Poštnina plačana v gotovini te*- Posamezna številka I (Ha. Vojna v etru Vsaka vojna prinaša seboj nove metode, novo takt ko, no™ sredstva vojskovanja. V minuli svetovni vojni se je proti koncu zelo do bro in kot jako uporabljivo sredstvo pokazalo vojno letalstvo, ki se je v teku zadnj h 20 let tako izpopolnilo, da so vsi vojaški strokovnjaki in poznavalci ptipsovali letalstvu \ bodoči vojni (ki se je med tem že pričela) odločujočo, zmago ali poraz pr našajočo vlogo. Bil. smo priče naporom nekater h držav, tla si zgrade /račno brodovje, kakršnega n ma nobena druga država. Nadmoč v zraku naj bi pomenila in prinesla premoč nad sovražnikom, njegov konec in pogin. Zato vidimo napore onih držav, ki niso razpolagale z zudostnim številom letal, ko se je jeseni pričela sedunja vojna, kako h te in skušajo nadomestiti zamujeno. Vojno na Poljskem in njen hiter konec je odločilo letalstvo. Isto-tako pravijo, da so Fincem letala potrebna bolj kot vse drugo orožje. Sedanja vojna pa je prinesla novo — čeprav nekrvavo sredstvo — vojevanja, to ie vojno v etru, „napad" rado postaj na prebivalstvo sovražne države. S posebnimi oddajam1 v raz-1 čnih jezikih, za sovražnike in nev ralce skušajo razne radio postaje uplivati na mcntali-teto prebivalstva nasprotne države, vrš" propagando in agtrajo za svoj tabor ter komentirajo posamezne vojne in vse druge dogodke po svetu — po svoje. Tako je tudi radio kot povoma iznajdba, za katerega smo nrslili, da bo služil le v kul'ur-ne »vrhe, naenkrat posta! bojno sredstvo, neke vrste bojno orožje, v „vojni v etru". Noč M nočjo, večer za večerom h te skozi eter razni govori, napovedi in besedna obračunavanja sovražnh si taborov. To ie novost v sedanji vojni, nova metoda in takt'ka. Kako vel'ko važnost polagajo odločuj-či krogi na to vojno v etru, vdimo iz pisanja vseb časop;sov, ki so trdili, da namerava Nemčja s pomočjo svoje intenzivne propagande odtrgati Franc'jo, od Anglje, ozroma da namerava duševno popolnoma razkrojiti s svojo propagando vso odporno s:lo francoskega prebivalstva, da bi bilo nesposobno za vojeva-je, da b: v državi izbruhnila revolucija, zmeda, nemir in upor. M Hjoni ljudi sede vsak večer pri svo;ih radijskih aparatih in lovijo vse mogoče vesti na vseh mogočh postajah Vojni strokovnjaki so napovedovali, da bo sedanja vojna prvenstveno vojna v zraku, s čemer so seveda m/slili letalsko vojno. Doslej kake hude zračne vojne še nsmo doživeli. Zato pa je tem hujša zračna vojna na etrskih valovih nešteth radijskih postaj. Vojna v etru pa se razrija đruga'e, kakor so si jo pa zam'šljali mnogi strokovnjaki za propagando. Splošno je prevladovalo mnenje, da bodo poizkušale vse vojujoče se države prvenstveno motiti oddajanje sovražnikovih postaj Napovedovali so celo odvzem aparatov. Potek dosedanje vojne v etru pa kaže, da se poslužujejo dosedaj teh sredstev samo Nemci, u še ti le v omejenem obsegu. Radirke apara-te so pobrali le v nekaterih pokraj nah, drugod so jih pa pust li, prepovedali pa so poslušanje tuj h postaj. Ker se taka prepoved tud' pri najstrožjih kaznih ne da popolnoma izvesti, so Nemci posegli tudi po drugem sredstvu. Začeli so sistemnt čno motiti zlasti nemške oddaje francosk h in angleškh pos'aj. Tako čuje oni. ki hoče poslušati te podnje, pravcato simfonjo vsega mogočega pskanin evi-ljenja, ratrlianja in grmenja. V Angliji in Franciji še niso doslej omejil porolne svobode v poslušanju nemškega radia, četudi oddaja ta vesli v francoščini In angleščni. Prav tako doslej še ni Ivlo opaziti, da bi te rdd'je mot li. Na boiišč:h po po-oč 1 h vrhovnih foveljs'cv obeh armad na zaparim* fronti topovi če vedno po večini molče Oglašajo se od časa do časa, bolj zarad lepšega kukor iz potrebe. Za*o pa tem bolj srdito grme zvočnki, ki bruhajo po 24 ur na dan propagando in vesti v vseh mo-goč'h ježkih. Med prvimi državami, ki so pričelo uporabljati rado za politično propagando, je bila Sov- Občni zbor krajevne JRZ v Kranju V ponedeljek zvečer se je vršil redni občni zbor krajevne organizacije JRZ, ki ga je vodil predsednik g. dr. MeguSar Anton. Na zboru je bilo polnoštevlno zbrano članstvo, med drugim tudi okrajni glavar g. dr. Vidic, mestni župan g. Cesenj, bivš narodni poslanec g. dr. Šemrov in drugi. PredsedD k dr. Megašor je podul obširno poročilo o delovanju stranke v mestu, Iz poroči a posnemamo, da je stranka ustanovila svojo lastno psarno v hotelu „J den", kjer je nameščena stalna uradnica. V istem lokalu ima svojo p samo tudi: Okrajna Kmečka zveza, Zveza selekcijsk h ž v norejsk h zadrug in delavska organizacija ZZD. Sledila so poročila odbornikov, nato pa volitve novega odbora. Izvoljen je bil ' es star' odbor Z malim' dopolnitvami. Izv i odbor se bo konstitu ral na prvi se i i. Po zboru je sledil referat g. župana o občinskem gospodarstvu. G. žnpan je poročal o prizadevanju občine, ki se trudi, da bi nadomestila to, kar b morali prejšnji odbori že zdavnaj izvrš ti. Omenjal je tudi neumestna zaletavanja opozicije, kr'ti-z;ran ie po dnevnem časopisju od strani tistih liud\ ki so imeli 20 let čas delat", a niso storili prav n'česar. Danes huiskajo ljudi, češ, kakšna ogromna bremena bodo morali nositi meščani vsled slabega gospodarstva na občni. G. župan je vsa taka govoričenja zav nil, kajti bremena občanov se vsled velikih del, ki jh je obč na izvršila v zadnjih let h, ne bodo to leto nič zvišala. Veliko se je govorilo in prerokovalo o lesenem mostu, „ki se je že zdavnaj podrl." Toda sv. Janez še vedno čuva most in še ni utonil v Kokri, poleg njega stoieči kranjsk orel pa tudi še ni sfrčal v brezdno. Ce je bila občina pris ljena zapreti most za vozni promet, je to izvršila vsled tega, ker ljudje ne znajo prebrati napisov na mostu, kjer je nap sauo kol-ko prenese most. Obtežbo je most dobro prestal in če je peljal preko mostu valjar, če je šlo preko mostu naenkrat 5 voz z opeko in če so peljali vagon hlodov naloženh na vozeh, potem ni čudno, če tega ni prenesel most (Tega seveda ne omenja nobena krit ka v .Jutru" in „Narodu". Op. ur.) Nato je poročal župau o novem pokopaLSču. o gradnji novega kopališča in o med- rn'zac'ji cest skoz' mesto. Ob koncu svojega izčrpnega referata je g župan ugotovil, da je ta razg b^nost v grednji, velika /asiura naše stranke JRZ, ki spremlja z razumevanjem obč'nsko gospodarstvo. Po referatu g. župana je b'l dnevni red iz-čman in predsednik je zaključil lepo uspeli občni zbor. Akademija FO in DK Joža Vovk : Iz zaključne simbolične slike. Eden: Vsi: Eden: Vsi: Eden: Vsi: Naš čas zori kot jesensk plod. Kaj plašni in zbegani zremo vsi vanj? Jutro mogočno nas drami iz sanj. Naš čas zori kot jesenski plod. Naš čas zori kot jesenski plod. O, bratje in sestre, za njim vsi pojd'mo, pojdimo ponosno kot kmet na polje, ko stopa čez nj've in plodne brazde! Mar naj se teh dni kot otroci bojimo? Pojdimo ponosno kot kmet na polje! Naš čas zori kot jesenski plod. Prsluhnimo klico, utripom srca: Mi z vami, vi z nami, vsi ena družina, v bratstvu, v ljr.'