tetoUDCV^«. — Cena t cetrf. f* 0RE2DNT5TVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, FUOCDIIJKVA UUCSA • — •M — Izhaja dan opoldne — Mesečna naročnina 11 lir — RaAin pri postno ček. zavodu: LJubljana 10.351 Unverminderte Harte der Abwelir im OfUn Fortschreiten đer deutschen Gegenangrfffe ndrdllch Krlwol stosse im Dnjepr-Knie scheiterten — Starke aaglo-ainerfkaaisehe Angriffe *wischen Kiiste and Volturno — Erfoljrreiche detrfoche Lufttatiskeit im datBcheii Mirtehneer — Deutsche U-Boote im erfolgreichen Kampf gegen dem Femd Ans dom F tih rorhaupto.ua rtter, SI. Okt. Das Oberkommando der VVehrmacht gibi bekannt: Im Siiden tler Ostfront standen unsere Trup po h gcstern wieder in schucren Kamp-fen. Zwischcn dom Asovvschcn Me«r und dem Imjepr wurdcn starke feindliche Angriffe abgeschJaKen. I m Dnjepr-Knfe seheiterte trestlich 8a-poroschje unđ ini Raum nudwestlich Dnje« proprtrovvsk mehrere Vorsto»c der Sow-jete. Unsere Gogpnanjrriffe nordlich Krivrol Kog schreiten trotz erbitterten feindlicben VViderstandos %ut vorwart«. In der Mttte d«-r Ostfront hat die An-griffstatigkoit de« Feindes bei Gomel und vvestlich Smolensk vorubergehend nachge-lassen. Ortliehe Vorstdsse \vurdcn angeivie-sen. In den gcnannten Raumcn. besonders Bber weptlich Kritschew gewannni eigene Gegen angriffe einige in den Kiimpfen der Vortage verlorengegangene \vichtige Ge-landeabschiiiite zuruck. gBdwesmcti VVcIikfje Luki lebte dle KampftatigkHt ges$ern etjvas auf. Im Verlauf der letzten dre* Tage verlo-*en die Soujets an der Ostfront iiber 400 Panter. ^icheirumr^fahrTjenpre der KrieEpsmartne griffen in finnfeehen Meerbusen einen Ver- band leichter sowj an. Sie versenkten eln zuei SchneUboote and baecli»diffwi einige weitere Fahrzeuge schvrer. In Stidi ta Len nntemahmen brttiack-nord-amerikanlsehe Krafte starke, von Paazern traterstutzte Angriffe hn Raom zvrischea der Kttste de« Tvrrenischen Meeres and dem Volturno. Die kampfe slnd noch in vollena Gange. Cln ortlicber Einbruch nordwest-Uch Capua tvurde abgerfegelt. Im ostUchen Mittelmeer griffen deutache Kampf- und Starzkampfflugzeuge ein felnđlicbes O^leit an and besohadlgten durch Bomben volit ref fer einen Kreuzer und zwei Zentorer erheblich. Ainserdem nurde ein Transport schiff von 1500 Rti T ver* senkt. Zvvei kleine Kustenfahrzeuge der Krteg«.. marine schossen in der Agals binnen 24 S tu n den \ier feindliche Bomber ab. Dle Luftwaffe griff ara gestrigen Tage Einzelziele im Rauni von G ros s-London an. Deutsche Untereeeboote versenkten im Kampf gegen die feindlicben Seeverblndun-gen ser h s Schiffe mit zusammen 28-300 BRT und einen /erstdrer. Drei weitere Schiffe vvuroen durch Torpedotreffer schwer beschadigt. Auserdem schossen un-sere Boo te seehs zur GeleJtxugslctaernng eingesetzte feindliche Flugzeuge ab. 2.795 Sowjetpanzer and 1*442 Flugzeuge im Oktober vemichtet Weiterbin hcftinje Kampfe im Siidtcil der Ostfront — Durchbruchsangriffe in Sudi talim abgewie5en — 301.000 BKT, ferner einen Kreuzer und 11 Zerstdrer im Oktober versenkt Ans dem Fiihrerhauptquartier, 1. Nov. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Sudlich des unteren Dnjepr sind hefti-Kampfe mit durehRebrochenen Tcilcn schneller feindlieher Verbande im Gan-ge. Durch kiihne Flankenstosse bewecli-cher deutscher Kampfijruppen erlitten die So\vjets dort empfindlicbe Verluste. In der Schlacht im Dnjepr-Bogen macbt tinser Gegenangriff \veiter Rrute Fort-schritte. Siarke Vorstdsse dcs Feinde« 6ud\vestlirh Dnjepropetro\vsk nnd siid-osilich Krementschu? brachen im Ab-wchrfeuer zusammen. In der Mitte des Ostfront beschrinkte sich die Kampfiatigkeit auf ortliche An* irriffe der So\vjets in deti bisheri)?en Schvverpunktabschnitten, die. zum Tcil im Gcgenstoss. abgewiesen wurden. Von der Front vom Ilmensee bis west-lleh Leningrad wird nur lebhafte beider-seitigre Stosstrupptatigkeit gremeldet. Im Monat Oktober uurden an der Ostfront 2795 Pan7er und 1442 Flugzeuge des Feindes vernirhtet. In Siiditalien wehrten nnsere Truppen starke britiseh-nordamerikaniscbe Durcb-brurhsanq:riffe beiderseits des Volturno ab. Sie beziehen jetzt zwisrhen der ita-lienisehen VVcstkuste und dem Matese-Gebirge vrefter norduestlich gelegene Hohenstellungen. Wahrend der Feind im Voltumo-Abschnitt sofort nachstiess. folg-te er nnseren Bewegungen weiter westlich nur zogernd. Einzelne britische Flugzeuge flogen ara Tage in die besetzten \Vestsrebiete nnd in der vergangenen Nacht nach Nord\vest-deutschland ein und uarfen verstreut Bora. ben. Vier feindliche Flugzeuge wurdea abgeschossen. Die Lufttvaffe griff in der Nacht zum 1. November erneut Einzelziele im Raum von London an. Im Kampf gegen die britiseh-nordame-rikanisehen Seeverbindungen versenkten Kriegsmarine und Luftuaffe im Monat Oktober 52 Handelsschiffe mit 301.704) BRT, 18 feindliche Handelsschiffe mit iiber 100.000 BRT wurden so schwer beschadigt. dass mit dem Untergang der meisten dieser Schiffe gereehnet werden kann. Ferner \vurden 27 Handelsschiffe mit run d 170.000 BRT beschadigt. Im Kampf gegen die feindlicben Fl«t-tenstreitkrafte vernichteten Kriegsmarine und Luftwaffe einen Kreuzer. elf Zerstdrer. zwei Bevvacher und vier SchneUboote. Fiinf Kreuzer. sieben Zerstdrer und zahl-reiche andere Kriegsscbiffseinheiten %vur-den so schwer beschadigt. dass auch mit der Vernichtung eines Teiles dieser Schiffe gereehnet werden kann. Japonska nima teritorialnih ambicij Izjava japonskega zunanjega ministra ši£43mica Tokio. 1. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba"). Z zal^ljučkom japonsko-kitajske-ga pakta je dovršen okvir z zgradbo Velike Vzhodne Azije, je Izjavil japonski zunanji minister šigemicu. S podpisom pogodbe smo pr-šli zopet korak naprej k uresničenju naših vojnih ciljev, to je k obrambi vzhodno-azijskih dežel pred vsemi napadalci. šigemicu je poudaril, da nima Japoc-eka nlkakih teritorijalnih ambicij. DoČim je na polit-čnem področju dovoli prostora aa natačno ]o^itevr posameznih sfer. je postal svet, čc ga gospodarsko gledamo, raz- meroma majhen. Zaradi taga morajo biti vsi deli zemlje med seboj povezani z mrežo gespodarskih odnosov. Ta princip medsebojnega dajanja in jemanja pa je naletel na nasprotstvo Angloameričanov, ki hočejo monopolizarati vse surovine in vso svetovno trgovino ter s svojo zmado naredit! iz vse Vzhodne Azije eno samo kolonijo. Da bi se uprla tem ambicijam, je zbrala Japonska vso silo svojega naroda. Njen prvi cilj je obramba Vzhodne Azije pred angloameriškimi napadi, ki naj zasigura varno življenje vzhodnoazijskim narodom. Anglija odreka malim državam % vsako pravico do samostojnosti Po prelltju svoje krvi naj izginejo kot Stockholm. 1. nov. DNB. Konservativni angleški tednik »Observerc silovito napada v svoji včerajšnji številki pravico majhnih držav, da tudi po vojni dalje obstojajo kot države, javlja londonski dopisnik lista »Da-gpens Nvheter«. >Observer();> brt. Dve majhni obalni ladji vojne mornarice sta sestrelili v 24 urah nad Egejskim morjem štiri sovražne bombnike. Letalstvo Je včeraj napadlo pssarnrzne cilje na področju velikega Londona. Nemške podmornice so v hoju preti so-vražnikovim pomorskim zvezam potouile šest ladij s skupno 28.500 brt. in en rušilec. Tri d ni.'je ladje so bile hudo puškodo\ane s torpednlmi zadetki. Razen tega so nas.' podmornice sestrelile šest sovražnih Irtai. ki so ščitila konvoj. 2.795 sovjetskih oklopnikov in 1.442 letal v oktobru uničenih Na južnem delu vzhodnega bojišča Se vedno *Ho\iti boji — V južni Italiji zavrnjeni napadalni poizkusi prodora — 301.700 brt, ena Urižarka in 11 rušilcev v oktobra potopljeno Fuhrerjcv glavni stan, t. nov. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: Južno od spodnjega Dnjepra so v teku siloviti boji s prodrlimi deli hitrih sovražnih oddelkov. Z drznimi bočnimi sunki premičnih nemških bojnih skupin so utrpeli Sovjeti na tem bojišču občutne izgube. V bitki ob Dnjeprovem kolenu dobro napreduje naš protinapad. Močni sunki sovražnika jugozapadno od Dnjepropetrov -ska in jugovzhodno od Kremenčuga so se zrušili v obrambnem ognju. V sredini vzhodnega bojišča se je bojno delovanje omejilo na krajevne sovjetske napade na dosedanjih težiščih, ki so pa bili deloma v protisunku odbiti. Z bojišča od I Imenskega jezera do Zapadno od Leningrada javljajo le o obojestranskem delovanju napadalnih oddelkov. V meseca oktobra je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 2795 sovjetskih oklopnikov in 1442 leial. V južni Italiji so odbile naše čete močne anglo-ameriške napadalne poizkuse prodora na obeh bregovih Volt urna. Naše čete so sedaj zasedle višinske postojanke, ležeče med italijansko zapadno obalo in dalje severozapadno od gorovja Matese. Medtem ko je sovražnik na volturnskem odseku takoj prodrl za nami. je zapadno le obotavlja je se sledil našim premikanjem. Posamezna angleška letala so priletela podnevi nad zasedena zapadna ozemlja in v pretekli noči nad severozapadno Nemčijo ter raztreseno metala bombe. Štiri sovražna letala so bila sestreljena. Letal.-tvo je ponovno napadlo v noči na 1. november posamezne cilje na področju Londona. V borbi proti anglo-amerišklm pomorskim zvezam sta potopili vojna mornarica in letalstvo v mesecu oktobru 52 trgovskih ladij s 301.700 brt. 18 sovražnih trgovskih ladij z nad 100.000 brt je bilo taka hudo poškodovanih, da lahko računamo s potopitvijo večine teh ladij. Dalje jc bilo poškodovanih 27 trgovskih ladij z okoli 170.000 brt. V borbi proti sovražnim pomorskim silam sta uničila vojna mornarica in letalstvo eno križarko, 11 rušilcev. 2 straž ni ladji in 4 brze Čolne. 5 križark. 7 rušilcev in številne druge enote vojnih ladij so bile tako težko poškodovane, da se tudi lahko računa z uničenjem dela teh ladij. Prekrižani računi sovražnika manifestacijsko zborovanje v Weimaru — Nezlomljiva odločnost nemškega naroda za borbo do zmage VVeimar, 1. nov. DNB. Glavno mesto tu-rinškega okrožja je dož'velo dan prepričevalne bojne odločnesti in mogočne izpovedi vere v Fuhrerja. Ob veliki prisotnosti preb valstva ;'e korakalo nad 11.000 članov narodnococ"allstlčne stranke pred svojim okrožnian vodjo* da b* s tem dokazalo svojo pripravljenost in udanost. Dejstvo, da je v petem letu vojne možna taka manifestacija nemške moči in nezlomljive morale, daje tudi sovražniku pravilen odgover na njegovo iluzijsko agitacjo. Taki nastopi kažejo z vso jasnostjo, da je zadržanje nemškega naroda kljub vsemu sovražnemu terorju še vedno vzorno. Slavnosti tega pomembnega dne je zaključilo množično zborovanje, na katerem je govoril glavni opol-nomocer.ee za uporabo delovne sile ekrožnt vodja Sauckel. Poudaril je, da ima v tej vojni boj'šče v ustvarjajoči domovini zalogo, s katero mera tudi sovražnik v vsakem primeru računati. Sovražnik ;e mislil, da bo rekoč pri poslednji odločitvi zmanjkalo Nemčiji ali vojakov al« pa delavcev. Uporaba nemške delovne sle pi je omogrčila preprečitev teh sovražnih nad. Današnji nastop in ve'iko ljudsko zborovanje sta vsem dokazali, da ni narodnosoc:ilistična stran, ka izgub la prav n č svojega revolucionarnega ziileta Neisišija je nepremagljiva Bukarešta, l. nov. DNB,. Zameglitvenim poizkusom anglo-smeriško-boljševiške agitacije stavlja nasproti »Porunca Vremii« resničen peložaj na bojišč h. Nemčija se ne bori zgolj popolnoma mirno v Italiji in na vzhodu temveč poseduje tudi potrebno energijo, da očisti Balkan tolp in da prodre uspešno do najoddaljenejših dodekane-ških otokov. Kljub v*emu videzu so An-glo-Amer'čani danes mnogo bolj oddaljeni od zmage kot kdajkoli poprej. 