PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. eeptembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
primorski
M	dnevni
---------—--—----------- n
Poštnina plačana v gotovini cnn vvviv la nnn /44 mm * j . L I'
Abb. postale 1 gruppo
>59
Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 292 (11.708)
Trst, torek, 13. decembra
Nov zaskrbljujoč val nasilja pretresel Bližnji vzhod
V Kuvajtu islamski integralisti z atentati prizadeli ameriške in francoske interese
v
Število žrtev baje omejeno, gmotna škoda pa ogromna - Glavna tarča napada veleposlaništvo ZDA
KUVAJT — Islamski integralisti, so izvedli pokol na ameriški in francoski kontingent v Bejrutu, so včeraj v kuvajtskem glavnem mestu v kratkem časovnem zaporedju raz-sfraili sedem vozil pred poslopji, ki s° Posredno ali neposredno vezana na ameriške in francoske interese v tej zalivski državi.
Prva je odjeknila eksplozija pred arneriškim veleposlaništvom, kamor je zaletel z razstrelivom natrpan tovornjak. Druga za drugo so nato sledile eksplozije pred francoskim veleposlaništvom, pod kontrolnim stolpom kuvajtskega letališča, v nekem ‘ttfieriškem gradbenem podjetju, v rezidenčnem naselju, kjer prebiva Goriško in francosko osebje, pred rafinerijo nafte «šuaiba» in pred ne-Jttro objektom ministrstva za električno energijo in vodno gospodarstvo.
Uradne vesti trdijo, da sta v a-tentatih izgubili življenje le dve o tebi. 54 pa je ranjenih. Podatek je sekakor pretirano optimističen, saj ,Po trditvah ameriškega državnega tejništva samo na ameriškem veleposlaništvu izgubile življenje štiri o-
sebe, dve pogrešajo, 37 je ranjenih, od teh pa kar 14 težje. Vsekakor bo število mrtvih nižje od onega, ki so ga da’e slutiti prve agencijske vesti. Atentatorji so namreč včeraj dopoldne uporabili le navaden dinamit in še tega v manjših količinah.
Še najbolj skrbno so pripravili a-tentat na ameriško veleposlaništvo, saj ga je izvedel samomorilski aten tator, ki pa je po vsem sodeč zgrešil vžig eksplozije, saj se je tovornjak razleteli nekaj metrov pred poslopjem veleposlaništva. Vsa druga vozila so daljinsko razstrelili. Srečnemu naključju premajhne eksplozivne moči se je treba zahvaliti, da ni Kuvajt doživel prave katastrofe, ko je pred rafinerijo nafte «šuaiba» eksplodiral prav tako z običajnim dinamitom natrpan avtomobil. Eksplozija ni namreč dosegla čistilnih naprav in rezervoarjev bencina. Tudi eksplozija pid kontrolnim stolpom kuvajtskega letališča ni povzročila hujših zapletov. Ena oseba je izgubila življenje, nekaj je bio ranjenih, požar pa so kaj kmalu pogasili, da se ni promet na pomembnem mednarodnem letali šču niti za trenutek ustavil.
Po dosedanjih podatkih ni med mrtvimi ameriških in francoskih dr žavljanov, po vsem sodeč so žrtve predvsem med kuvajtskim osebjem. Organizacija «islamske svete vojne»,
ki je prevzela odgovornost za val atentatov, je kot kaže slabše pripre vila tokratne atentate. Vsekakor je do temeljev zamajala to zalivsko državo. Kuvajtska vlada se je takoj
sestala na izredni seji. Od vse povsod dobiva izraze solidarnosti, saj je sama še najbolj prizadeta.
Na sliki (Telefoto AP): prizorišče atentata na kontrobii stolp
Craxija skrbi Latinska Amerika
BUENOS AIRES Ob robu umestitve novega ar katinskega predsednika Raula Alfonsina gre zabeležiti te*° vrsto stikov med političnimi predstavniki, ki so bili te dni prisotni v Buenos Airesu predvsem glede sred jueameriškega vprašanja ter perspektiv za obnovo demo ,,racije v Čilu in Urugvaju, kjer bi argentinski zgled Stegnil igrati veliko vlogo. Med protagonisti teh pogovorov je treba omeniti predsednika italijanske vlade ,.ra*ija, ki je imel vrsto stikov pred odhodom v Ita-aJ°, kjer se bo osebno ukvarjal z razvojem libanon-ke krize rX) pozivu, ki ga je nanj naslovil Jaser ^ofat, naj namreč zagotovi evakuacijo Palestincev. r Uraxi se je med drugim sestal tudi s poveljnikom ev°lucionamega sveta Nikaragve Ortego, s kostariškim f, dsednikom Mongejem, s predstavniki čilske in uru-7vajske opozicije ter z ameriškim podpredsednikom "U.shom.
Slednji se je vrnil v ZDA dokaj zaskrbljen, saj so ka Argentinci večkrat izžvižgali kot predstavnika a jteriške uprave, ki je podprla Veliko Britanijo v falk orl ^ vojni in odredila invazijo Grenade. Vprašanje onosov z Latinsko Ameriko je bila glavna točka pogo-rov med Craxijem in Bushom. cUi' °ki je Craxi svetoval, naj Nikaragva bolje opre-.11 svojo neuvrščenost, da bi spodbila vsak dvom p^de svoje popolne neodvisnosti od Sovjetske zveze. . , ,av tako mu je svetoval naj čimprej razpiše splošne ^‘Rične volitve.
^Predstavniki treh legalnih urugvajskih strank in Sjl ilegalnih pa so Craxiju povedali, da so oborožene jee vzpostavile v Urugvaju zelo trd vojaški režim, ki zadušil sleherno demokratično svoboščino.
Berlinguer in Honecker o popuščanju napetosti
Boks - legaliziran poskus umora
Ko šport postane nasilje
BERLIN Tajnik KPI Enrico Berlinguer je imel včeraj prve pogovore z vodjo vzhodnonemške partije Erichom Honeckerjem. Predmet pogovorov, čeprav o tem ni nobene uradne vesti, je vprašanje raket v Evropi, tako ameriških kot sovjetskih. To lahko sklepamo iz neuradnega pogovora, ki ga je Berlinguer imel z novinarji na letalu, ki ga je peljalo iz Bukarešte v Berlin. Gre za vprašanje, ki mu bodo v Vzhodni Nemčiji z dokajšnjo pozornostjo prisluhnili, saj bo Sovjetska Zveza prav na ozemlju NDR postavila svoje nove rakete kot protiukrep za postavitev evroizstrelkov v državah NATO.