/ezni in v delu ed na, v delu za dom jrš, za narod, Boga! Mi z vumi, vi z nam', vsi ena družina, — v delu za dom naš, za narod. Boga! Preteklo nodelio je imo je skombinral na osnovi sodobne ritmične g'mnast'ke br. načelnik Kermavner. Je to precej težko izvaja- jetska Rusija, ki je kmalu po zaključku svetovne vojne uvedla preko rada sis emalično boljševiško kampanjo. Se mnogo bolj pa so razvili in izpopolnili ra 1 jsko propagando nemški narodni socialisti, katerih doslej \ tem pogledu ni dosegel še nihče na svetu. V svetovni vojni so bili vojujoč: se narodi med seboj nepremostljivo ločeni. Med njimi je bil mogoč samo govor s puškami, topovi in bombam'. Danes pa Nemec ali Francoz zavrti le gumb na sp-ejemniku, pa že lahko čuje kaj pravi nasprotnik onkraj Mag'notjeve ali Seg-friedove črte. Se več: no'protn k se trud;, di mu v njegovem lastnem ježku pove č:m več o vseh dogodkih, ki ga z^nimnjo posebno pa 5e o t stih. katere je njegova v'adn z go*OV h razlo?0V zamolčala, ali samo delno objavila. 7. Izbruhom sedanje vo'ne se dogaja, da se na radijskih postajah mešajo vse vrste jeziki. Angleške postaje oddajajo v nemščini, nemške v angleščini in poljšč ni, frnnco-ke zopet v nemščini, vse pa še v neštetih drug h govo-r cah. Iz Londona čuješ v klas čni nemščini najostrejše napade na nemški režim, pa tudi ! slavospeve na junaštvo nemškega naroda. Zo-I pet na drugi postaji si šiš iz zvočnika rosi ja-! joči francoski glas, ki dopoveduje, da je škola j vsakega francoskega voiaka. ki na Magnotjevi ' črti izpostavi'a svojo kože nemškim granatam . v korist angleških lordov in kramarjev v Ci-tyjn. Namesto vesele ponevke iz Pariza čnj.'š iz aparata znani pr stni Hitlerjev glas, z danes že nekoliko zastarel mi in neaktualn mi govori, vse seveda na ploščah. Volna v etru pa zasleduje še en smoter. Pre-pr čnti hoče prelvvalstvo nevt-nln'li držav, da samo ta tabor, ki po rad u govori, zasluži njihovo naklonjenost in priznanje. nje v svoj h finesah, ki zahteva treniranih, oziroma talentiranih gimnastkov. Tudi Ker-mavnerjeva originalna gimnast čna vaja je morala zadovoljti celo sodobnega gimnastika. Prav gotovo pa so kot izvajalci prostih vaj najbolj uspele naše gojenke in naraščajniki s simbolično vajo „Jager pa jaga", ki so jo izvajali ob skupinskem samospevu na tako prisrčen način da je bila ta točka dvakrat izvajana. Gojenke same so imele 3 samostojne ločke: letošnje proste vaie s krogi; 2 simbolični vaji „Jezus blagoslovi me" in pa ,-Barčica po morju plava", ki so jih izvajale ob skupnskem samospevu na globoko občuten način. Kot že rečeno tokrat orodna telovadba ni bila prvenstveno zanimanje iz že prej omenjenih vzrokov. Beležiti pa je kljub temu vel'k napredek orodne telovadbe, predvsem na konju n. pr.: lepo izvaiani celi obrat' pri odskoku na tla pri izvajanju koles itd. Pa tud' na bradlji smo videli lepa težka sodobna izvajanja, ki se ne vidijo vel'kokrat n'ti v odsek'h večj;h mest kot n. pr.: sredi bradlje v zakolebu skozi steg-nfeno ročno stojo predmet — salto — naprej do store na tleh. Sredi programa je imel načelnik Kermavner, ki je b;I tehn:čni vodja akedem'je. na vse navzoče kratek in jedrnat nagovor; označil je smoter orsraniznc'ie in njene smern:ce oz'raje se na aktualne današnje razmere, v ka*erih živimo z peklom: .Zdrav duh v zdravem telesu v službi Bom '"n domorin'!" Akademijo je zaklinčla sijajna s'mbol'čn* sl!Va kot v 7ačetku z or'Vnahvm ba* za to priliko prikrojen:m ide»n.Jm sin slom mUd^-skr"n pnlw*a v besed' duhovne«* mdic ?gt kaplana Joža Vovka, katero je v lep; simboliki izvaralo celokupno čl«ns*vo. Vsa pri^ed^ev je tra;ala približno dve urL Pred odhodom so vsi pr;«otni z«peli z m'adost-n>m zanosom h;mno: „Dv:gnita orlv f" Našim fantom in dekletom iskreno čestitamo k vsestranskemu ucr>ehu v delu na polju mladinskega ka»oli5Veea pogreta, k' en *ako zavestno, požrtvovalno v»š:ro v svniern ne;r'i>n«nn »leaVzmn *er živl'enjskem optinpzmu. kateri oriei0 brazde za novo polj« na ne baS mehki led'nM... Pismo finskega esperantista Te dni ie prejel s F:n«ke naš znani krantski esnerantski delavec g. Slabe A. znač'lno pismo nekega esperant;sta s katerim je v p'smen'h stikih. To pismo kaže silno moralno moč fo-skesa naroda, ki se še sedaj v ed'ns'venem življenjskem optm-zmu, kar ga pozna zgodovina, neomajno bonije neorej ter s'g"rno veru ie v zmago pravice. Obenem ie poslal tudi H orieinaln'h sik s f;n«k'h boii*č ki px jih bomo no možnosti priobčil; v pozre'š'h številkah. Naš'm č:tateliem podajamo ori<"na'no pismo v prevodu. Naj si sami ustvarijo sodbo o finskem narodu, katerega imenujejo Spartance 20. stoletja. Prevod pisma Pari 30. I. 1940. Drugi somišljenik! Pošiljam Vam nekaj slik iz sedanje F nske s prošnio, pomagajte nam! Borimo se proti veliki premoč ! Toda mi bomo gotovo zmagali, ako nam bodo zunanje države pomagale, zaradi tega pomagajte nam, storite vse kar morete za Finsko! Vnš 'skreni priiaelj Hannes Haaniia' Pari Lant nen II, Finlando. Vincencijeva družba Občni zbor Vincene:jeve družbe. V nede'jo tS. februarja ob 2. uri popoldne po litanijah se vrši v Marijanšču občni zbor Vncencijeve. družbe. Ker vrši Vincenciieva družba vel'ko sorialno nalogo na polju karitatvnera delovanja, vabmo vse članice na občni zbor, da se navdušite za zvišeno delo na*e družbe. »GORENJEC« Pevotodja g, Mohor Ciril se je poslovil s kora Na Sve&aico se je poslovil s kranjskega kora'g. Ciril Mohor. Njegova markantna osebnost je pač znana po vnej Gorenjski, saj je delokrog njegovega udejsivovanja tako obširen, da je on gotovo eaa na i boi i znanih ' osebnosti Gor*n jske. Skoro 37 let se je udejstvoval kot pevec na kranjskem cerkvenem koru. Zc kot deček je pomagal s petjem svojemu očetu prt cerkvenem zboru s svojim lepim glasom,'ki"'se mu je razvil v mogočen tenor. Njsgev oče jc bil dolgoletni organ.st v Kranju in je svojega sina ie od leta 1903 zaposlil na koru. Po dovršeni orglarski šoli 1. 1908 pa je mladi Ciril prevzel za svojim očetom službo organista pri župni cerkvi v Kranju. V svoji dolgoletni službi je mnogo žrtvoval za cerkveni pevski zbor, ki je bil gotovo med najodl čnejš mi podeželskimi cerkvenimi zbori. Z njim je priredil tudi več lepo uspsl b cerkvenih koncertov. V tej dobi je g. C ril, kakor ga imenuje ves ; Kranj, vodi tudi mnogo let društveni pevski zbor prosvetnega druš va v Kranju, 'k: je skoro vsako leto prred 1 kak zelo posrečen pevski koncert. Ciril Mohor je zelo dober organizator, znal je za vsako javno potrebo hitro orgar.izrati ve! k zbor iz cele kranjske dekanije, priredil je tudi nekaj mogočnih'pevskih nastopov po vsej dekan1 ji pod svojo spretno takt rko O vseh teh pevskih 'prireditvah so svoj čas obširno poročal', časopisi. "Nekaj časa po vojni j:; g. Mohor poučeval petje tudi »a kranjski gimnaziji. Toda g. Cir'1 se ni udejstvoval samo kot or-ganist in pevovodja, posvetil se ie tudi druge- mu javnemu delu, ki ga je končno tako zaposlilo, da ni zmogel več vsega dela. Ves čas po vojni vodi Hranilnico in posojilnico v Kranju, ki je pod njegovim ravnateljstvom zr*stla v enega največj.h podeželskih denarnih zavodov. V prostem času n,d zadene I puško na rame in odide v: prosto nuravo, kjer je imel 8e pred leti najbbSirnejša lovišča v najemu in še danes kaj rad strelja divjad po lepem besu-škom' lov šču.