530.000 ameriških rudarjev stavka Roooevelt grozi z gumijevkami — Nov dokaz za »svobod*" ki jo nudijo plutokratski izkoriščevalci Stoekholm, 1. nov. DNB. Iz poročila United Pressa izhaja, da se je že pričela pričakovana stavka v severnoameriških premogovnikih. Okrog 530.000 delavcev je prenehalo z delom. V nedeljo so sklenili Johan Lewis in ostali voditelji delavskih organizacij, da bodo vztrajali pri svoji zahtevi po zvišanju plač ter da ne bodo sledili vladnemu pozivu, naj delavci nadaljujejo z delom tudi v onih premogovnikih, kjer so že pričeli stavkati. Obratno je bilo sklenjeno, da se stavka nadale razširi. Pričakujejo, da bo Roosevelt odredil drastične mere za preprečitev stavke. Smatrajo za zelo verjetno, da bo izdal povelje, naj premogovnike zasede vojaštvo. Izgleda, da namerava Roosevelt kot poglavar plutokratskih angloamerlških izkoriščevalcev z brezobzirno taktiko gumijevk in terorja postopati z ameriškimi rudarji in tako znova lepo ilustrirati že tolikokrat zlagano frazo o >svobodi«, o katere resničnosti nam zgovorno pričajo Indija in Se\rema Afrika. Pričakujejo, da bo za časa stavke izvedeno strogo racio-niranje elektičnega toka v vseh Zedinjenih državah. . Likvidacija tujih koncesf] na Kitajskem N*nklng, 1. nov- DNB. Likvidacija angleških in ameriških posestev v vzhodnoazijskem vojnem področju hitro napreduje. Anglo-arncriška posestva, ki-jDi je japonska vojaška uprava v teku vojnih dogodkov ta segla v severni, srednji in južni Kitajski, sedaj načrtno izročajo narodno kitajski vladi, ki si jih prllaHa kot narodno kitajsko lastnino. Zadrto je, ki ga je Japonska vlada zavzela v vprašanju prenosa lastninske pravice ans^o-ameriskih pose atev na nanklnako vlada, je ponovno peklo, bilo Japonski velike simpatije v vsej Kltaj- V Angliji cvete tihotapstvo ženeva, 1. nov. DNB. Angleški trgovinski urad je, kakor javlja »Daily Mirrov«, opozoril angleške žene, da morajo biti previdne pri nakupovanju kozmetičnih sredstev, ker je črni trg preplavljen z manj vrelnimi lepoti enimi sredstvi, ki povzročajo težka kožna obolenja, Tihotapci so prodajali na primer živalsko mast kot kožno kremo, lakaste barve kot lak za nohte itd. ločitev v Angliji ženeva, 1. nov. DNB. Angleški katoliški tednkj »Universe« opozarja na močan porast ločitev v Angliji od prtfetka vojne. Število letnih ločitev ni preseglo pred izbruhom vojne 3.000, sedaj se je pa že povzpelo aa 12,000. Srbija odločno proti boljševizmu Poziv ministrskega predsednika Nediea Beograd, 1. nov. DNB. V svojem powvu srbskemu narodu, ki ga je otravil v listu ,N;vo vreme«, opozai3a ministrski predsednik Milan Nedic na nevarnosti komunizma in v zvezi s tem označuje srbsko stališče. Srbi- t i ko prav: Ned č, so protikomu-nisti in žele ostati samo Srbi. Boljšev zem nima n^č skupnega s srbskim duhom niti s srbsko civil.zac jo. Srbski narod se bo z vsem; slami boril proti boljševizmu, da ohrani svojo rodbino, svoj dom in vero svojih cčetov. Nepremagljiva nemška vojska bo skrbela, di bodo propadle najnovejše pustoiovsć ne in spletke Ar gloamer.Canov in ft>!jie\-ikov. Danes, jim klice Nedić. obstoja v Srbi:'; le ena fronta: srbska fror.ta pr:t boljševizmu, ki se bo berila |MOU njemu do njegovega popolnega izkoreninjenja Nov dokaz balpeviških namenov Helsvnki, 1. nov. DNB. List »Uusi Suo-mic pnn ša vest. ki je zbud'ia rajvečje zanimanje. Poroča namreč, da je Moskva v vztrajnem zasledovanju bo^seviške zelje po razširitvi sv:je nadvlade osnovala v julju 1943 v mestih Gorki in Tifls posebne šole za svoje komisarje. V teh ftolah »e pripravljajo boljševički funkcionarji za povojno name-stitov v posimozaih eviopskth deželah. V Grkem nameravajo vzgojiti komisarje za Evropo, v Tifiisu pa kom.aar. je za BI šnj;. vzhod. Trije novi odliko varci z viteškim križcem Fiihrerjev glavivi *>tan. 1. nov. DNB. Fiihrcr je podelil viteški križec k železnemu kiižu majorju Ottonu Franku, poveljniku grenadirske^a bataljona, stotniku Mcix-Georgu Krcncru. poveljniku gre-nadirske-;a bataljona in stotniku v rezervi Hermannu Ammoru, v~dniku grenadir skega ba-tal iona. Anglija zanemarja svoje dolžnosti do Indije Stoekholm, 1. nov. DNB. >T>aily Mir-ror* obravnava v uvodniku indijsko vprašanje. List p:Se: Če je večina kakega naroda tako revna, da se nik:lt ne zanima za kaj drugega kot le za vprašanje, kako bo preživela prihodnje dni. potem sploh ne more obstojati ni kaka demokracija v pravilnem pomenu besede. Odgovornost za Indijec ne leži na njih samih, temveč na nas. Dolžnosti napram Indijcem se zelo zanemarjajo. Razvoj letalstva bo odločil vojno v Vzhodni Aziji T°kiof 2. nov. DNB. Ministrski predsed-n'k Tojo. ki je obenem minister za oborožitev, je podal v ponedeljek ob ustantvitvi oborožitvenega min strstva z avo. v kateri je omenil: Hitra konsolidaciji bojne moči in posebno h'ter razvoj letalstva b^ odlo. člno vplival ra potek vojne v Vzhodni Aziji«. Pomanjkanje pogonskega goriva v Urugvaju Lizbona, 1. nov. DNB. Da bi zagotovila potrebno p»\gonsko gorivo za žetev, je bil urugvaj prisiljen prepovedati od 1. nov. dodeljevanje goriva zasebnikom. Zasebni avtomobili bodo odsJej prejemali le se 5 litrov »Oliva mesečno. Kratice vesti iz vsega sveta Hesnking, 2. nov. DNB. Uralno javljajo, da je Mandžukuo prznal v pc-ne^eljek začasno -TvoboJno indijsko vlado. Izmir. 