Berlinguer je vo stališče je znano: stanje je trenutno zelo težavno, saj se dela za postavitev ameriških raket v Zahodni Evropi nadaljujejo, Sovjeti pa so že sprejeli nekatere protiukrepe. Dokler se bodo ta konkretna dej stva, kot jih je označil Berlinguer nadaljevala, so vsi pozivi Sovjetski zvezi, da se vrne k pogajalski mizi ali Združenim državam, naj odpeljejo svoje izstrelke domov, zastonj. Sovjetska zveza ne more pristati na Reaganovo tezo, češ najprej postavimo rakete, potem pa se pogajamo; ZDA pa s svoje stremi ne morejo sprejeti, da bi varšavski pakt preprečil uresničitev njenega sklepa.
Berlinguer bo tudi podčrtal pomen Stockholmske konference o razorožitvi, ki se bo začela 17. januarja.
S svoje strani je Honecker pripisal odgovornost za propad ženevskih pogajanj Združenim državam Amerike vendar je dodal, da NDR ne zagovarja oboroževalne tekme in da je mnenja, da ni nobene alternative procesu popuščanja napetosti.
živ ali pa se mu je življenjska nit pretrgala. Mladenič se je brž po razglasitvi izida dvoboja, ki mu je prinesel deseto zaporedno zmpgo v kratki profesionalni boksarski karieri, zgrudil v objem svojega trenerja. Kljub zelo hitremu zdravniškemu posegu, vrtoglavnemu teku v bolnišnico in operaciji pa je bilo njegovo sta nje skoraj takoj videti brezupno. Tudi štiriindvajset ur po «nesreči» so mu zdravniki še vedno pripisovali malo možnosti, da se prebudi iz globoke nezavesti.
Zagovorniki boksa imajo tokrat res malo opravičil. Težko je najti posrednega krivca za to novo tragedijo. Zdravniška nega je bila brezhibna, La Serra je mlad in zdrav, povrhu pa je v sobotnem dvoboju celo zmagal, sicer po točkah.
Boks je 'edini šport, katerega cilj je nasilje. Številni drugi športi so nasilni (ameriški nogomet, rugbi itd.), vendar je nasilje pri teh le sredstvo za dosego tekmovalnega u-speha, nikoli pa cilj tekmovanja samega. Zato je treba boks, takšnega NA 10. STRANI	kakršen je sedaj, odpraviti, ker gre
v bistvu le za legalizirano obliko po-____________________________ skusa umora, (ak)
Ko pišemo te vrstice, še ne vemo, ali je komaj 25 letni italijanski bok sar Salvatore La Serra, ki je po zmagi v dvoboju z rojakom Lupinam v globoki komi obležal na ringu, še
Jure Franko dosegel odlično 3. mesto
v
v Švici
j(( : 1 Je bila v škedenjski kinodvorani manifestacija «škedenj za mir», ki otrj. JJr'redil škedenjski enotni mirovni odbor. Na prireditvi so sodelovali iz domače osnovne šole «Ivan Grbec«, mešani pevski zbor KD Primorsko <U'ko|j in ženski zbor KD Ivan Grbec pod vodstvom Marte Werk-Volk ter godba na pihala «Breg», ki jo je vodil Viljem Slavec (I.P.)
Solidarnost CGIL z osebjem SSG
TRST F1LIS-CGIL in NCCdL CGIL iz Trsta sta izrazila zaskrbljenost zaradi finančnega stanja Slovenskega stalnega gledališča in izrazila vso podporo igralcem in osebju SSG. \
Obe sindikalni organizaciji sta obenem obsodili zadržanje deželnega odbora, ki je praktično ustavil, v deželnem svetu že izglasovan sklep o jamstvih za posojila štirim deželnim gledališkim ustanovam.
Ob navajanju, da je kriza Slovenskega stalnega gledališča le odraz splošne krize vseh gledaliških ustanov v Italiji, obe sindikalni organizaciji zahtevata uresničitev zakona o reformi sektorja, ki naj zajamči denarna sredstva.
Po umoru mladega uradnika iz Pavie
Policija prijela morilca
Trst je bil ponovno prizorišče umora, ki je nastal v homoseksualnih krogih. Od včeraj je za zapahi 19 letni mladenič (trenutno vojak) Antonello Španu, ki je obtožen umora 30-letnega uradnika iz Pavie Francesca Cafagne. Španu je umor priznal, poudaril pa je, da je «prijatelja» zabodel zaradi samoobrambe. Do tragičnega dogodka je prišlo v soboto zvečer, po njem pri se je Španu vrnil v vojaško bolnico, kjer je «ležal» na dermatološkem od delku. Razlogi tako hudega dejanja ostajajo zaviti v molk homoseksualnih krogov, pa tudi preiskovalne tajnosti.
De Mita v Čilu
SANTIAGO DE CMLE — Zasedanje demokristjanske internacionale poteka v dokaj nelagodnem vzdušju, ki je v Pinochetovem Čilu vseprej kot prijetno. V Santiagu so se zbrali predstavniki 48 strank, ki se sklicujejo na krščanske vrednote. Namen sestanka, ki se ga udeležuje tudi tajnik italijanske krščanske demokracije Ciriaco De Mita je okrepiti prizadevanja teh strank za obnovitev demokracije v tistih državah, ki so še, kot Čile, pod vojaško diktaturo.
V svojem posegu je De Mita izrazil priznanje nekdanjemu čilskemu demokristjanskemu voditelju in predsedniku republike Eduardu Freiju ter se nato skliceval na tradicije italijanskih demokristjanov, ob koncu pa še poudaril, da ima Evropa lahko veliko vlogo v prizadevanju za ponovno vzpostavitev demokracije v nekaterih južnoameriških državah ter pri vzpostavitvi soidamostnih odnosov in odnosov sodelovanja z Latinsko Ameriko.