*Kot odličnega'-lovca' so gu pred lefj izvolili gortajski' lovci ta• pred .edm k,i"lovskemu društvu'ta vso Gorenjsko,*kar "mu da nemalo posla. L. 1918 pa so mu na -bbčnem zboru Tiskovnega društva v'Kranju naprtili še predsedstvo tega podjetja. Upravni posli v hranilnici so se zadnja leta zelo namnožili-Tiskovno društvo zahteva tudi toliko dela, da končno g. Ciril ni več zmogel vseh poslov in je radi tega koncem 1. 1939 zaprosil cerkveno predstojništvo župne cerkve v Kranju, da naj bi ga razrešilo službe organista in psvovodje pri župni cerkvi. Tako se po 36 letnem udejslvovanju kot pevec na koru in po 32 letnem službovanju kot or»nn;«t poslavlja g. Ciril s kranjskega kora. preobložen z delom na drugih poljih. Mislimo, da v vsej zgodovini kranjske župnije še ni bilo moža, ki bi bi posvetil toliko let svojega življenja koru in petju kranjske župnije. Cerkveno predstojništvo se mu je skreno zahva-I lik) za njegov ves dolgoletni trud in vse obilo žrtve za cerkveno petje, v hvaležnosti ga bodo ohranili pa tudi vsi farnni, k: so vedno upošteval' njegovo točnost na koru in njegovo veliko požrtvovalnost za cerkveno petje. Vokalni in recitacijski večer -v Trsieu i V terek, dne 20. februarja se vrši v dvoruni na „Skali" v Tržiču vokalni in recitacijski večer, kjer nastop ta znana umetn ka: operni in koncertni pevec Slavko Lukman ter član narodnega gledališča v Ljubljani g. Milan Skr-binšek. Sodeč po vsebini programa bo prireditev Jako pestra, za kar nam jamči že ime priljubljenega tenorista Slavka Lukmana, kateri je bil že ob vsakem nastopu deležen laskavih o-cen. Dr. E. B. piše o njegovem koncertu sledeče: Njegov glasovni material je nenavadno lep. Tekoč, mehak tenor, katerega timber spominja na glas Riharda Tauberja in katerega močno zgrajena srednja lega je zelo zvočna ter omogoča umetn'ku tehnčno na znatni višini stoječo reprodukcijo zapetih pesm in arj. Posebno uspešni So bili njegovi nastopi na turne- ji v Holandiji in Nemčiji, kjer je tudi sijajno I certom uspel in je radi tega prporočljivo, do dovršil svojo vlogo v glasbenem filmu pr: „Ufi" se vstopnice že v naprej rezervirajo. Predpro- v Berlinu „Ljudje brez maske". j duja v glavni traf ki Perne v Trž ču. Pri kla- Naš domači koncertni pevec tenorist, kateri virju ga spremlja g. Pluniušek. Tudi gospod je imel doslej žc več uspelih koncertov širom Skrbinšek je znan naši javnosti, domovine in v inozemstvu, bo tudi s tem kon- Gospodinjmki tečaj v Naklem Prvega decembra lanskega' leta se je pričel v okvirju 'Prosvetnega društva devettedenski gospodinjski tečaj. Vodi~ga;po1eg 'drugih'predavateljev pod nadzorstvom'Ženske hirščanske zvtze strokovna učitelj Ca gdč. ^ lica S.vec absolventka dr. Krekove gospodinjsk" šole v Ljubljani. Udeležuje se tečaja 11 deklet in kmečkih domov čez dan in zvečer 11 tovarniških delavk in nj m podobnih uslužbenk. Za zaključek tečuja so sklenila dekleta, da priredijo v nedeljo 18. februarja vsebinsko le- po igro, ki jo je spisal znani profesor janko Mlakar: „Tri matere" in 25. februarja ponovitev igre obenem z razstavo izvršenih del v kuharski umetnosti, š vanju in vezenju Igra bo obakrat popoldne ob 3. uri v »Stara šoli"; razstava pa ves dan 15. februarja v župnišču. Upamo, da bodo domači, kakor tudi sosednji faraui s štev Inim obiskom igre in razstave nagradili pridnost in idealno stremljenje požrtvovalnih deklet, za kar so tem potom tudi vsi lepo vabljeni. Sadjarsko in vrt. društvo v Besnici ustanovljeno V nedeljo 28. januarja se je vršil v cerkveni dvorani v Zg. Besnici ustanovni občni zbor sadjarskega in vrtnarskega društvu, katerega se je udeležilo kljub visokemu snegu in slabim potom precejšnje število umnih sadjarjev. C. Škulj, tajn k sadjarskega in vrtnaiskegu društva iz Ljubljane n referent za sadjarstvo iz Kranja, sta v svojih strokovn h govor h podala obširna poroč la in navodila za sadjarstvo in vrtnarstvo, kar so udeleženci vzeli z velikim odobravanjem na znanje. V novo nastalo društvo se je takoj vpisalo i okrog 30 vneth sadjarjev in pristopajo še vedno novi člani. Odbor pa je sestavljen sledeče: Prrdsed"'1 Udir Jože iz Sp. Besn.ce; pod prod Bit n'' |o-žef iz Zg. Besnice; blagajnik S nk Jožef iz Sp. Bcsnice; tajnik Tomaževič Anton, iz Zg. Besnice, ter še nekaj odborn kov. Vsak član bo dobival strokovni lst »Sadjar in vrtnar", v katerem bo našel mnogo poučnega čtiva. Želeti je, da bi v imenovano društvo pristopilo čim več sadjarjev. Izravnava cen sladkorju v vsej drsavi Izdana je uredba prodajne centrale za sladkor, da se osnovni tovarniški ceni za vagonske količine dodaje povprečna tovornina po 0.45 dinarja za en kilogram, to pa za kraje na sedežu sladkorn h tovarn, kekor za najbolj oddaljene kraje v državi. Sladkorna prodajna centrala bo odrejala ceno sladkorju za vsak kraj v državi, pa bo obveščala finančno kontrolo o tej ceni, to pa zaradi nadzori. Finančna kontrola bo gledala na to, da bo vsak trgovec imel v trgovini cenik za sladkor. Sladkorna centrala bo postopala proti trgovcem, ki bi prodajali sladkor dražje nego po ceniku in bo odvzela trgovcu pravico prodaje sladkorja, če bi se pregrešil proti odobrenem ceniku. Slikarska rasstura Čitatelje „Gorenjca" opozarjamo na razstavo poznanega hrvaškega akademskega slikarja Mirka Uzorinaca, ki kot prvi Hrvat v K.anju razstavlja svoja najlepša dela tako: akvarele, oljnate sLke in portrete. Razstava so vrši v klubski sobi hotela „Evrope" II. nad. in bo trajala še do nedelje. Jože Herfort: Sonce se je toplo upiralo v golo reber, kako ti je tak spomin prijeten v zimskih dneh, globoko v globeli je šumela voda, nekje je vabil zvon k pozni maši, bila je lepa sončna nedelja. S tovarišem sva obirala prisojne in odsojne rebri — lovila sva zajce. Jaz sem zapiral vrhnje oziroma zgornje prelaze, tovariš doline, vmes pa je opravljal svoje delo pes, moj brak Pik. Iz doline so jeli prihajati ljudje od maše in vsak je lezel na svoj grič, kjer je stala njegova domačija. Proti meni sta počasi krevsali dve mamici glasno govoreč in obrekujoč vso faro. Pobožno sem poslušal meni ne namenjeno pridigo, ko je nedeljsko tišino zmotil pasji lajež, Pik je spodil zajca. Ž n-ski sta za hip obstali in se zazrli v dolino. Ta hip pa je tudi že počil strel in zajec *o je ubral po rebri proti meni. Lagodno in počasi je skakal po poti, ženski sta med tem spet jeli s svojim jezičnim poslom in spešili korake proti meni. Zajec je pritekel