1. nov. DNB. Generalni postni ravnatelj v Jeruzalemu javlja, da je bila zaradi sovražnega posega izgubljena vsa pisemska posta za Palestino, Ciper in Vzhodno Sredozemlje, ki je bila oddana v Angliji od 15. julija do 2. avgusta. Rim, 2. nov. DNB. »Lavcro Fasciata« zs»-stopa mnenje, da mora nova stranka >po-stat< trdno odločena avtoritarna manjšina, ki bo imela resnično nadzorstvo nad celotnim narodnim življenjem«. Kmetje, delavci in Intelektualci naj t veri jo to man el-no. ki se bo stopila z množico in z njo živela. Softja, 2. nov. DNB V sofijski itabjan-ski hiši je b la velika fašistična svečanost, pri kateri je bila objavljena popolna obnova fašist čne organizacije. V brzojavki tajniku stranke Pavoliniju so izrazil sofijski fašisti Duceju «n fašistični Italiji svojo vdanost. Santander. 1 nov. DNB. V bližin! San. tandra je opazila neka majhna rib'Ska ladja velikega kita. z:val. ki ni več imela dovolj moči za plavanje in se je pustila od mor!a nesti. Je b4la bržkone ranjena od blodeče mine. Po dolgem trudu je uspelo obema ribčema. da sta ubila 15 m dolgega in okoli 5 ton težkega kita ln ga zavlekla na obalo. Madrid, DNB. Zastopnik ameriškega ztinan1eer> ministra Stettinius je, kakor poročajo iz Wa?bingtona. na tiskovni konferenc? ozn?£;l razvol moskovskih podajanj kot »zelo resen« in Je bil v ostalem zelo molčeč.. Madrid. DNB. Iz srednje Amerike poročajo, da le ustavitev erradnle pa n ameriške ceste, ki so jo ukazala ameriška voiaška ohla«tva. novzročiha v le-teh maj* hnih državah občutno brezposelnost ▼ stavbeni stroki in ori industrijah, ki so bile neoosredno udeležene na tel gradnji. Posebno tei>*» so razmere v Cestariki. Ni-karaguf in Hondurasu, kler vlada bojazen, da rud! od vlade izdane mere ne bodo povzročile nikakega olajšanja na delovnem trgu. Jesenskega že v nedeljo, zlasti pa včeraj so Url lepo p Ljubljana, 2. novembra Med vcjno so ljudje baje bolj usmerjeni h gmotnemu in se odmikajo plemenitemu ter idealizmu: materializem prevladuje ne le v dejar.ju, temveč tudi v čustvovanju. Vendar tega človek ne more trdno verjeti, ko doživi praznile, posvečen spominu mrtvih, kakršen je bil včeraj; praznovanje, polno tako iskrenih dokazov, da v človeku gori tudi dandanes plamen lepega ter da se človek prav nad gomilami najraje ozre od zemlje im stvarnosti Da svet duhovnosti ter se preda čustvom. Bolečina nas veže s tistimi, ki jih ni več med nami, a ki se žive v naših srcih. Tako seže ljubezen preko gTcba. kakor pravimo, in če bi nas zastrupljale še tako vsakdanje skrbi in grenko, ba časa, kos srca je še vedno ostal za tiste, ki so z pustfli vse posvetno; njim cvete jesensko cvetje, ki je še tem lepše, ker iz njegovih barv diha otožnost minljivosti in slutnja zime. In naša pokx>paTšča so bila včeraj vsa v cvetju, nad njimi pa je sonce nenavadno radodarno, vprav razkošno razlivalo svojo veselo luč kakor v zmagoslavju nad minljivostjo. Tudi v nedeljo je bilo lepo vreme, a nikakor ne tako izredno kakor včeraj. Nebo še ni bilo čisto in burja je prinašala jdih, ki jeseni prinaša napoved prvega snega, že v nedeljo so se usmerjale množice meščanov proti pokopališču. Vendar tedaj m bik> še vsaj takšnega navala, da so ljudje lahko jemali s seboj na tramvaj cvetje, ne da bi tvegali, da bo ostalo na tramvaju. Večina grobov je b'la urejena, že med tecL nom, v nedeljo so ljudje samo še prinašali sveže cvetje in prižigali svečice na gomilati. Ali »te p°zabili na Navje? Mnogo bolj mirno je bilo oba dni na Na v ju; zdi se, da mnogi ljudje pozabljajo na ta naš gaj slave. Mendi odraslim ne pride niti na misel, da bi povedli tja mladino, jo opoaerili na tista imena na nagrobnikih, imena, ki niso zapisana samo tam, temveč tudi v n3ši kulturni zgodovini. Morda je res lepše tako, da ne motijo te samete, ki se zdi tako slovesna, in da je vse tako preprosto, kakor so preproste vse velike stvari. Sonce obiskuje tudi Navje in tam je včeraj našlo tol;ko lepega cvetja, vzgojer.ega z veščo vrtnarjevo roko. Jesensko ozračje je blo čisto in dišalo je po travi, velem listju in rahlo — kakor pač diši jesensko cvetje — po kris nlomah: vonja po svečah ni bilo. Sonce je tu in tam tudi pozlatilo obledela imena na nagrobn kih, kjer je zob časa načel zlato prevleko. Dolg pas belih in rjavkasto rd.'ćih krizantem i-n drugega cvetja se vleče vzdolž Navja; le tu in tam je ležal skromen šopek, ki ga je prinesel neznani častilec velikih mcž. Morda je bilo prav zaradi teg3 vse tem lepše. Nepretrgane reke ljudi so se vlekle včeraj popoldne več ur po cestah k Sv. Križu, čeprav so bi: tudi tramvajski vozovi neprestano polni. Sonce je pač sijalo tako božajoče d a se je zaradi tega marsikdo rad odpovedal -udobju« vožnje s tramvajem. Tramvajski vozovi so vozili k Sv. Križu z vseh prog-. Najživahnejši promet proti pokopališču je bil okrog 15., a precej ljudi se je voz lo celo do 16.30, fco je bil že najhujši naval na vozove, ki so vozili proti mestu. Naval bi pa bil še mnogo hujši, ko bi nešteti ne odhajali peš. Letos pešcev n:so vznemirjali k;lesarji in avtomobili, pa so lahko zavzeli vso širino cest. Cvetje, cvetje . . . Včeraj zjutraj je grobove najprej posrebrila slana in tu in tam je posmodila nežnejše cvetje, sicer pa njene posledce popoldne niso bile posebn> očitne. Slana in sneg sta letos tudi prej prizanesla cvetju, zato ga je bilo izredno mnogo naprodaj. Cvetličarne pri Sv. Križu so ga bile polne še