Predstavljajo kategorije trgovcev, obrtnikov in kmetov
Predstavniki 8 milijonov zaposlenih na pogovoru z ministrom De Michelisom
RIM — Z današnjim dnem se bo vladi, sindikatom in delodajalcem kot četrti pogajalec o vrednosti dela pridružila nova prav tako važna gospodarska sestavina, ki zadeva terciarni sektor in zaobjema, upoštevajoč gospodarje in mezdne delavce, kar 8 milijonov oseb. V to kategorijo namreč spadajo organizacije trgovcev, kmetov, zadrug, obrtnikov in mestnih podjetij. Dosedanja pogajanja je prejšnji minister Scotti spremljal preko svojih predstavnikov, sedanjim pogajanjem pa minister za delo De Michelis sledi v prvi osebi. Morda je prav v odprtosti socialističnega ministra De Michelisa iskati odgovor, če bo za pogajalsko mizo na najvišji ravni prvič sedela, poleg Confcommercio, tudi enotna zveza Confeser-centi. Tako je s povabilom na današnji sestanek z najvišje plati Confesercenti dobila tudi za prihodnje čase potreben žegen. čeprav se obe zvezi
trgovcev v marsičem razhajata, sta si pa edini v obsojanju svoje odsotnosti na tristranskem preverjanju z vlado prejšnji teden.
S tem v zvezi je predsednik Confcommercio Giuseppe Orlando predlagal sprejem takšnih ukrepov, ki bodo zbližali ceno dela in inflacijo. Po mnenju Orlanda bi bilo potrebno upoštevati občutno podražitev dela v trgovini na drobno, ki znaša 18,3 odstotka, medtem ko so zabeležili za delavce v industriji 14,9 odst., v prevozništvu pa 13 odst.
Pred današnjim sestankom z vlado pa predsednik Confesercenti Giacomo Svicher predlaga tesnejše povezovanje malih in srednjih trgovcev s splošnimi ekonomskimi problemi. Obsodil je diskriminacijo, ki je doslej trajala do neindustrijskih sektorjev glede cene dela, in dejal, da sta
turizem in trgovina nosilca gospodarske rasti in zaposlovanja.
Predsednik združenja občinskih podjetij CIS PEL Armando Sarti je zavrnil obtožbo, češ da je porast pristojbin občinskih podjetij povečala stopnjo inflacije nad dogovorjeno mejo.
0 preverjanju 22. januarja letos z vlado podpisanega dogovora je na glavni skupščini CISL (240 članov) govoril tudi drugi človek v tej sindikalni organizaciji Marini. Po njegovih besedah senčene industrijskega blaga in blaga na debelo niso spremenile, pač pa so neupravičeno povečevali dobičke trgovci in posredniki storitev.
Zavrnil je namigovanja tistih, ki bi želeli «pretep» med sindikati. Marini je priznal, da med sindikati o nekaterih vprašanjih res ni soglasja, pač pa je zato med njimi toliko večje prepričanje o potrebi čimbolj hitre enotne rešitve.
Boj za zaščito naj nižjih pokojnin med večino in opozicijo
Marinc v Pekingu
PEKING — Član predsedstva CK ZKJ Andrej Marinc, ki se mudi na obisku na Kitajskem, se je v Pekingu pogovarjal z generalnim sekretarjem CK KP Kitajske Hu Jao-bangom. Skoraj triurni pogovor je potekal v vzajemnem zaupanju brez omejitev, nadaljevala pa sta ga med zasebno večerjo, ki jo je Hu Jao-bang priredil Marincu. Srečanje je bilo prijateljsko, ne-le zato, ker je bil Hu Jao-bang maja v Jugoslaviji sprejet kot ljub in spoštovan gost, temveč tudi zato, ker je bil takrat Andrej Marinc dva dni gostitelj Hu Jaobangu, ko se je le-ta mudil v Sloveniji. Član predsedstva CK ZKJ je zdaj povabil generalnega sekretarja komunistične partije Kitajske, naj neuradno pride v Jugoslavijo, kar je slednji sprejel.
Poznavalci razmer pravijo, da Kitajska z velikim zanimanjem spremlja prizadevanja Jugoslavije za premagovanje gospodarskih težav in u-resničitev dolgoročne stabiliziranosti. Kitajska pa ne ostaja le pri dobrih željah, ampak je pripravljena tudi okrepiti sodelovanje in konkretno gospodarsko pomagati Jugoslaviji.
V pogovorih sta Andrej Marinc in Hu Jao-bang izrazila zadovoljstvo z dobrim razvojem odnosov med državama. Ob tej priložnosti sta tudi izmenjala poročila o aktualnih notranjih gibanjih na Kitajskem in v Jugoslaviji, govorila pa sta tudi o mednarodnih vprašanjih, predvsem o tistih, kj zadevajo odnose obeh držav s svetom.
Rop pri Vidmu
VIDEM — Tri zakrinkane in oborožene osebe so včeraj popoldne oropale krajevno filialo «Banca del FriuU* v Pagnaccu. Po prvem izračunu naj bi odnesli 40 milijonov lir. Trojica je prisilila uradnike, da so ji odprli vhodna vrata tako, da je začela streljati skozi izložbena okna. Ko so uradniki odprli vrata so zlikovci pospravili ves denar, ki so ga našli, v torbo in pobegnili v smeri mesteca Colloredo di Montalbano. Avto s katerim so zbežali so ukradli v Codroipu 1. decembra. Cestne zapore, ki so jih postavili videmski karabinjerji doslej niso obrodile nobenih sadov.
RIM — Včeraj zjutraj se je v poslanski zbornici začel spopad med večino in opozicijo gede finančnega zakona. Vlada je namreč videti trdno odločena zagovarjati do skrajnosti svoj zakonski osnutek, medtem ko je komunistična partija napovedala zelo ostro opozicijo, kot priča tudi članek, ki ga je Giorgio Napoletano objavil v glasilu KPI «L’Unita».