do žensk, postavil možička in nekaj hipov premišljeval, nato pa ženski enostavno prehitel. Dolgokrilki sta zavreščali, zajec pa ni teka prav nič pospešil, pač pa je po nekaj skokih padel in jel otepati z vsemi štirimi — tovariš ga je zastrelii. Sedaj pa dragi bralec le urno naperi svojo filmsko kamero na niz dogodkov, katere bom pred teboj razvijal, zakaj, komaj boš sledil njihovi naglici in strelovitosti. Si pripravil kamero? Ze držiš ročico? Zdaj! Ženski sta umolknili, oči so se jima poblis-nile, urno sta se ozrli okoli sebe, se spogledali in v hipu obe planili proti zajčji parv Skoro v istem hipu sta obe zagrabili malega mrlička in ga jeli vleči, prav kot delajo mlada ščeneta s cuniami. Čez hip sta spustili zajca in se spoprijeli, pa najbrž samo za šalo, slerlil ie uren sporazum. Debelejša in zajetnejša je pobrala zajca in ga skrila — pod krilo. Hip nato sem stopil izza brinjevega grma, ki je rnstel v oni pušči in voščil obema „damama" dober dan. Ena je malo zacrodrnjala, ona z zajcem se je pa obrnila proč. Hoteli sta iti mirno in enostavno — mimo! Zavzel sem resen stav in dejal: „'Mati, kaj imate pa pod krilom?" — Prasec, kaj sprašuješ!" sta mi odpeli v dvospevu. „No. pa me le zanima!" sem vztrajal. — Star si zadosti, že veš!" mi je zabrusila ona zajetna. „Mati, zlepa! Če ne, bo žandar krilo dvignil!" To je pomagalo. Prijela se je za pas in zajec je padel od nje. — Na, hudir, tu ga imašl Mrha požre«nn!" „Ej, mati, le kdo je bolj požrešen!" In že sta mi zginili za ovinkom, rdeči kot kuhan rak. Po logih in tokavah je pel lovski rog, pel vse od Ljubljane, ki se je sramežljivo zavijala v megleni plašč, pa gori do meje naše lepe domovine. Če vsi slave svetega Huberta in sv. Ey-stahija, počemu ga ne bi pa še jaz? Lep dan je bil in res sem šel. ham, brez družbe. Kadar se mi zahoče lepote božje narave, tedaj grem vedno sam in le tedaj sem vesel, zadovoljen in srečen. Ker pa sem lovil s psom, sem vzel na dnino tudi logar ja-čuvaja Krivodušnika. Izdajalsko ime! Krivodušnik, lump, tat, prebrisanec, pretepač, žganjepivec — črna duša! Zgubil se mi je z vidika i pes i on in dolgo sem vztrajal na stojišču sam. Kar je v grani zalajal pes in tudi počilo je že in spet je bilo vse tiho. Čez hip, ki je trajal pol ure, se je oglasil tik pod menoj lovski rog in prikazal se je Krivoduin k s psom. — „Kaj ste streljali?" sem ga pobaral. »Zajca!" je bil kratek odgovor. — ,In kje ga imate?" — „Zgrešil sem ga in ker je šel čez mejo, sem psa privezal." Kaj malo sem bil zadovoljen z odgovorom, pa kaj sem hotel! Šel sem domov brez plena. Čez mesec dni sem zvedel, da je tedaj ustrelil srnjaka in ga obesil v smreko.. Mož vreden svojega imena. * Gorski Lojz, moj najboljši čuvaj mi je nenadoma odpovedal službo. Z nasprotne strani so nanj streljali divji lovci in ker ni varen življenja, mi odpoveduje službo! Potolažil sem ga in dejal, da bom zadevščino uredil z orožniki. Za-devščina pa je bila res zadevščina in se je vlekla dolgo, vsaj tako dolgo kot povest o jari kači in o steklem polžu. Krivodušniku sem odpovedal pred mescem dni službo, poleg srnjaka, ki ga je obesil v smreko, je ustrelil še divjega prašiča in ker ie divjačine ni našel na lovski karti, ie enostavno molčal in pujska obesil v dim. Orožniki so mu vzeli puško, prišel je k meni ves ponižen s prošnjo, na i bi jaz govoril nri orožnikih zani. da bi dobil puško spet nazaj. Da ne bo nič, je bilo moje končno mnenje. „Ze prav. mi je zabrusil, saj imam še denar in puške tudi še prodajajo!" Urno je pobiral kosti svojega rojstva, podstavljene z nerodnimi nogami, zakaj, že je letel skozi vrati in njegova palica s suknjičem za njim. Izročil sem ga orožnikom s kaj toplim priporočilom, da bi se mu ne bi kaj zgodilo, zakaj črna duša v črnem telesu! Čez štirinajst dni je zginil moj najboljši pes, ni ga hotelo biti nazaj ne zlepa, ne zgrda. Ko me je pa pot hote zanesla mimo raztrgane Krivo-dušnikove bajte, me je pes najprej pozdravil! Naznanil ga nisem, le to sem mu dejal, naj se pazi, ker mera bo vsak čas zvrha polna! Logarju Lojzu in bratu njegovemu Tonetu sem naročil, naj odstrelita dve ali tri srne. Sama nista mogla, oziroma hotela napraviti pogona, pa sta povabila — Krivodušnika in še enega mojih tihih sozakupnikov lovišča, za kateresra pa jaz žal za mene in k sreči zanj nisem vedel. Ustrelili so tri srne, da prekinem tok dogodku, Krivodušnik se je obotavljal in obotavljal, češ, žandarji so mi vzeli puško, z bezgovko pa ne morem iti na srne. Tone ga je pogledal po strani in dejalr „Mar misliš, da ti verjamem? Saj bo vse v red t, le pridi " In res je prišel ter sam i oložil na dlako dve od onih treh padlih srn. Sedaj je predlagal čudno srednjo pot: „Ti, Tone in Lojz, pametna sta, kaj bo oni s tremi srnami! Eno njemu, eno vama in eno nama, pa bo še najbolj prav." Tone je ugovarjal in klel, da bo naznanil, pa tudi ne bi pomagalo, da se nista v tem hipu pokazala tik za Kri-vodušnikom — dva orožnika! „Stoj in puško doli!" Ubogi Lojz, že itak po naravi bolj boječ je pozabil, da je moj čuvaj in je mirno položil puško na tla in v strahu dvignil tresoči se roki. Isto je napravil Tone, le onadva sta jo hotela pobrisati, pa nista tega še do konca premislila, ko ju je že prijela trda orožniška pest. zakaj, oko postave je videlo, kaj sta nameravala. Lojz in Tone sta pokazala papirje in sta šla s srnami, Krivodušnik s tovarišem pa je šel z orožniki, zakaj nova orožnika ga tudi še nista poznala. Kratka povest, dolga reč s še daljšim ozadjem. Isti dan, kot sem pisal Lojzu za srne, sem pisal tudi orožnikom in izrazil željo, kam naj gredo na določen dan. Pravtako pa sem pisal Lojzu, mojemu nič hudega slutečemu lovskemu čuvaju, da bosta s Tonetom sama težko kaj opravila in da naj vzame še Krivodušnika ali pa še koga! Neumno zamišljena past je uspela in Krivodušnik je šel za štirinajst dni na ričet, pa še ob skoro novo puško je prišel. Podobno se je zgodilo z njegovim tovarišem. Drugi dan, čim sta prišla iz zapora, sta šla na strežo in na prežo — naj bo Lojz pli Tone. Prišel je Lojz z oslom in nanj sta odprla ogenj iz vojaških pušk, streljala pa sta na pet do šeststo metrov in ga k sreči zgrešila. Lojz bi se nridušil, da sta bila onadva, pa si ni hotel otežiti vest z grehom, zakaj prepobožen je in je raje odpovedal službo, katero pa je fpo kratkem pregovarjanju spet sprejel, zakaj Tone, ki je imel več lovske krvi v sebi, se je one čase ženil, oženil in odšel od doma. StRAN 3 Statistika kranjske Številke so sicer mrtve, toda mnogo povedo! Tudi številke iz statistiko kranjske dekanije so kaj zgovorne. Glede rojstev je kranjska dekan ja že padla pod normalne mere. Normalno bi moralo bti rojenih kakih 30 otrok na en tisoč prebivalce*, dejansko pa je rojenih le nekaj rez 25 otrok. Tako se tudi v kranjski dekaniji kaže, da slovenski narod ne raste tako. kakor b'moral. To je zelo, zelo resna stran življenja našega