včeraj. Ponujale so ga tudi številne prodajalke pred pokopališčem, kjer je vsako leto nekakšen tradicionalni sejem. Stojric z blagom. k: ga na. vadno prodajajo na proščenjih, pa letos ni bb. Po nekdanjih časih je dišalo okrog dveh kostanja rje v. ki sta prijetno presenetila ljudi, ker letos ne pečejo kostanja po mestu. Naprodaj je bilo tudi nekaj sveč in ?lučkgied na lepe velike vence. V imenu predsednika pokrajinske uprave generala Rup-n'ka je položil tam venec načeln-k prosvetnega oddelka pokrajinske uprave dr. Lovro Sušnik. Tudi bivši bojevniki prejšnje svetovne vojne so počastili svoje pokojne tovariše s krasnim vencem, poleg je pa ležal lep venec hrvatskega konzula prof. Sarina Baljiča. Slovesnosti. Kakor vsako leto se je včeraj popoldne zgrnila velika množ:ca ljudi ob velikem križu na svetokriškem pokopališču; ljudje so prisostvovali molitvam duhovščine, mnogi so pa tudi prižgali ob vznožju križa sveče i-n položili skromne šopke, da počaste spomin tistih, ki So našli zadnji počitek v drugi zemlji. Ko je duhovščina opravila molitve pred velikim križem- se je odpravila pred kostnico. Sledili ao ji tudi zastopniki pokrajinske uprave, bivši bojevniki iz svetovne vojne in slovesnosti je prisostvoval hrvatski konzul prof. Salih Baljič. Ob kostnici se je zbrala velika množica, ki je spoštljivo prisostvo. vala slovesnosti. Po molitvah so zastopniki odšli v kostnico, kjer so se nemo poklonili spominu žrtev prve svetovne vojne; posvetili so jim trenutek molka. S tem je bila slovesnost pri kostnici končana. Tedaj so se množice že zlivale skozi pokopališke izhode, sonce je pa še vedno zlatito gomile, čeprav so se tu in tam že plazile sence čez pisano preprogo cvetja, razgrnjeno čez Ljubljansko polje. Na severu ao pa rdeli vrhovi planin v modrikastem ozrač- Čudovito lep m ganljivo resnoben je bil pogled na grobove, ko se je spuščal mrak a > v temi počasi tonila bleMeca belina meirmorja in cvetja, Na vseh grebovih je gorelo svečk m lučk, da jih ni bito mogoče prešteti. Kar je še ostalo obiskovalcev na pokopališču, so vsi občudovali morje mirno gorečih plamenčkov, ki so skrivnostno razsvetljevali pota m grobove .Njihova svetloba pa je bila tako močna, da je bilo videti pokopališče v svitu medle svetlobe daleč čez Ljubljansko polje. Zadnji obiskovalci ao odhajali s pokopališča zelo pozno. Naval na tramvaj je sicer prenehal že okoli 17-30, ko se je tudi že razredčila reka ljudi na cestah, ki peljejo v mesto. Vendar je bilo na pokopališču precej ljudi še. ko se je popolnoma stemnilo. Hodili so od groba do groba, se ustavljali na grobovih znancev in opazovali svojstven prteor, ki smo ga opisali. Najdalje so se mudili na novem delu pokopališča, od koder so zadnji odhajali, ko je bil že skrajni čas, da so prišli ob poJicijski uri domov. Na višketn pokopališču Vsi sveti so na viškem pokopališču minili ob resnobno pietetni počastitvi vseh, ki so v njegovi zemlji našli svoj večni mir. Glede na velikost obeh pokopališč ni obisk na viškom relativno prav nič zastajal za obiskom, ki ga je bilo deležno pokopališče pri Sv. Križu. Za te praznike neobičajno lepo vreme s toplim solne em, ki je se bolj povzdignil svečanost, je Izvabilo obik3ovaJce že v zgodnjih popoldansk-h urah na pot proti pokopališču. Sprehod skozi naravo, ki ji daje sedaj svojska značilnost odpadanje listja in umiranje rastlin zaradi močne slane, je bil prelep. Ob robu Mestnega loga je vladal tolik mir, da je bilo razločno slišati olmeve bojev na E>olenjskem, Zgodaj že so se zgrinjale na pokopališče velike množice. Tok obiskovalcev je bil vedno gostejša in je dosegel višek okoli 15.30, ko so vstopali skozi glavni vhod v neprekinjeni vrsti. Bilo jih je toliko, da jih več majhno pokopališče niti sprejeti ni moglo. Viško pokopališče se ne more primerjati s svetokrii»kim po umetniških in dragih nagrobnikih in giobnicah. dasi so tudi njegovi skromnejši dokazi hvaležnosti potomcev do umrlih prednikov okusno in običajem primerno izdelali. Prekosilo pa ga je včeraj v drugem pogledu. Vsi grobovi so bik naravnost razkošno qkraseni z naj lep- KINEMATOGRAF KL\U MATICA Mete £3-41 Velezabamn zgodba o apraobmenju zakrknjenega sovražnika otrok. V vlogi upokojenega »postajenačelnika« priljubljeni H ANS MOSER NA POČITNICAH Predstave ob delavnikih ob 15. in _17.30. ori _ Tel.27-30 KINO SLOGA Tel. 27,-30 Razvedrila vas bo nad vse zabavna opereta GOSPA LUNA Za smeh skrbita: Theo Lingen in Paul Kemp Predstave: ob 15.30 in 17.30 uri KINO UNION relefoo «-$J Kako je stari zviti lisjak ukanil la-komnega mesetarja Vam predočuje sijajna burka PRODANI STARI OČKA Josef Eichheim, Erna Fentsch, VVinie Markus, Oskar Sima itd. Predstave: ob 15.30 in 17.30 uri. šim jesenskim cvetjem, med katerim je prevladovala bela krizanfcma. Sorodniki, prijatelji in znanci, ki so počastili spomin dragih umrbh, so nosili, na grobove toliko 10ž, da je bala zemlja na marsikaterem kraju pokrita čez m čez. Na viškem pokopališču počivajo nekateri znani naši možje. Pod kamenitim baldahinom Spi tu svoj večni sesn prof. dr. Ivan Prtjatej, ki so ga zagrebli že pred šestimi leti. Na novejšem delu sta pokopana med drugimi gimnazijski ravnatelj Anton Jug: in novinar Andrej Gaberšček, dva znana naša javna delavca iz polpretekle d»be. Njihovi grobovi so bili kakor grobovi vseh drugih okusno okrasen! Ob 16- uri je prišla na pokopališče duhovščina viške župnije v prcesiji, kakor je to na Viču že stara navada. Začele so se molitve, ki jim je sledila množica resno in v globoki zbranost. Na grobovih so zagorele številne svečke, ki so ugasnile