Osrednja točka spopada je vprašanje najnižjih pokojnin. Tako trdi tudi Unita saj predvidevajo nove nepravične norme po indicizaciji hud udarec za pokojnine, ki ne dosegajo 330 litoč lir mesečno. Člen 20 finančnega zakona predvideva namreč nekatere spremembe v sistemu indiciza-cije pokojnin, kar bi pomenilo za u-pokojence zgubo nekaj deset tisoč lir letno. Da bi se temu izognili je treba najti 500 milijard lir. Komuni-
sti se zavzemajo, da bi zaščitili naj-' nižje pokojnine, odgovor vladne večine, predvsem, socialistov pa je za sedaj še zelo negotov.
Bettino Craxi bi utegnil tudi sprejeti spremembe, ki jih predlaga opozicija v upanju, da bi dosegel odobritev finančnega zakona do 31. decembra. To bi bilo prvič v zadnjih dvajsetih letih, da bi finančni zakon in proračun odobrili pred koncem leta in bi pomenilo lep uspeh za socialističnega predsednika vlade. Prav zato upa opozicija, da ji bo uspelo usiliti nekatere svoje predloge, čeprav je, objektivno gledano, zelo težko verjeti, da bi oba dokumenta odobrili pred koncem leta. Finančni zakon bo namreč moral romati naL zaj v senat, saj so ga v poslanskih komisijah nekoliko spremenili. Pred-
videni primanjkljaj, ki ga bo treba kriti, znaša še zmeraj 95 tisoč milijard lir, 1500 milijard pa so namenili krajevnim upravam, občinskim prevoznim podjetjem, skladu za finansiranje novih delovnih mest in zdravstvu. To so spremembe, ki jih je predlagala opozicija in ki jih je večina sprejela.
Za sedaj pa se še vedno ne ve katere ukrepe bo sprejela vlada, ko bodo odobrili finančni zakon, ukrepi s katerimi bi morali zbrati dodatnih 10 tisoč milijard lir, saj se je medtem predvideni primanjkljaj spet povečal. Predvidevajo združitev aidkvot IVA, kar bi moralo navreči 3 tisoč milijard lir, povečanje davka na proizvodnjo bencina, predujem na samo obdavčitev in še nekaj podobnih u-krepov.
R. G.
Sklenjena preiskava o atentatu na papeža
RIM — Sodna preiskava o atentatu na papeža Janeza Pavla H. se je praktično sklenila: sodnik Ilario Martella, ki je več kot eno leto vodil preiskavo o tako imenovani bolgarski sledi, je včeraj namreč iz; ročil vse akte državnemu tožilcu, ki bo sedaj moral pripraviti obtožnico.
Nalogo so poverili namestniku državnega pravdnika Antoniu Albanu. ki bo moral dati svoje mnenje o sodnem položaju raznih obtožencev, ki so vpleteni v preiskavo. Albano je pred časom sledil svojemu kolegu Sforzi, ki je bil javni tožilec v začetni fazi sodnega postopka in je bil vedno proti izpustitvi Bolgara Antonova na svobodo: kar sta njegova zagovornika večkrat zahtevala.
Zadnjič sta zaprosila za izpustitev šefa rimske podružnice bolgarske letalske družbe Balkan Air pred približno enim mesecem. Sodnik Martella se takrat njuni zahtevi ni odzval, Albano pa je sporočil, da bo izrekel svoje mnenje potem, ko bo pozorno proučil akte.
Zaradi zaviranja gospodarske reforme
Medtem ko se nadaljuje pomorska blokada Tripoliju
Sovjetska partija napadla birokrate
MOSKVA — Politbiro sovjetske ko munistične partije je z neobičajno ostrino obsodil «resne pomanjkljivo sti» birokratskega aparata pri ure sničevanju načrta o gospodarski re formi, ki bi jo s prvimi poskusi proučili od novega leta dalje. Po vsem sodeč, je to najpomembnejša novost, ki jo je v 13 mesecih svojega vladanja sprožil Jurij Andropov.
Politbiro pa se ni omejil le na splošne obsodbe, saj je dal objaviti svoj komunike na vseh prvih stra neh sovjetskih časopisov. V njem na vaja imena krivcev, «ki niso še spre jeli potrebnih ukrepov za uresničitev poskusne reformen.
Jurij Andropov je ta prvi poskus gospodarske reforme, ki bi morala razširiti pristojnosti in oblast posameznih gospodarskih obratov tudi z decentralizacijo planskega sistema, napovedal že julija. V teh mesecih pa
rje kot kaže vse ostalo pri starem, inihče ni niti s prstom mignil, da bi ■pripravil vse ustrezne mehanizme za uresničitev tega poskusa, r
Ob dejstvu, da reforma predvideva precejšnjo okrnitev pristojnosti osrednjega birokratskega aparata, saj u vaja med drugim tudi samoodločanje obratov o plačah glede na storilnost in celo odpust delavcev, ni čudnega torej, da se je okosteneli in mamutski birokratski aparat uprl taki reformi. Seveda si zagovorniki starih pri vilegijev ne upajo v direkten spopad z inovacijo, temveč se poslužujejo že preverjenih metod zaviranja, ki so še pred uvedbo likvidirale podobne poskuse Hruščova in Kosigina.
Tokrat pa ni Andropov kot kaže voljan mirno prenašati samovolje svojega birokratskega aparata in hoče priti vsej zadevi do dna, tudi za ce ■no padanja glav.
Arafat še vedno čaka na jamstva
Ameriški vojaki na položaju v Bejrutu
(Telefoto AP)
BEJRUT — Arafatovi borci v obleganem Tripoliju še vedno čakajo na mednarodna jamstva ali na vojaško spremstvo za konvoj ladij, ki bi S Palestinci zapustil Tripoli. Pariz in Rim nimata nobenega namena, da bi se spuščala v tvegano igro, ko se pred Tripolijem nadaljuje izraelska pomorska blokada.
Med Palestinci pa vlada precejšnja zaskrbljenost, saj včerajšnja tajna seja izraelske vlade lahko po dosedanjih izkušnjah napoveduje širšo vojaško akcijo proti Palestincem. Arafata pa skrbijo tudi Sirci, ki so P° njegovih besedah premestili pred Topoli še dve diviziji.
V ostalem Libanonu pa se je tudi včeraj nadaljevala obvezna libanonska vsakodnevnica s kršitvami premirja in občasnimi spopadi, medte h1 ko predsednik Džemajel stopnjuje napore za sestavo vlade ■marodne enotnosti*. Po vsem sodeč so izgledi nekoliko boljši, kot so bili pred tedni, saj se vsi vedno bolj zavedajo, da so le nebogljene figure tujih interesov.