naroda. N kakor ne moremo reči, da eo tega krive socialne razmere. Mislimo, da je malo okrajev v naši državi, kjer bi bile gospodarske razmere kaj boljše, kakor so v kranjskem o-kraju. Najboljša župnija v tem oziru je bila lansko leto Lom nad Tržnem, nato pridejo Preddvor, Kovor. Šenčur. V Lomu je bilo toliko rojstev, da bi prišlo na en tisoč prebivalcev 36 z belk. Glede števila nezakonskih otrok bi bilo pripomniti, da bi bilo napačno sklepat' iz velikega števila nezakonskih otrok, na nizko stopnjo morale. One nezakonske matere, ki pr ne- ije ~M I« ~ — S urnuii sejo otroka h krst«, so pač tol ko poštene, da sprejmejo na se otrokovo breme. Kol kb pa j.h je. ki se z morijo otrei>ajo tega bremena, ta skrita stran naše statist ke je najbol žalosten list življenja našega naroda.... Mrliške knjige kažejo, da pri nas kig enn stoji na precej visoki stopnji, ker je mrlčev sorazmerno malo. Najbolj so uiurali v pre-tečenem letu župljani v Velesovem, v Goricah, Lomu in Zapogah. Porok fe b lo prilično precej. Najbolj veselo so se ženili v Lomu in v Smartinu pri Kranju, nato pa pridejo Besn ca, Kranj in Šenčur glede število porok. V kmečkih farah je mni>go manj porok, kakor v delavskih okrajih, za to imajo kmečke župnije sorazmerno malo roj^ tev... Kmečki gospodarji preveč starajo sfoje s nove! ■ Prav zadovoljiva pa jo statist ka glede števila sv. obhajil. Tu prednjači Velesovo, kjer pa pride v poštev tudi to, da prhajajo tja romarji od blizu in daleč. Najboljše bodo v tem oziru pač župnije Naklo, Kovor in Predoslje. Statistika za leto 1939 rojstev, smrti, porok in sv. obhajil *a kranjsko de kan i jo Ime župnije Besnica . . . Cerklje . . . Duplje .... Gorice .... Kokra . . . . Kovor .... Kranj .... Križe . . . . Lom..... Mavčiče . . . Naklo . . . . Podbrezje . . Preddvor . . Predoslje . . Smlednik . . Šenčur .... Šinartin . . . Št. Urška gora Trboje . . . . Trstenik . . . Tržič..... Velesovo . . . Zapoge . . . Jezersko . . . Skupaj . lo ljudi ii doma t> as 3 -3 1 c O i •a M a. 3 "o i rf ° bhajil o £> 1 a 3 S j 1 s j. £ || o. 3 R o O «5 3 m oŠ K b ta 0 •0 •« £ 561 ,3 1 11 25 6 i 7 12 6 4 2 6 11 3RO0 7 3736 82 11 93 25 2 52 5 57 15 34 22 — 22 6 5h200 16 700 13 3 16 23 1 6 — 6 9 8 3 — 3 4 8-27 12 156 9 _ 9 20 — 8 _ 8 18 6 4 — 4 9 4389 10 160 7 _ 7 15 5 — 5 11 4 — — — — 3050 6 850 27 1 28 33 10 — 10 12 14 7 — 7 8 17400 20 700, > 148 ,9 177 25 9 61 2 6^ 127 61 15 79 11 11 263 16 21 jO 39 5 11 21 1 r5 _ ;5 25 21 12 2 14 7 2*660 11 140 lo _ 16 36 2 8 _ 8 18 8 6 — 6 14 »•020 58 874 1? 2 19 22 1 13 1 14 16 7 2 — 2 2 95<'3 11 1259 18 10 28 22 15 1 16 13 16 10 1 11 9 26900 21 908 16 — Iti 18 3 3 — 3 3 10 5 1 6 7 8785 10 11 3 17 1 18 31 1 2k — 22 15 16 11 — 11 8 14018 10 180 > .50 1 61 28 2 21 — 21 Ki 23 9 — 9 5 36000 20 2036 15 16 51 30 S 27 1 28 14 21 12 — 12 b 23200 11 9*1 4 102 31 fi 19 3 52 15 51 33 39 11 48?"0 15 6000 113 13 156 26 11 56 _ 56 9 101 8t — 84 16 30000 6 36) 9 9 25 1 4 — 4 11 2 — — - 1500 13 356 7 1 8 22 _ 4 4 11 3 2 .-». 2 6 6013 19 560 13 13 23 2 > 1 4 7 5 4 1 5 9 2560 '01 10 111 23 10 48 9 50 10 61 46 — 46 S 737*5 1 620 11 11 1« 1 11 1 12 19 7 3 — 3 5 14140 23 781 r, 1 7 23 _ 4 1 5 18 5 2 — 2 7 2100 700 18 3 21 30 8 2 — 2 3 8 7 — 7 10 3084 4 41 767 956 112 106«|?5-S 73 496 19 515 i 2 3 672 352 28 880 9 547007 13 za II in 12 mesec za 4 mesce Rojenih 25-5'/M Nezakonskih l-7c/„„ Umrlih 12 3'/,,, Brez poroke 1.) Kokra 2.) Št. Urška gora. Poročenih 9"/„„ Brez nezakonskih 1.) Besnica 2.) Gorice 3.) Kokra 4.) Naklo 5.) Trboje 6.) Zapoge Pregled župnij v dekaniji Kranj po redu v °/oo > Rojstev > Smrti — > Porok Sv. obhajil osebo b '/3 S ■00 u «Q H 1-5 1 Lom .... 36 t Križe*.... 6 1 Lom .... 14 1 Velesovo . . 23 2 Preddvor . . 34 2 Velesovo . . 19 2 Šmurtin . . . 14 2 Naklo .... 21 3 Kovor.... *3 3 Gorice . . . (H 3 Besnica . . . 11 3 Kovor.... 20 4 Šenčur . . . 3i 4 Lom .... 18 4 Kranj .... 11 4 Predoslje . . 20 :> Smlednik . . 30 9 Zapoge . . . 1H 5 Šenčur . . . 11 5 Trboje . . . 19 6 Jezersko . . 3j 6 Mavčiče . . . 16 43 Jezersko . . 10 6 Lom .... 18 7 Predoslje . . 28 7 Cerklje . . . 15 7 Gorice . . . 9 7 Cerklje . . . 16 8 -Miiartin . . . 26 8 Preddvor 15 8 Naklo .... 9 8 Kranj .... 16 tj Besnica . . . 25 9 Šenčur . . . 1 9 Trstenik . . 9 9 Šenčur . . . 15 10 Cerklje . . . 5 10 Smlednik . . 14 10 Tržič .... 9 10 Tržič .... 15 H Kranj .... 25 11 Naklo .... 13 11 Kovor.... 8 11 St. Urška gora 13 M St. Urška gora 25 12 Predoslje . . 13 12 Preddvor . . 8 12 Duplje . . . 12 13 Duplje . . . 23 13 Besnica . . . 1 ' 13 7 13 Križe .... 11 14 Trstenik . . 23 14 Kovor.... 12 14 Podbrezje . . 7 14 Mavčiče . . . 11 15 23 15 Kokra .... 11 15 Zapoge . . . 7 15 Smlednik . . 11 16 Zapoge . . . 23 16 Št. Urška gora 11 16 Cerklje . . . 6 16 Gorice . . . 'P 17 Mavčiče . . . 22 17 Trl>oje . . . 11 17 Smlednik . . 6 17 Podbrezje . . in 18 Naklo .... 22 18 Tržič .... 10 18 Trboje . . . 6 1« Preddvor . . 10 19 Trboje . . . 22 19 Duplje . . . 9 19 Predoslje . . 5 19 Besnica . . . 7 20 Križe .... 21 20 Kranj .... 9 20 Velesovo . . 5 20 Zipoge 4 mesce 7 21 Gorice . . . 20 21 Šinartin . . . 9 21 Duplje . . . 4 21 Kokra .... 6 22 Podbrezje . . 18 22 Trstenik . . 7 22 Mavčiče . . . 2 22 Šmartin . . . 5 23 Velesovo . . 18" 23 Trboje . . . 3 ?3 Kokra .... _ 23 Jezersko . . 4 24 Kokra .... 15 24 Podbrezje . . 3 24 Št. Urška gora — 24 Trstenik 2 mesca — Nezakonski; Šmartin 14, Tržič 10, Kianj 9, Jezersko 8, Šenčur 6, Smlednik 5, Preddvor'4, Trboje 3. — Po 2: Lom, Cerklje, Predoslje in Trstenik. — Po ti Duplje, Kovor, Križe, Mavčiče, Št. Urška gora, Velesovo. Opomba: * Križe ima radi tega toliko mrličev, ker so tu všteti vsi mrliči zdravilišča Golnik. Delavski obzornik. Volitve obratnih zaupnikov Razpisane so volitve obratnih zaupnikov za leto 1940. Med delastvom vlada za te volitve veliko zanimanje. Vse delavske strokovne organizacije se pripravljajo na veliko borbo.. Organizac ja ZZD ptoek priprav za te volitve spremlju z velikim zanimanjem, ker hoče to pot zvojevati še lepšo zmago kot v lanskem letu. Omeniti moramo, da naša organizacija raste iz dnevu v dan, med deluvstvom uživa ugled in priznanje. Napram vodstvu drugih strokovnih organizacij pa vladu med delavstvom nezaupljivost, mržnju in brezbrižnost. To pa ravno zato, ker so delavstvo vodtelji puščali v nemar in so ga poznali samo ob času volitev ali šttrajkov. Doslej je za volitve obratnih zaupnikov v tovarni „Jugocetka" vložila kandidatno listo edino organ zacija ZZD. Tb dejstvo namreč iz haj a iz vzroka, ker do določenega termiha tli bilo videti nobene druge liste In so se Sele po preteku zakonitega roka začeli posveti med vsemi ostalimi nasprotnimi organizac jami ze ( skupno akcijo pri teh volitvah. Mi se bomo ; z vso deslednostjo zanimali za nadaljni potek i tega postopanja. Vse delavstvo pa opozarjamo, ! du že iz tega pr mera spozna, v koliko se j zanje briga vodstvo ostalih poltiČn h barv