksandrova cesta	Aleksandrova cesta
se priporoča za vse finančne transakcije v tu in Inozemstvu. — Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekočem računu. — Oddaja srečke državne razredne loterije.
J. Hamann
Ljubljana
Vam nudi najsolidnejši ver nakupa perila, opreme nevest, 9	novorojenčkov, perja in modnih potrebščin.
Predtiskarija modernih ročnih del.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.