Prejšnji teden v Milanu zasedanje kadrov
VZPI-ANPI za globalno zaščito
MILAN — V dneh 10. in 11. decembra je bilo v Milanu zborovanje kadrov Vsedržavnega združenja parti zanov Italije - ANPI. Zborovanje je bilo pomembno zaradi razčlenjenega pregleda pobud organizacije ob 40. obletnici bojev za osvoboditev in potem še v zvezi z manifestacijami za mir, proti nameščanju jedrskih raket tako na Zahodu kot na Vzhodu.
Zborovanje se je začelo prejšnjo soboto s poročilom organizacijskega tajnika Maura Gallenija, kateremu je sledila diskusija. Med drugimi je spregovoril podpred sednik VZPI - ANPI iz Vidma prof. Luigi Raimondi, ki je govoril obširno o pobudah ob 40. obletnici zgodovinskih dogodkov. Še posebej pa je poudaril pomen mariborskega srečanja bivših borcev Furlanije - Julij ske krajine, Slovenije in Hrvatske ter Koroške.
Spomnil se je tudi goriškega srečanja na meji ob pobudi sindikatov tu in onstran meje. Posebno pozornost je Raimondi posvetil protislovenskemu revanšizmu v zadnjih časih, posebno od zadnjih volitev 'do danes zlasti v Trstu in še posebej na Krasu, kjer se je raz
vila protislovenska gonja. Ožigosal je tudi napade na Trgovski tehnični zavod «Žiga Zois*. Nadalje je še omenil, da je videmski pokrajinski šolski svet prvič s posebnim dokumentom prispeval pri komisiji za splošne zadeve pri poslanski zbornici za zaščito pravic narodnih manjšin v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Na zborovanju je na kratko spregovoril tudi predstavnik VZPI - ANPI tržaške pokrajine Vladimir Kenda, ki je poudaril, da se protidemokratična ofenziva reakcionarnih sil v Italiji začne vedno z izpadi proti Slovencem. Tako' se je zgodilo že za časa Francesca Giunte in tako se dogaja tudi danes. Zato je zahteval, naj tudi VZPI - ANPI podpre z vsemi svojimi silami vse pozitivne zakonske pobude v okviru globalne zaščite Slovencev v Italiji.
Prvi > dan zborovanja bivših borcev se je zaključil s slovesno javno manifestacijo v «Teatru Urico* in potem z veUčastnim sprevodom po središču Milana pod geslom vztrajnega in nepopustljivega boja za mir, proti nameščanju vsakršnega jedrskega orožja, tako na Zapadu kot na Vzhodu, (vk)
VATOVeC
ULICA MACHIAVELLI 28 — TRST — TEL.: 69076
UGODNE CENE VLJUDNOST DOMAČNOST
kLINEA*. .. LODEN
Originalen loden je topel, mehek, lahek, praktičen, nepremočljiv in zelo trpežen. Od nekdaj nepogrešljiv kos garderobe za vse. Najkvalitetnejši loden domače in tuje proizvodnje, bogato izbiro najrazličnejših modelov in barv vam nudi trgovina «LINEA», Ul. Carducci 4, Trst.
V letu 1984 potrebnih 15 milijonov ton nafte
LJUBLJANA — Skupščina splošnega združenja organizacij naftnega gospodarstva Jugoslavije je včeraj med obravnavo osnutka energetske bilance Jugoslavije za prihodnje leto v Ljubljani ocenila, da bi novi predlog zveznega komiteja za energetiko in industrijo o uvozu nafte v višini 10,6 milijona ton v letu 1984 zagotovil minimalno preskrbo. Poleg tega naj bi se domača proizvodnja nafte naslednje leto gibala okoli 4,5 milijona ton.
Pripombe skupščine so se nanašale na obveznosti, ki izhajajo iz energetske bilance za leto 1984, po katerih zvezni izvršni svet ne bi določal delitev po republikah in pokrajinah, ampak naj bi to delalo naftno združenje Jugoslavije. Poudarili so, da je to bistvena spremem ba sistema, ki utegne imeti pomembne posledice v medrepubliškem dogovarjanju. Posebej so tudi opozorili, da zahtev INA - Naftagasa in drugih za izvoz nafte in naftnih derivatov v letu 1984 ne bi smeli reševati v okviru energetske bilance, ter da bi morala zvezni komite za energetiko, kot tudi ZIS zavzeti stališče, da v bilanci ne bi računali na količine, ki jih ne bo v energetski porabi, (dd)
Sodelovanje Italije in SFRJ na področju jedrske energije
ZAGREB — Po sestanku predstavnikov italijanskega in jugoslovanskega odbora za jedrsko energijo, ki je bil prejšnji teden v Zagrebu, je direktor ENEA Fabio Pi-stella izjavil, da je Italija pripravljena na popolno sodelovanje. Kot dokaz je italijanska stran odprla svoje obrate jugoslovanskim tehnikom. V prvi fazi se je v tej obliki sodelovanja najbolj angažirala Ansaldo, ki spada v skupino IRT - Finmeccanica, ENEA, in ENEL pa sta svetovalca in spodbujevalca. Generalni ravnatelj ENEA Pi-stella se je zavzel za uresničevanje 1979. leta podpisanega sporazuma z jugoslovanskim odborom za jedrsko e-nergijo, zakaj ta sporazum je bil samo podpLsan, po podpisu pa ni bilo nič storjenega.
Tudi generalni tajnik federalnega odbora za jedrsko energijo SFRJ Milan Pavičevič je na zagrebškem sestanku izrazil željo po okrepitvi medsebojnih stikov — piše dopisnik italijanske časopisne agencije ANSA. Jugoslovanski predstavniki so se italijanskim strokovnjakom zahvalili za sodelovanje na shodu in za odprtost in visoko strokovno vrednost predstavljenega gradiva.
Tildi predstavnik družbe NIRA, ki sodi v ANSALDO,-Bruno Musso, je ugodno ocenil zagrebško srečanje. Po njegovih besedah je Jugoslavija razumela, da se je Italija odločila za jedrsko energijo. Njeni strokovnjaki so lahko ugotovili, da razpolaga Italija z visokimi znanstvenimi dosežki na tem področju, čeprav v praksi tega ni potrdila.