in v j koliko se resno zaniha za dobrobit delavstva. TEDENSKE NOVICE Naša organizacija pa hoče le s smotrnim delom iti delavstvu v vsakem pogledu na roko. Organizacija se zaveda, da je delavstvo potrebno tudi strokovne izobrazbe, zato mu z raznimi sestanki prikazuje pravilo in uspešno postopanje pri reševanju delavskih vprašanj. Tako more delati le organizacija, kii zhaja iz ljudstva, to je slovenskega naroda, ki mu želi dobro. Nasprotniki pa so bili vajeni delavstvo zalagati z demagoškimi frazami, ga ob vsaki malenkostni priliki priliki voditi v oster razreden, boj ali stavko. Zato smo prepričani, da bomo pri letošnjih volitvah obratnih zaupnikov želi primeren uspeh, na kar bomo z dejanskimi ukrepi skušali edlavstvu pomagati še do nadaljnih izboljšanj v delavskem vprašanju. KRANJ V. Prosvetni večer Prosvetnega društva Kranj se bo vršil v čertek, dne 22 februarja ob 8. nri zvečer v Ljudskem domu, na katerem bo imel. dr. Joža Herfort zan mivo sk optično predavanje: .,S puško in kamero ob dalmatinski obali* ( Člani in prijatelji društva naj se tega predavanja polnoštevilno udeleže. Ponovno opozarjamo na SgrO: „Praznik cvetočih češenj", ki prikazuje prizore iz življenja in zgodovine japonske dežele. Igra se uprizori v soboto 17. februarja ob 8. uri zvečer in v nedeljo 18, februarja ob 4. uri popoldne. Zahvala. Podpisani dr. Globočn k Edvard se tem potom najprisrčneje zahvaljuje 2a vse usimene in številne pismene izraze iskrenega sožalja, katere sem prejel ob smrti svoje drage žene. Vsem Bog plačaj! dr. E. Globočnik. Smučarje tekmovalce in vse, ki s« nameravajo udeležiti okrožnih tekem, k: bodo v nedeljo v Preddvoru, opozarja vodstvo tekem na točnost pri prijavah in udeležbi, da ne delate nepotrebnih težav tehničnemu osebju! Vodstvo. Občni zbor krajevne MJRZ se vrši v sredo 21. t. m, ob 8. uri zvečer v pisarnišk h prostorih hotela .Jelen". Udeležba za članstvo obvezna! Fantje! V torek ses'anek F. O. v knjižnici. Pridite polnoštevilno! Bog živi! Občni zbor. Slovensko planinsko društvo Kranj bo imelo svoj redni občni zbor /. običajnim dnevnim redom, dne 22. februarja 1940 ob 20 uri v bivši kavarni Narodnega doma v Kranju. Ker so zadnji čas uradovi zdravniki zelo o-bremenjeni z zdravn šk mi obiski, se prosi vse člane OUZD, da kadar potrebujejo za sebe ali j svojce zdravnika na svoj dom, naj posamezne I zd-avn.ke kličejo najkasneje do J4. ure. Ka-! sneje pa le v nujnih, neodložljiv h slučajih. Če ob času vpoklica zdravnik ordinira v ura-oovem ambulatoriju, naj se ga tam kliče, sicer pa na zdravnikovem domu. Specialna in strokovna trgovina moških klobukov HINKO - KRANJ poleg farne cerkve je prejela te dni novo velikonočno n p61e4no pošiljko klobukov. Največja izbira na Gorenjskem! Lahko-atlete Kranja in okolice opozarjamo, da je bil gimnastični večer pretekli petek vsled tehničnih zaprek odpovedan in naj se oni atleti, novinci teh večerov, kateri so prišli na gimnastiko baš ta večer, lahko redno -udeležujejo gimnastike vsako sredo in petek od poli 8. ure zvečer do poli 10. are v telovadnici nove ljudske šole v Kranju. Pridite vsi s mpatizerji atletike brez kakih predsodkov, sami se boste prepričali o lojalnosti lahko atletov. Vhod iz Komenske ceste. Zvonite pri vhodu, ker so vrata sicer zaprta! — Vodstvo. Uradne ure v pisarni ZZD v Kranju. Vsemu članstvu sporočamo da bo odslej redno poslovala pisarna organizacije ZZD v Kranju v prostorih hotela „Jelen" n bodo u-radne ure vsak dan razen nedelj in praznikov takole: dopoldne od 10 — 12, popoldne od 3 — 6. Prosimo, da člani upoštevajo uradni čas in le v tem času iščejo v pisarni potrebnih informacij. V popoldanskih urah bo na ruapo-lugo tudi kak član odbora. JAVNA ZAHVALA. Podpisani se zahvaljujeva Jug. zav. banki ..SLAVIJI" v Ljubljani za njeno nadvse kn-lantno ocenitev škode, ki sva jo utrpeli dne 1" XR. 1939. vsled vlomske tatv:ne v najinem skladišča ter jo vsakomur najtoplejše priporočava. Špenko Marija in Pavla Kranj, Jenkova 9 C.OR1CE Himen V ponedeljek se je poslov 1 od nas naš sotrudnik gospod Miha Stare. Poročil se je z gospod čno Angelco Pohar-jevo iz Leš. Mlademu paru želimo obilo sreče. PREDDVOR „Ben-Hur". Prosvetno društvo nam je zaigralo na Svečnico iii naslednjo nedeljo zgodov n-sko igro „Ben Hur". Pohvaliti moramo igralce, da so se potrudili s svojimi vlogami. Le ženske so govor le pretiho, da jih zadaj nismo razumeli. Mnogo so pripomogle k uspehu lepe obleke in lepa scenerija. Omenimo še, da se je obakrat predstava pr čela s skoraj tričetrt urno zamudo. Pričakujemo kmalu spet kaj. ..Zamrzni I" je avtobusni promet Kranj — Jezersko, ki že dalj časa ne vozi. Prizadeti so posebno šolarji, ki hodijo v Kranj, k morajo hoditi peš. Naj oblast že vendar uvidi, kako nujno nam je potrebna avtobusna zveza iz Preddvora čet Belo in Kokr eo v Kranj. Tu bi avtobus nemoteno lahko vozil vso zimo. V Preddvoru je umrla g. Mar.ja Arh p. d. Koširka. TR2IC 32. redni občni zbor podružnice Slovenskega planinskega društva v Tržiču se vrši v soboto, dne 17. 2. 1940 ob poli 8. uri zvečer v resta vraciji „Jelene" (v kleti). Dnevni red je radi odločitve o gradnj koče pod Storžičem izredno važen; zato naj se ga člani v obilnem štev lu udeležijo. „Viljem Teli" je naslov prekrasni drami v 5 dejanj h n 10 sfkah, ki bo v nedeljo 18. februarja ob 8. uri zvečer v „Našem domu*. Dejanje se vrši okrog leta 1300, za časa švicarskih osvobod'ln'h bojev. Športni klub ..Ljubelj" v Trž'ču ma 18 t. m. ob 10. uri v hotelu „Pošta" svoj redni letni občni zbor. na katerega vabi vse člane 'n prijatelje. Za aktivne člane je udeležba obvezna- Odbor. (TRKI.JE Kmečko-prosvetni tečaj, ki se vrši vsak lore.k in četrtek zvečer, obiskuje nenavadno vel ko mož in fantov. Na dnevnem redu sc predavanja iz gospodarstva zdravstva in pereča vprašanja današnjega časa. Fantje in možje I Vsak torek in četrtek zvečer v Dom! Letošnjo zimo gre divjačini izredno trdo. Lovci najbrž ne skrbe dovolj za ubogo lačno zveriad. Zajci so nared li izredno veliko škode, zlast: na mladem drevju. Ker je divjačina last lovskega zakupn-ka — tako menda pravijo lovci — upravičeno prčakujemo, da bodo lovski zakupniki rade volje plačali od divjačine novzročeno škodo. Vsem sovražnikom in pr'jateljem vina sporočamo, da je bi na pustni ponedeljek ukraden sredi Cerkeli sodček s 15 1 v'fla: enim v strašno jezo, drugim v velko začasno veselje. O pustni čas. t' čas presneti! Kakšen bo konec te žalosti in tega veselja, bomo že sporočili. vomrF Farni sestanek. V nedeljo 11. februarja smo imeli prvi farni sestanek. Predaval je g. svetnik Puhar iz Ljubljane. Polna dvorana :n zanimanje, katero so pokazali ljudje, je pr'čalo, da je bil govorn'k dober. Predavanje se je na-naša'o pa najbolj pe*e?e vprašan'e slovenskega naroda, to je na pijančevanje. Naša želja je, da pride g. svetn k k nam še večkrat predaval Igra. V nedeljo 18. februarja prired Fan'ov-ski odsek