šele pozno v nočnih urah. Med tem pa so se ljudje že razhajali.Po soičnem zahbdu 30 mnogi pospešili korak, saj je bil večerni hlad že kar neprijeten. DNEVNE VESTI — Izselitev hrvatskih državljanov iz Spodnje štajerske ter z zasedenega ozemlja Koroške in Kranjske. Nemško-hrvat-ska preselitvena komisija v Mariboru objavlja razglas o preselitvi hrvatskih državljanov jn prebivalcev hrvatske narodnosti iz Spod. štajerske ter z zasedenega ozemlja Koroške in Kranjske in sicer po razglasu nemške in hrvatske vlade z dne 11. avgusta 1943. Preselitev mora biti končana v okrožjih Brežice in Trbovlje do 31. januarja 1944. v okrožj:h Ptuj in Ljutomer do 15. maja 1944, v celjskem okrež-ju do 31. avgusta 1944. v drugih okrajih pa do 31. decembra 1944. — Večja mlečna proizvodnja v Nemčiji. Oddaja mleka v Nemčiji je bila navzlic vojnim časom tudi letos povečana- K temu je nedvomno pripomogla posebna mlečna premija, ki so je bili deležni dobavitelji mleka ter surovega masla. — Zvišana potrošnja cigaret na Slovaškem. Generalni ravnatelj slovaške turaOne režije je izjavil, da se je mesečna potrošnja cigai-et na Slovaškem dvignila od 160 na 235 milijonov* cigaret. — Lep razvoj nimunskc plovbi'. V ru-munski rečni plovbi je bilo v kt* šnj?m prvem polletju naloženih 13.733.270 ton buLga. v morski plovbi pa 79.438 ton napi a.m lanskim 13.360 tonam. IZ UUB1U7ANE —lj Kotiček s krasnim razgledom. Leno izprehaiaVšče imamo na Rožniku, kjer se vije sk 7 gozd bela cesta. Redki so pa izprehaialei. sai Ljubljančani v pretežni večini nimajo mnogo smisla za take iz-prehode. Skoraj vedno srečuješ iste obraze. In vendar hrui malokatero mesto tako lepo okolico kakor Ljubljana. Naš Rožnik je pride bil zadnje čase novo privlačnost — kotiček s krasnim razgledom na planine. Na severni strani zdaj zapuščene gostilne na Rožniku, kjer je prej drevje zastiralo razgled, se odpira zdaj ob lepem vremenu očesu nepozabna panorama Kamniških planin. Karavank in Julijskh Alp. Polovico obzorja imaš pred seboj. Kotičkrv s tako očarljivim razgledom ima celo naša na naravnih lepotah tako bogata zemlja malo —lj Sedanje vreme naj ostane čim delj nespremenjeno, si želimo vsi. Upanje je tudi. da se vreme ne bo tako kmalu spremenilo, saj je zračn: tlak še precej vis: k. Ob koncu preteklesra ted-a je burja oč sti-1t ozračje. V soboto o^roirin« Je pa blo vendar že sorazmerno toplo, saj je maksimalna temperatura dosegla 13.8° V noči med soboto* in nedeljo se je povsem zjasnilo ter močno ohladilo, čeprav je v jutranjih urah gosta megla preprečevala ohlajevanje zemlje, je vendar včeraj minimalna temperatura bila dos'ej v tej jesen: naj_ nižja- znašala je —0.8". Megla se je razpr-š:la ob 11. in pcpoldne se nam je za jutranji hlad oddolžilo prijetno sonce. Bilo je k pašno mirno vreme. Nebo je ostalo ves dan čisto, brez oblačka. Najvišja temperatura je dosegla 13.2°. a zdelo se nam je precej topleje. V pretekli noči nas je zopet zagrnila gosta megla, še gostejša kakor včeraj ponoči n davi je bilo malo topleje. Min malna temperatura je zrašala 1°. —lj Slovesna zadušnica za 17 žrtev. V pjtek, 5. novembra ob 7. uri zjutiaj bo v stolnici slovesna črna sv. maši za 17 žrtev, ki so bile zločinsko pomorjeni po zločinsich kom uništenih >x sodnikih« v Kočevju 15. oktobra t. 1 —lj Letošnje Vodnikove knjige (Ivana Matičiča pripovedno delo >;Petrinka« in Vodnikova piatka za leto 1944) izidejo konec prihodnjega meseca. Poverjeniki in člani, pohitite z nabiranjem in prigla-šanjem! članarina znaša letos 24 lir, odpravnina lir 1.50, odnosno lir 3.50, ako odpremimo knjige poverjeniku po pošti ali po železnici. Strnimo se v krog Vodni-kovcev! —lj Nesreče. Na Viču je iztiril železniški motorni voz ter se pi-evrnil v jaiek. Nesreča je zahtevala tud- nek~j žrtev m?d delavci, Id so več ali manj ranjeni, in sicer 20-letni Ferdinand Žužek in prav tako Stoletni Janez Dolenc in 211etn; Stanislav Like. Ponesrečenci so bili prepeljnni v ljubljansko bolnico. Med pi-azniki so bili spiejeti v bolnico še naslecijni ponesrečenci: Frctnc Prolog. 291etni davčni ui-adruk iz Logatca si je na krožni žagi obrezal desnico. Pri padcu se je ranila na obrazu lOletna hči ključavničarja Stanislava Pogačar iz Ljubljane. Desnico sd je zl.mila pri pjdcu 591etna žeixa posestnika Ivana Sever iz Kleč. Neki avto. rrsob'11 je pcvozil 371etnc Marijo Kune, za-sebnico iz Gornjega Logatca. Ponesrečenka je ranjena po vsem telesu. Pa.lel je in si zlomil desno nogo 371etni delavec Anton Metličan iz Ljubljane. —U Učbenik za angleški jezik, ki ga je pr.re ali univ lektor prof dr Janke Kotnik ty !z£ei začetkom prihodnjega meseca v zal ;žb-knjigarne Tiskovne zadruge v Ljubljani. Kdo učbenik v imeunvani knjigami < Selenburgova 2 v rr&pre« naroči do 30 oktobra t 1.. ca dobi z =>C) lir —lj V knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani je pravkar izšla Druga knjiga o Džungli Ru- dvardn Kiplmea v prevodu -Tan Baukarta. Naročnikom in čitateljem »Slovenskega Naroda" Kakor je večini naših naročnikov znano že iz objav v nedeljskem in pone-deljskem > Jutru«, so nastopile z začetkom novembra v izhajanju ljubljanskih listov važne spremembe. Po teh spremembah, kj jih narekujejo potrebe vojnega gospodarstva, bosta v bodoče izbijala v Ljubljani samo dva dnevnika — »Jutro« in »Slovenec«. »Slovenski Narod« se ko* dnevnik združi z »Jutrom« in od danes naprej De bo več izhajal kot samostojen dnevnik, pač pa bo dobila ponedeljska izdaja »Jutra«, ki bo izhajala v bodoče na šestih straneh, ime »Slovenski Narod«. S tem bo ustreženo zlasti onim naš»m zvestim prijateljem, ki so že po vec desetletij nepretrgano naročniki Slovenskega Naroda«.. Vse dosedanje naročnike in čitatelje >Slovenskega Naroda* toplo vabimo, da se naroče zdaj na »Jutro«. »Jutro« bo izhajalo tudi v bodoče kakor doslej vsak večer z datumom prihodnjega dne, obsegalo pa bo odslej v četrtkovih In nedeljskih številkah po šest, ob drugih dnevih pa po štiri strani. Tako bo lahko nudilo čitatel^tn mnogo več, kakor je moglo doslej. Tudi nadaljevanje našega romana »Delile z meje« bo izhajalo v »Jutru«. Združeno uredništvo obeh dosedanjih dnevnikov se bo potrudilo, da bodo čitatelji »Slovenskega Naroda« našli v bodoče v »Jutru« sestavke, ki so se jim v listu priljubili. Vsem naročnikom »Slovenskega Naroda-, ki niso že tudi naročniki »Jutra«, bomo do 10. t. m. pošiljali na ogled »Jutro«. Kdor se ne bi mogel nanj naročiti, ga vljudno prosimo, da nam to sporoči vsaj do tega dne. Mesečna naročnina na * Jutro« ostane nespremenjena in znaša IS.— lir. Kdor ima morda naročnino za »Slovenski Narod« plačano že za naprej, se mu bo računala v naroonino za »Jutro« ali pa se mu bo po njegovi želji vrnila, če se na »Jutro« ne bi naročil. Vse one dosedanje naročnike »Slovenskega Naroda«, ki se nikakor ne bi mogli naročiti na »Jutro« — trdno upamo, da bo zelo malo takih — vabimo, da se narode vsaj na »Slovenski' Narod« kot ponedeljsko izdajo filtra« (mesečna naročnina znaša 3.— lire) ali pa na vedno bolj priljubljeni tednik »Domovino«, ki velja za četrt leta samo 6.— lir. Vsem svojim zvestim naročnikom, čitateljem in inserentom se toplo zahvaljujemo za njihovo naklonjenost ter jih prosimo, da jo ohranijo našim listom tudi v bodoče. Objave Zahvala. Slov. Rdečemu križu so poklonili: G. Miklič Franc, hotelir, v počastitev spomina g. Marinka Jožeta 500 lir. Nameščenci PZ v počastitev spomina blagopok. gespe Lampe Ane 209 lir; prijatelji blagopok. g. Mihe Rožanca v njegov spomin po g. Pristavcu. trgovcu. 1000 lir za povrat-nke. Nadalje so darovali: g. Joško smuc 200 lir, g. Perdan Jernej 50 lir, g. ćermelj Kristijan, veletrgovec iz neke pravne zadeve 1000 lir. ki jih je plačal nasprotnik; neimenovani na Starem trgu 300 lir; neimenovani v 2-dcvski ulici 300 lir. Vsem darovalcem prisrčna hvala! V giavni pisarni SKK, Gosposvetska cesta št. 2-IL, se naj javijo: Pfeifer Vladimir, Kr sovec Ivana in oseba, ki pozna neko Zlatko v Beljaku. Paketni oddelek se je preselil iz Kotm-kove ulire 16 v Narodni dom. Ulica 3. maja, kjer posluje cd 2. XI. 1943 dalje. Koroška — Cvetoči sadnj vrt v Celovcu. Narava se večkrat poigra in zamenja letne čase. Na vrtu gospe Ste in i tz v Celovcu je v najlepšem cvetju okrog 30 sadnih dreves, večinoma jablan, vmes pa tudi nekaj hrušk. Ce je jesen topla, kakor letos, vidimo večkrat na sadnem drevju tu pa tam cvetočo vejico. Pač so pa zelo redki primeru da bi bil ves sadni vrt v cvetju, kakor je to v Celovcu. Zdaj cvetoča sadna drevesca so stara 3 do 4 leta in so letos že dobro obrodila. Na eni jablani je bilo 42 dkg težko jabolko. — Vojaki iz celovškega okrožja za zimsko pcm°č. Vojaki nekega lovskega polka na daljnem severu so zbrali za zimsko pomoč 10.604.10 mark. Darovalci so doma iz ce!ovš!:ega okrožja. — Celovec ima gledališke zdravnike že od I. 18*4. Do leta 1844. Celovec pri gledaliških predstavah in večjih javnih prireditvah ni imel zdravniške službe. 19. oktobra 1844. je bila v Celovcu vprizorje-na veseloigra ^Igralčeva zadnja vloga«. Gledališki sluga Peter Akhuber je moral med predstavo prinesti na mizo narezek. Pomotoma ali pa nalašč je pa prinesel celo šunko, toda le-cno. Igralci so bili v zadregi, občinstvo se je pa seveda od srca smejalo. Po predstavi ie gledališki ravnatelj kre^nil sluga z njegovim izdelkom po glavi. Mislil je. da je šunka iz kartona. Sluga se je onesveščen zgrudil. Brž so poklicali zdravnika, ki ga je poslal v bolnišnico. Za zadevo se je pozneje zanimala policija. Ker sluga ni imel težje poškodbe, gledaiiški ravnatelj ni bil kaznovan. Ta primer je pa dal komisarijatu pobudo, da je začel proučevati vprašanje zdravniške službe v gledališču, ki je bila še istega leta organizirana. — Smrtna nesreča. V Velikovcu se jc pripetila težka prorr»etna nesreča. Poštn'-avtobus je v ozki ulici, vodeči na Trg Adolfa Hitlerja., zgrabil in pritisnil k sten; 81-letnega mizarja Mateja VolavčnHia. Nesrečnežu je strlo pisni koš. Prepeljali go gi v celovško bolnico, kjer jc pa kmalu izdihnil. ; .fnoveva Fox: 24 DEKLE Z MEJE Ko man Izabela je pomislila na kidanje snega. Se zdaj je imela dela preko glave Mati jo je videla, kako je trudn slonela ob kuhinjski steni. A pri naselnik h je bilo zmerom tako: delo m prizanašalo nikomur, naj ie bil se tako mlad. Mati CKvenscva si je zategnila ruto okrog ramer in Sla v drvarnico po drva; prnesla je zvrhano naročje polen, ki jih je zložila med vel;kanske tramove v zadnji steni. Pri zajtrku ko je pospravljal vsak svojo skledo mleka in ovsene k še so malo govorili. Vsi so se bil: zresnil; in pcstaran v teh petih mesecih, ki so jih bili morali preoiti brez leta Chvensa. kajt t. covinsiionskin-^ 1 • jo. Ded ni več tako pogosto vstajal s svojega atola pri ognju, in če je vstal, je Se-' |t_ pal- Celo strast do pripovedovanja istorij ga je bila minila, in glas mu je bil nekam čemeren ln tarnajoč. Izabela je mnogokrat pomislila, koliko lepee je bilo, dokler e dedek ie opisoval bitko pri Benningtonu in ognjevito bliskal z očmi. To je bilo mini- lo. In kako rada bi bila videla, da bi ae gube na msterirem obrazu ki so postajaie o tedna do tedna globlje, spet zagladile n bi se Jožef spet tako smejal in razgrajal k<=kor nekdaj. Tudi Polly je bila zdaj tiha miška. ona. ki je še nedavno tud: v najbolj resnih urah razveseljevala vso hišo s cap_ ljanjem svojih nožic in svojim srečnim brbljanjem. Cas:h se je zdelo, kakor da je celo mali John. ki je govoril S3m svoj jezik, bolj molčečen in priden, nego bi smel b'ti dojenček. »Pojej stojo kašo, dete!