Predstavnik Fabbricazioni nucleari, ki sodi v skupino ENI, Enrico Crispino, je povedal, da je Italija zgradila nekatere pomembne objekte za pogon jedrskih elektrarn in do takšne mere obvlada znanje, da je sposobna izdelovati vse danes potrebne materiale za pogon jedrskih elektrarn.
Ob tem velja dodati, da že dolgo let obe državi tesno sodelujeta na področju prenosa elektrike. To sodelovanje je postalo uspešnejše po izgradnji daljnovoda Divača Redipuglia, po katerem se pretaka prodana elektrika. Prejšnja leta je bila Italija v deficitu, letos pa je zaradi pomanjkanja elektrike v Jugoslaviji njen saldo aktiven.
Prekomorci podpirajo prizadevanja v boju za mir, razorožitev in sožitje
. Prejšnji teden so se na Vrhniki zbrali na letni skupščini delegati vseh partizanskih prekomorskih enot, ki Povezujejo nad 20.000 bivših borcev. Po obsežni razpravi So delegati odobrili stališče o zelo aktualnem in žgočem Problemu boja za mir in proti oboroževalni tekmi.
Resolucijo s svjoimi stališči, ki jo objavljamo v ce-l°ti, so poslali Zvezni konferenci SZDL Jugoslavije, Republiški konferenci SZDL Slovenije, Zveznemu odboru Jugoslavije in Republiškemu odboru ZZB Slovenije.
Delegati zbrani na letni skupščini iz vseh prekomor-skih enot, ki povezujejo nad 20.000 borcev prekomorcev, z4fuženih v Zvezi združenj borcev Slovenije in Jugosla-vtfe. izražamo veliko zaskrbljenost zaradi vedno razsežnejše in vse nevarnejše oboroževalne tekme in vedno “°U zaostrenega in nevarnega mednarodnega položaja, po-j^bno v odnosih med obema supersilama, ki nosita objek-tlvI>o največjo odgovornost za mir v svetu.
Mi borci prekomorci, ki smo doživeli strahote druge Svetovne vojne, dvigamo z vso odločnostjo naš glas proti neposrednim in posrednim pripravam na novo sve-t°vno vojno, med katere posebej štejemo blokovsko konotacijo, oboroževalno tekmo, izdelovanje strahotnega Uničevalnega orožja, posebno nuklearnega in kemičnega zvora, okupacijo tujih ozemelj in nasilno vmešavanje v otranje zadeve drugih držav, organiziranje intervencij skih sil in nameščanje raket in drugega nevarnega orožja,
pretvarjanje oceanov in vesolja v prizorišča nove univerzalne vojne, ki grozi, da uniči človeštvo in pogoje za življenje na našem planetu. Državniki, ki stojijo na čelu blokov in posebno obeh supersil, in ki sprožajo nove ekskalacije v oboroževalni tekmi, nosijo največjo odgovornost za politiko in ukrepe, ki vodijo človeštvo v katastrofo in zato se obračamo najprej k njim z zahtevo, da razmislijo o svojem početju dokler še ni prepozno. Pozivamo jih, da zastavijo vse svoje sposobnosti in sile za iskanje konstruktivnih rešitev in poti iz nastale situa cije, v prvi vrsti, da se nadaljujejo pogajanja o zmanjšanju zalog in razmestitvi posameznih vrst orožij, o uničenju in ustavitvi izdelave novih še strašnejših vrst orožij. Interes in cilj človeštva je samo popolna razorožitev, uničenje in prepoved izdelovanja vojaškega orožja.
Podpiramo vse pobude, da se zagotovi miroljubno plodno sodelovanje med balkanskimi državami, da Balkan postane miroljubno brezatomska cona, da se poveča miroljubno sodelovanje med sredozemskimi državami in z mirnimi sredstvi rešujejo odprta vprašanja in obstoječi konflikti, da se vlagajo neprestani napori, da bi se nadaljeval proces zmanjševanja napetosti v Evropi
Borci prekomorci, ki smo se udeležili druge svetovne vojne, izražamo našo solidarnost z borci za mir v domovini in širom sveta ter se štejemo kot del velikega svetovnega gibanja za mir!
Letos znatna okrepitev maloobmejnega prometa
UMAG — V prejšnjih dneh se je sestala v Umagu mešana italijansko-jugoslovanska komisija za razvoj maloobmejnega prometa. Jugoslovanska stran je na srečanju ugotovila, da je letos v 11 mesecih blagovna menjava med državama v okviru maloobmejnega prometa, ki ga urejajo avtonomni računi, dosegla 400 milijard lir, kar je za 55 od sto več kot v lanskem letu.
Ta pozitiven razvoj je okrepil trgo-
Zdravilišče Strunjan v Krkinem upravljanju
KOPER — Največja jugoslovanska tovarna zdravil Krka iz Novega Mesta je prevzela upravljanje zdravilišča vojaških invalidov in borcev v Strunjanu. S tem se bodo odprle nove možnosti razvoja tega zdravstvenega in rekreativnega središča, ki je prvenstveno namenjen borcem in invalidom, vendar se lahko poslužujejo uslug tudi drugi občani in tujci. Krka bo že v kratkoročnem razdobju razširila zdravstveno ponudbo (fizikalna, elektro in vodna terapija) uvedli bodo blatne kopeli, povečali zdravniško osebje, v na Črtu pa so tudi razširitev plaže in razne druge izboljšave.
Zmogljivosti v Strunjanu so trenutno 80-odstotno zasedene. Največ gostov je iz raznih krajev Jugoslavije, vmes pa so tudi Slovenci in Italijani iz sosednje republike in Avstrijci.
L. O.
vinske odnose med državama v trenutku, ko so vsi svetovno gospodarski tokovi preživljali zelo kočljiv trenutek.
Jugoslovanski predstavniki so v U-magu zato podprli predlog, da bi oblikovali posebno mešano italijansko -jugoslovansko komisijo, ki naj bi se u-kvarjala izključno s problemi razvoja maloobmejnega prometa.