Vodice igro: »Krvava Span:ja". ki kaže delovanje komunistov nazorneje, kakor najbolj izčrpna predavanja. Zato v nedeljo vsi v naš dom. ŠKOFJA LOKA Opozarjano vse ljubitelje in čitatelje našega lista v škofji Lok in okolici, da ima koipor-taža še nekaj izvodov jub lejne številke na razpolago. Obenem pa povemu, da se b~> članek „Skofja L6ka v 1CW) hitihi" nadaljeval v velikonočni številki, ker je sedaj radi pomanjkanja prosrora moralo Izpasti skoro polovico tvarine. Za to pa naj si vsak nabavi jub lejno štev Iko, da bo imel tvarno v celoti. Himen. Na praznik sta se poročila tukajšnji hišnik v Gasilskem domu in tovarn:5ki delavec g. Pire Franc in gdč. Kožuh Marija Iz Sv. Florijana št. 2. Zlasti ženn je znan kot cerkveni pevec na farnem in Kapucnskem Iroru, vnet gledal ški igralec na našem Društvenem odru in večkratni načelnik društvenega gledališkega odseka, vnet gasilec že dolga leta. NAKLO Odškodnine za uporabi jen i svet za novo državno cesto merodajna oblast še vedno ne izplačuje; čudno, ker se na drugi strani davki iz-tirjavajo in za neporavnane davke takoj zaračunavajo obrest:, doč m erar — kot se zdi — redno za neizplačano odškodnino obresti ne zaračunava. Ali je res, ali ni res, ne vemo; govori pa se pa se, da neki gospodje zadržujejo denar na gotovem mestu. Treba bi bilo dognati, koliko je resnice na tem. GODEŠIC PRI ŠKOFJI LOKI Pred kratkim je tuk. „Oas'lska četa Godešič" polagala svoj letni obračun. Pokazalo se je, da pr v lepo napreduje. Za novega nnč< ln ki smo izvolili gosp. Janeza Aliča, posestn ka iz tuk. vasi -;n smo prepričani, da smo dobili zopet dobrega novega gospodarja ter mu želimo veliko uspehov. Tudi dramatičn odsek je položil svoj letni obračun z najlepšm uspehom in si začrtal nova velika dela v letošnjem letu. STRAN « Gospodarstvo ______ Ukinitev carine na jedilno olje Dne 25.1.1940 je izdalo m n. financ ured'.o, ki oprošča uljarske zad.uge pLčila uvozni- carine in vseh ostal h državnih in samoupruvnih dav-šč n ter taks, ki se plačujejo ua carinam cah na stroje, aparate, ki se uvažajo za proizvodnjo jedilnega olja in to pod pogoj, k bodo šele predpisani. V Slovenijo se uvaža zelo veliko jedilnega olja iz HrvaŠke, kar znači, da tovrstne indu-strje v Sloveniji ni. Uvoz inozemskega jedilnega olju je v zud-nj h let h stalno padal in je skoraj popolnoma prenehal zaradi razvoja domačih tvomic olivnega olja. K temu je prpomogla carinska zašč ta (30 zl. dinarjev na 100 kg) Treba je razi kovati tri panoge te produkcije: a) proizvodnjo olivnega olja: b) produkcijo j ed I nega olja iz raznih oljnat h rastlin; c) pro zvodnjo Urnega olja za f rnež in drugih indusriiskih olj. Oljnate rastline so v glavnem ogršč.ca, mak, bučna zrna, sezama in arašida. Prodaja vina in žganja v zaprtih steklenicah Vsled opozoritve minstrstva financ se obvešča vse one trgovce, ki imajo odobr tev, da smejo prodajat (ne točiti) vino in žganje v svojih trgovnah, da ne smejo nobene steklenice z vinom ali žganjem napoln ti srn. Ti smejo pndaiati samo v trgovsko običajno zaprtih steklen cah, napolnjen:h na tuj račun in tujo odgovornost. Vse take trgovce ki bi sami polnili steklen:ce z vinom ali ŽTanjem, bomo preganjal1 po določbah tar. post. 62 zakona o taksah kot toč Ice, če p* ne bo dokaza, da je državna ali obč nska trošar na plačana, pa še kot tihotapce. Kako morajo bit: steklenice zaprte, da se smatra'O kot trgovsko ob;ča;no zaprte, je točno predp:sano v čl. 4 točnrinskega praviln:ka. Zato naj nhče ne tvega. Glavni oddelek finančne kontrole v Kranja, »GORENJEC« bi za motocikle državni kolek dia 30.—. Banovinska trošarina na pnevmat ko se bo letos plačevala po položnicah in ostane ista kot dosedaj. Lastnikom motornih vozi, ki l>odo zadostili vsem davščinam, bo tuk. predstojništvo takoj ob registraciji voz.la dodelilo nove tablice za leto 1940. m Stranka izpolni prijavo v vseh rubrikah, priloži isti vse potrebne dokumente, ter isto nato predloži tuk. prestojništvu, nakar se strunki potrdi prejem prijave in davščine v prometni knjižici. p. Prijava biriklov v letu 1940. Predstojništvo mestne policije v Kranju poz -va lastn ke biciklov, ki stanujejo v območju občin Kranj in Straž.šče, da prijavijo iste za letos 1940. pri predstojn štvu mestne polic je v Kranju. Pri letošnji registraeji bcklov se m >rn plačati din 10.— za državni cestni sklad. (Služb, list 55 z dne 9. 3 1938). Za prijuvo biciklov je uporabiti izključno le predpisane tiskovine, ki se dobe pri tuk. predstojništvu za ceno 1.— din. Stranka izpolni prijavo v vseh rubrikah ir. jo predloži tuk. predstojnišvu skupaj z državnim kolkom za din 5.—, prometno kiijiž:co in 10.— d n v gotovini za gori navedeni cestni sklad, nakar se stranki potrdi prejem davščine in prijave v prometni knj žici. Opozarja se, da 're vožnja z b:c'klom kažnjiva, ako evid. tabl'ca ne. biciklu ni plombirana in ako ni na zadnjem delu bicikla pritrjeno reflektorsko steklo. Krunj, dne 14. februarja 1">40. Predstojnik mestne policije: Žun Uroš 1. r. Razglas . Prijava motornih vozil za leto 19«0a Predstojništvo mestne policje v Kranju po- I živa lastnike motornih vozil, da pr javijo svoja vozila za leto 1940. Pri letošnji registraciji motornih vozil se moru plačati davšč na za državni cestni sklad, ki se plačuje letno in sicer: a) od potniškega avtomobila din 200—, b) od motoc kla din 50.—, c) od motocikla s pr kolico d'n 75.—. (SI. list kos 95 z dne 9. VII. 1938.) Lastniki tovorn h avtomobilov in avtobusov pa morajo plačati državni cestni sklad pri davčn: upravi v Kranju. Prijavna taksa v smislu čl. 100 Zakona o taksah ostane ista kot doslej in sicer: a) za avtomobile državni kolek d n 100.— MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 050. Najmanjši znesek je 8 D. Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. i'deluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali št. &. (v hiši g. Š■picii) Stenske ploščice za oblaganje sten in štedilnikov po izredno nizkih starih cenah komad po din 2.25 dobavi ;a dokler traja štora zaloga P. Majdič ..Merkur, trgovinu železnne, Kranj. — Pečarji popust! Pletiljska delavnica (štrkarija) dobro vpeljana se zaradi preseltve takol nroda z vsemi stroji. Eksistenca zasigurana. Naslov v upravi. Prostor za skladišče v Kranjn se išče. Nas1"' v upruvi „Gorenjca". Gostilno vzamem v najem. Sem kavcije zmožen, najemnino plačam za pol leta naprej. Naslov v upravi „Gorenjca". Nova dvostanovanjska hiša v Orehku se produ po ugodni ceni. Poizve se v upravi. Gospodična srednjih let, z večletno prakso v pisarni, slovenska in nemška korespondbnti-nja, išče pr merne zaposlitve. Ponudbe na u-pravo pod šifro: »V stiski". Stanovanje dve ali trisobno v ! nadstropja, suho, sončno na ulico z balkonom in veliko teraso v samouporabo, v bližin savskega mostu se odda s 1. marcem. Naslov v upravi »Gorenjcu". VSAKOVRSTNO POHIŠTVO dobite najceneje V ZAL06I POHIŠTVA II -IPA" KRANJ - Layerjeva ul. Trajni kodri z najnovejšimi aparati ter vso v to stroko spadajočo postrežbo nudita cenjenim dama:! in gospodom solidno in po najnižji ceni brivska in frizerska „Salona" Lenard Pire Pire Ladislav Primskovo pri mostu Stražišče 166 Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higieničao urejeno pe~ dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne močite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokev-njaško popravimo moške, žeaske in otroške nogavice. Samo pri Bata. Neveste I Udobno stanovanje je važen pogoj sreče v zakonu. Stanovanje po Vasem okusu pa Vam opremi najceneje z dolgoletno garancijo tv. Mizarstvo Sloga Božič Jože KRANJ — STRUŽEVO V i n a i/ Centralne vinarne v Ljubljani. Fran kopanska ulica II. bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj! PAVEL BREN mestni stavbenik KUAIMJ, Jenkova 5-1 izdeluje načrte in statične proračune vseh vrst zgradb. Projektiraju izvršuje zaklonišča v novih in starih zgradbah. Cene solidno. Ne pozabite! Za nakup in izdelavo oblek ter plaščev je najcenejša konfekcija Ha ŠTEFAN f* N CIC in FRANC KOŽELJ izdelujemo tudi po meril V naši konfekciji dobite vse vrste oblek in obleke za Veliko noč in birmo po zelo nizkih cenah. Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so našega ljubega sina, brata in strica, gospoda KRAVCAR MILANA v tako častnem številu spremili k večnemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni preč. g. duh. svet. Har-man Jože-tu, preč. g. kaplanu Šolarju in g. Ahačiču Antonu za poslovilni govor, FO v Križah, Tržiču, Kovorju in Tržiškemu okrožju FO, Prosvetnemu društvu in pevcem za ganljive žalostinke Prav tako smo hvaležni vsem darovalcem cvetja. Prav posebno zahvalo pa sorodnikom, „Runo" z. z o. z. v Tržiču in vsem, ki so nam omogočili prevoz pokojnika. Vsem, Bog plačaj! Pristava 14. febr. 1940. Družina Kravcar. Mimica Zagorska: 55 Marija Taborska Zgodovinska pevest iz dobe turških časov.) (Dalje) ,.Ti misliš iti odtod ? Kam? Zakaj?" Martin se je naslonil na steber, lice mu je bilo spet bledo in otožno. „Rad bi ostal med vami, pa ne morem, ne smem." ..Zakaj ne?" se čudijo brambovci. Se bledejše je postalo fantovo lice, še otožnejša njegova beseda. »Ne morem, ne smem. Ali ste kristjani? Če ste kristjani, zakaj trpite med seboj morilca." „Morilca? Morilec je Volbenk, njega kaznujmo!" Kepa prsti je priletela starcu v lice, toda Martin ga je zaščitil. „Pustite ga! Njegovo življenje mnogo pomeni. Toda jaz? Ali ni morda v katerem skrita sumnja, da sem ju/, morilec?" »Nedolžen si, nedolžen, kakor gotovo je Bog pravičen!" so vzklikali možje, ženske so gnjone jekale. Martinu pa le noče tegoba iz srca. ..Mar ne veste, da dobi nagrado, kdor me spruvi pred radovlj ško sodišče živega uli mrtvega?" »Fuj, Judeževi groši!" je zagrmela množica. .Izven postave sem, vsak izmed vas me smr. ubiti." ..Ali ne vdš, da te spoštujemo in :mamo rudi? \ temu zlobnežu, Volbenku, temu ne odide kazen!" Viliba'd je stopil k sinu prijel ga je za roko, z drugo mu je pokazal temno, od grozotnih, a že ugašujočih požigov razsvetljeno ravan. Mehak je bil njegov glas, ko mu je rekel: ..Martin, ali ne slišiš klicu Vilibaidovega grunta. Al ne čuješ, da te ki če z mehko, prijazno besedo? Glej, tuko bi te klicala mati. če b: še živela. Zemlia te hoče. ti pa govoriš, kot bi je ne mnrul, kot bi ne b'l sin grun'a. Ti praviš: „Ub jte me, izven postave sem." Greh so te tvoje besede, Martin. Pred Bogom grešiš, pred menoj in pred zemljo domačo." Sinovi pogledi božajo temno ravan in glava mu klone. ..Oče, od Vil bnldovega doma so ostali samo še temelji." „Samo še temelji so ostali, saj vem," je ttnil tudi Vili-bald v bolečini in si obenem budil nov ponos. »Samo še temelji so ostali, prav praviš. Temelji so glavno in ti so ostal . In zemlja je ostala. Lepa je, deviška, kakor je b la od vekov in bo v veke. Zemlju je ostala in ona je vendar temelj, na katerem se zidajo hiše." Pristopil je Tit in nerodno po svoje tolažil: ,.C,l«j, saj je nam tudi pogorelo. Postavimo si nove hiše, z nj mi vred nam bo vzrastla nova sreča." ..Sreča? Tit, kie je Mcka?" Tit je sklonil glavo in molčal. „Zukaj je ne iščeš, Tit? Ali ti je tako mak) zanjo?" »Krivičen si, Martin. Daj, pomisli, ali je bolje, da je zlo samo na njej, ali je bolje, da poginem še jaz." »Tit, ali svoje žene ne ljub'š!" „l.jub m jo!" je prisegal Tit. „A ljubim tudi očeta, lju-b m grunt!" »TU..." »V smrtno nevarnost sem se podal zaradi nje. In kaj sem mogel pomagati? Izvedel sem, da so jo že odgnali proti Kolpi, da je že na turški zemlji, moja žena, uboga sužnja...." Solze so drsele Titu iz oči in še tišje je pripovedoval: ..Sedel sem na konja, hotel sem za njo, da jo rešim ali pognem, ali pa tudi ostanem v suženjstvu. Če je ona sužnju, zakaj ne bi bi tudi jaz turški rob? Toda srečal me je tvoj oče in me potegni s konju kakor otroka. Tako mi je govoril, kakor pravkar tebi in rekel ni' je: »če ie ona izgubljena, al ni to dovolj velika nesreča? Ali hočeš poginiti še ti? Ali bi rad vdel, du bi ti od žalosti umrl stari oče in da bi propadel grunt? Ali me umeš, Ma-tin." ..Vrnem. Tit. zdaj te urnem. Moju sestra je turška sužnja! Oče! Tit!" Vsem trem so v nemi žalosti trepetala in zastn;als;l Najsvetejše, možje z baklami so svetili ob njem, sled li so starčki, otroci, žene in dekleta. Brambovci pri ognju so kar zlezli na kolena. »Hudega Turka..." „ ... reši nas, o Gospod!" Zadaj se je oglas la pesem. Takrat so jo peli prvič in morda niso misLli, da bo še stoletja živela mod ljudstvom. »O, Marija, Mati Sedemžalostna! V naročju držiš Jezusa; mrtev in bled je ljubljeni tvoj Sin prebada sedem te mečev bolečina! Ti si na nas pogledala, si grešnikov se usmilila." Pesem, ki jo je ljudstvo, nalašč za procesjo naučil peti župnik, je segala v srce. Kmalu so jo ponavljali: mož in otrok, siromak in svobodnjak, stera mati in dekle v cvetu let: „0, Marija, Mati Sedemžalostna! V naročju držiš Jezusa." Trikrat je proeesja obšla cerkev, nato so ljudje obstali pri ognjh; samo župnik ie nesel Najsvetejše v ta-bernakelj. Ljudje so bili kljub nesrečam pogumni, upali so v bodočnost. ,.1'ostav'mo si nove hiše in zemlja nam bo spet rodila." „Ce pa se vrnejo spet Turki..." »Ne bo jih." „Kako upaš trditi?" ..Marija Sedemžalostna nas je zdaj reš la, samo vneto jo moramo prositi, pa nas bo zanaprej obvarovala šibe božje." Iz cerkve je prišel župnik in je stopil k V Tbnldu. ,,Zupan, nova misel sc mi je dala, ne vem. ali mi jo je sam Bog v d hnii. Kaj boste rekli vi nato ?" ..Govorite!" ..Glejte, v glavnem oltarju taborske cerkvico kralju ie sieti Bernard, ljudstvo pa vendar najbolj rasti Marijo Sederažalostno. Svet' Bernard nam ne bo zameri, če njegovo podobo postav-mo nekam drugam in denemo Ma-rijno na njegovo mesto." Vilibald se je hitro ogrel za to misel. Za uredniku in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Krn