< Deklica, ki jo je materin glas splašil iz zam šljenosti, je šele zdaj opazila, da se je b'la komaj dotaknila jedi- in je zsčela ubogljivo nositi v usta- Kako prazen okUs je imela ta ovsena kaša. po tolikih tednih enoličja. ko zdavnaj niso imeli dragega kakor kašo in ne zabel j en fižol. Tisto bere nasoljene svinjine in govedine so b:li že pred meseci pojedli. In nikogar ni bilo, da bi bil prinesel kaj diviačne. Da, napoved mojstra Howlanda. kako bodo p~ trikrat na dan otepali ovseno kašo s mlekom, se je bila uresničila. V teku večera je moč vzhodnika še narasla Stresal je težka hišna vrata v tečajih, ropotal z železno kljuko kakor ne- strpen vlomilec in skušal zrahljati rkna. Ko so se vrata nazadnje odprla, jih je Izabela jadrno zaloputnila. Sneg je planil v sobo To je pomenilo zanjo in za Jožefa nadaljno kidanje snega. Kaj res ne bo nikoli konca te zime? ždela je na stolcu pr* ognju, pretrudna. da b; mogla plesti ali šivati- in se pogrezala v žalostne misli. Morda bo zjutraj okrog hiše že za meter snega. In kaj nek: dela oče v tem metežu tam ob meji? Morda so mu je kaj pripetilo? Ali pa je nemara dobil pljučrico. In kako se vojna vleče, kar naprej in naprej . Pr'jazna roka ji je segla na ramo. »Spat pojdi, Bela. Jutri, ko bos spočita, se ti bo zdel ves svet drugačen.c Mati je bila očitno uganila njene misli. Zjutraj pa je bil svet Se grji na pogled. Se preden je Izcbela odprla dči, je vedela, da je bil visoko zapadel sneg. Vsi znani glasovi so zveneli nekam pridušeno. Petelinovo petje, mukanje krav, čivkanje sinic, vse je prihajalo nekam od daleč. V svoji porhantasti srajci je bosa skočila k oknu. Dasi je bilo vso noč čvrsto zaprto, je ležala na okenski polici tenka plast snega. Izpraskala je luknjico v led na šipi in pogledala v beli svet. Znižanje nakladalnih in razkladalnili rokov Direkcija državnih železnic v Ljubljan obvešča, da se na osnovi uredbe o prevozu potnikov, prtljage in robe na žvlrzniri člena 70-7 in člena S6-S z dnem 30. oktobrom 1943 zniža rok za nakladanje in razkladanje robe od 24 normalnih na 6 delovnih ur. BELEŽNICA KOLEDAR Dano: Torek. 2. novembra: Verne dusp. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matic«: Na počitnicah Kino Sloga: Gospa Lur.a. Kin<> Cnion: Pi\x»aru Btarj DEŽURNE LEKARNE Dane«; Mr. Leustek, Resi jeva ce.sta ti Bahoveo. Kongresni trg 12; Nada KamoVtr, Vič, Tržaška cesta. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 2. nov.: zaprto. Sreda. 3. nov. ob 16.30: Potopljeni svet. Red Sreda. Četrtek, 4. nov. ob 16 30: Kav-rnica. Red A Petek, 5. nov.: zaprto. OPERA Torek, 2. nov. ob 16. uri: Thais. Red B. Sreda. 3. nov. ob 16.: Netopr. Red Prvi. Drama pripravlja v režiji Mtlana Skrbniška dramo Henrika Itatna: »Bojni pohod na severu«. Sodelovali bodo: V. Skr-binšek. Peček. U km ur-Bol tar jeva, Mar'ja Vera, Bitenc i. dr. RADIO LJUBLJANA TOREK, 2. NOVEMBRA 8.30—9.00: Jutranji koncert. 9.00^—9.15: Poročilo v nemščini ln slovenščini. 12.20—12*30: Gla«b«ni uvod. 12.30—12.45: Poročila v nemSčml in slovenščini. 12.45—14.00: Operna glasba. Igra Radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanec. 14.00— 14.15: Poročila v nemščni. 14.15—15.00: Popoldan-r^i koncert. 17.00—17.15: Poroč;la v nemščini ln slovenščini. 17.15—18.00: Popoldanski koncert. 19.00—19.30: Koncert Ljubljanskega Komornega trla. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napoved programa za naslednji dan. 19.45—20.00: Maia medigra. 2000—20.10: Poročila v nemSčlul. 20.10—21.05: MOZART: Requiem. 21.05—22.00: Večerni koncert. 22.00—22.10: Poročilo t nemščini. Velike sleparije z živilskimi nakaznicami V švicj so prišli na sled velikim sleparijam i živilskimi nakaznicami. Sleparijam so prišli na sled v kantonu Aargau, izvirale so pa iz Curiha. Bivši predstojnik urada Ba vojno gospodaistvo v tem kantonu jc poneveril živilsko nakaznice glaseče se na 300.000 k£. Sleparije segajo nazaj v leto 1941. in nanašajo se zlasti na moko, sladkor, trde maščobe in olje. Čudaška oporoka čhidno in obenem zlobno oporoko je napravil neki trgovec v Stockholmu. Vse premoženje v znesku 46.000 kron je zapustil ženi pod pogojem, da se bo zadovoljila na leto z dvema novima oblekama m dvema klobukoma. Tako je hotel pripraviti ženo do tega, da bi opustila svojo nečuriernosrt. Po moževi smrti je pa zahtevala žena naj sodišče razveljavi določbo o oblekah m klobukih. Sodnik je pa njeno zjaihtevo zn-vmil. _ Rešitev križanke št. 131 Vodoravno: 2. Mitlč. 7. A raj. 9. duša, 11. zapovedan. 13. Ada. 14. ali, 15. lo, 16. Ala, 18. ak, 19. ovira. 21. baker. 24. elani. 26. lp, 28. Ana, 29. le. 30. ara. 32. muc, 33. naročniki, 36 Ivan, 37. Ezav. 38. sitna. Navpično: 1. bazalt. 2. mapa, 3. llo. 4. Ide. 5. čuda, 6. panika. 8. Rado. 10. šala. 12. velika noč, 1«. Avala, 17. arena. 19. obe, 20. ari. 23. slanlk. 25. pecivo. 27. prav, 29. luka. 31. Aras. 32. miza, 34. orno. 35. Nen. W »* A W rVlMr Vam strokovno osna«, preobilica te prebarva Vas klobuk, da tsgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga -klobukov. — Se priporoča RUDOLF P A J K . LJUBLJANA« *V. PETRA GPS8TA »T. M MDKLO&ICEVA CESTA ME. Ml Nasproti hotela Uni**) — Urejuje — A mtm pafcfcHettarla: s. &.«- qnale —a.