E. OPASSI
Letošnja draginja je dosegla svoje Trlten povojni rekord. Analize nam vey kažejo, da se je inflacija pribli va‘a 60 odstotkom. S tem je Jugosla l)a postala država z največjo infla Do v Evropi. Natančnejši podatki ka lo. da so maloprodajne cene v ob enega leta poskočile za skoraj odstotkov, kar z drugimi beseda ,} Pomeni, da je zdaj vse za pol dra kot pred letom dni. Ker plače za-J~aiajo za inflacijo, je resnična vred-st pi^ zcjaj precej manjša kot pred l 0Tn dni (približno za nekaj manj t desetino). Draginja in slabe pla v Povzročajo delavcem z nižjimi pla-Precejšnje težave. Toliko bolj zJadi tega, ker sta se najbolj podra-1 hrana in energija. Prava zmeš-,1^0 med cenami pa napoveduje, da ^	(in inflacije) ne bo lahko za
.taniti in da bo bržkone dokaj viso-inflacija tudi prihodnje leto glav-dospodarska značilnost.
zunanji bi lahko la naglo
^U0Danje dinarjeve vrednosti glede „■ tujega denarja. Vsakodnevno pada g* tečajne vrednosti dinarja povzro-■ da je vse, kar uvozimo, vsak dan “zje. če je npr. neki izdelek stal štet'1 sto tiu je bilo treba zanj od Še 1 stabi/i šest dinarjev. Ta izdelek je 't>edno stane toliko lir, toda zanj Jej; zda} odšteti skoraj 8 dinar dar i^eT mora jugoslovansko gospo-cjr o uvažati veliko, mora take po dei?ltve prelivati v končno ceno iz K°v. Inflacija zaradi tega raste.
»nacijo delno povzročajo Dr i?*' K zunanjim vplivom, Ji tiste, ki jih povzrot.
t,a eat”i tečaj dinarja oz. hitro zviše-Vr,lle VTednosti dinarja neposredno ittiJ3*}. n° inflacijo. Potemtakem bi vteri kJTenehati zmanjševati tečajno n0dn°st dinarja, kar pa v zdajšnjih TaPfdarslcih okoliščinah ni mogoče. špodh*1- teČai dinarja je najmočnejši r.a at}ujevalec izvoza (istočasno zavi-****). saj je zaradi njega jugo-kUr aJko blago na tujih trgih kon-za e.ndnejše in prodaja lažja. Dokaz n0 akšno zakonitost je letošnji moč-P<xCVe*an xzvoz na trge s trdnimi Oosn^t1*' Vsai -^e nekaj časa zvezna aio^darska politika ne bo mogla od č od take politike realnega te ?ne .“iuarja, kajti izvoz je najpo ve ,!inefšu gospodarska naloga drža-vrai„faii P“ bi zato toliko bolj trdo-ta mVe. iskali rešitve drugod, kajti lile,, ;.udi tičijo glavni vzroki za ve-0 draginjo.
nSiri VZT(Jk je iskati v trdovrat bezanju gospodarstva od tržnih
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Reforma cen -
zakonitosti. Del gospodarstva sicer zahteva naj prepustimo trgu, da bo urejeval cene. To je možno narediti vsaj pri vseh tistih izdelkih, pri katerih je ponudba sorazmerno dobra (pohištvo, avtomobili, hrana, gostinj-stvo, promet...). Zatrjujejo, da bi to zmanjševalo draginjo, saj je ponudba takšna, da bi tisti, ki bi pretirano navili ceno, izgubili kupce. Ob tem bi se proizvajalci začeli ravnati po tržnih zahtevah, kar pa spodbuja kon kurenčne dejavnike gospodarjenja (boljša kvaliteta in izbor izdelkov, močna inventivna dejavnost, iskanje notranjih rezerv, skrb za produktivnost...). To bi izrazito izboljšalo ponudbo izdelkov, prav tega pa nam najbolj manjka, kadar iščemo prostor na tujih trgih. Torej bi bilo tržno uravnavanje cen ugodno tudi za iz-vozpa prizadevanja.
Čeprav zdaj že skoraj vsi vodilni kreatorji gospodarske politike žago varjajo idejo, da morajo začeti v gospodarstvu prevladovati tržni kriteriji in da morajo ti kriteriji prevladati zdajšnje planske ali upravne, pa velik del jugoslovanskega gospodarstva nekako noče pristati na tržno uravnavanje cen. Zavedajo se, da bi se kmalu zatem, ko bi začel delovali trg, znašli v težavah, kajti primerjave že zdaj zelo nazorno kažejo, koliko zaostajajo v storilnosti, v izkoriščenosti proizvodnih zmoglivosti, v kvaliteti, v izpolnjevanju rokov... Pri stajanje na tržne zakonitosti namreč pomeni, da pristajajo tudi na tekmo. Tega pa si marsikdo v Jugoslaviji ne želi, zlasti ne ob dokaj jasnih stališčih politikov, da bodo morale najslabše tovarne v stečaj. Kajti tržne zakonitosti bi takoj zelo jasno pokazale. kdo je goden za stečaj. To na sprotovanje tržnim kriterijem na zunaj sicer ni zelo vidno, gotovo pa močno vpliva na odlašanje odločitve za katere izdelke bi proizvajalci lah ko takoj začeli svobodno oblikovati cene.
Tržnih zakonitosti namreč ni mogoče uveljaviti kar čez noč, pač pa po-
stopno. Postopnost je nujna vsaj za radi dveh stvari. Ponudba na jugoslovanskem trgu je skromna, popra-ševanje pa je kljub temu, da kupna moč pada, še vedno veliko. Sprostitev vseh tistih cen, ki jih nadzira drža va, bi povzročilo tržno stihijo, ki bi se najbrž pokazala v izredno nizkih cenah. Treba je namreč vedeti, da na domačem trgu ni mogoče posredovati s tujimi izdelki, ker so uvozne mož nosti tako zelo skrčene. Ker država nima v rokah nobenega vzvoda, s ka terim bi lahko uravnavala, tržna gibanja, zlasti ponudbo in povpraševanje, ni mogoče sprostiti vseh cen, ampak samo cene za tiste izdelke, kjer je ponudba dovolj velika.
Na drugi strani pa cen ni mogoče sprostiti čez noč zaradi velikanskih razlik med cenami (censke disparitete). Pred tem je treba odpraviti te disparitete. Disparitete pa so dvoj ne: med samimi domačimi cenami in med domačimi in tujimi cenami. Če pogledamo samo domače razlike, po tem je opaziti, da ima precej indu strijskih dejavnosti prenizke cene. Prepoceni je električna energija (za radi česar se ni natekal denar za gradnje elektrarn, kar je povzročilo, da je poraba precej nad proizvodni mi zmogljivostmi in so zdaj edina rešitev redukcije), prepoceni je premog (rudnike zaradi tega počasi posodabljamo), prenizke so železniške tarife (zato razvoj va železnici zastaja), pre nizke so stanarine (ne zadoščajo za obnovo stanovanj), prepoceni so izdelki bazne industrije, zlasti barvne metalurgije in bazne kemije, prepoceni so komunalne storitve itd. Od pravljanje razlik bo boleče, saj ana litiki dokazujejo, da gredo razlike v desetine odstotkov. Sprotno odpravlja nje razlik in sprostitev tržnih zakoni tosti pa lahko povzroči strahovito inflacijo.
Ob vsem tem pa je povsem na dla ni. da se dokaj visoki inflaciji tudi prihodnje leto ne bo moč izogniti, da pa mora gospodarska politika poskr-
kdaj?
beti, da inflacija ne bi spet preskočila razumnih mej. Zaviranje inflacije bo moralo biti zelo premišljeno:
treba bo uveljavljati vpliv trga, treba bo podražiti nekatere osnovne reči (zlasti energijo in surovine), ker so prenizke, bo nekatere cene treba prilagoditi svetovnim cenam, še vedno bo treba zniževati tečajno vrednost dinarja in še vedno bo treba nadzirati (upravno določati) cene za marsikatere izdelke. Nalog je pred gospodarsko politiko toliko, da lahko upravičeno govorimo o reformi cen. Žal o takšni reformi razpravljajo v Jugoslaviji že dolgo časa, nikakor pa se zanjo ne morejo odločiti.
JOŽE PETROVČIČ
KDOR KUPI REGISTER - BLAGAJNO
S W E D A JE IZPOLNIL
VSE POGOJE
homologirana dne 23. 6. 83 št. 343149
[nSweda
Litton Italia
POMENI REGISTER-BLAGAJNO
...KER 2E 40 LET PROIZVAJA EDINOLE REGISTER-BLAGAJNE
op zt.E.A.isr.
Ekskluzivni zastopnik
TRST - Ul. Čampo Marzio 6 - Tel.: (040) 733401 TRŽIČ - Ul. Matteotti 4	Tel.: (0481) 75050
Ob šesti obletnici ustanovitve društva in pevskega zbora
Uspel praznik Slovencev miljske občine
Nerazumljive zamude pri pomoči Skupnosti družini na Opčinah
Pogosto se ustavljamo pri raznih obletnicah in jubilejih, ker nam praznovanja služijo tudi zato, da poživimo določeno dejavnost, čeprav je ta v prvi vrsti odvisna od razmer, v ka terih dejavnosti potekajo.
Za Društvo Soveneev miljske občine sicer ne smemo reči, da deluje v sovražnem okolju, toda tamkajšnji prosvetni delavci vedo, kako težko
Zagotovljena
kontinuiteta
službe za spremljevalce
Prejšnje dni so se srečali predstavniki pokrajine, tržaške občine in šolskega skrbništva, da bi pripravili ponoven sporazum za konvencijo v korist prizadetih otrok predvsem glede na spremljevalce. Konvencija bo zapadla 31. decembra, pokrajinski odbornik za skrbstvo pa je poudaril, da bo služba za spremljavo handikaplra-nih otrok nemoteno delovala tudi v primeru, ko bi ne prišlo do sporazuma v koristnem času. Odbornik je vsekakor izrazil željo, da bi službo čimprej prevzela Zdravstvena enota, tako kot je tudi predvideno po zakonu o zdravstveni reformi.
Našim krajem status prizadetega področja
Pokrajinski odbor je predlagal deželni upravi, naj prizna našim krajem status področja, ki ga je prizadela naravna ujma. Prve dni decembra je, kot znano, divjala na Trža škem izredno močna burja, ki je preše gla hitrost 150 kilometrov na uro in ki je povzročila veliko materialne škode na poslopjih, šolah in vojašnicah. Ob upoštevanju zakona št. 68 bi dežela lahko finansirala popravljalna dela, ki jih je nemogoče preložiti na poznejši datum.
je delati m se uveljavljati na tako obsežnem območju, kjer so vasi razpršene po Miljskih hribih. In vendar je Društvo Slovencev v soboto pri redilo lep večer ob šesti obletnici svoje ustanovitve, oziroma od začetka delovanja mešanega pevskega zbora Jadran.
Društvo prireja proslave vsako leto v drugi vasi, letos pa je bila v
V okviru srečanj s političnimi silami glede vprašanja načrtov za ljudske in cenene gradnje (PEEP) so se predstavniki Kmečke zveze in Odbora za zaščito Opčin včeraj sestali z Listo za Trst. Tajnika KZ Bukavca in zastopnika openskega odbora Miliča je sprejel bivši župan in odbornik za urbanistiko Deo Rossi.
Tudi njemu so bile obrazložene zahteve po reviziji omenjenih načrtov, predvsem pa sta predstavnika KZ in Opencev podčrtala, kako smo bili tudi tokrat postavljeni pred že izvršeno dejstvo kljub obljubam, da se ne bo posegalo v periferijo do revizije načrtov PEEP.
S svoje strani je Rossi obrazložil, kako se je občinska uprava od ko-lonkovških dogodkov naprej (takrat je bil namreč on odbornik za urbanistiko) skušala držati načela, da ne bo posegala v periferijo in da bo načrte PEEP skušala uresničevati tam, kjer je že zidano, to je v mestu. Tako se je poseglo pri Sv. Jakobu in v Ul. Di Vittorio. Prod iztekom mandata prejšnji upravi, ki ji je pred sedoval Rossi, pa so na občinski odbor močno pritiskale predvsem nekatere zadruge, predvsem tiste, ki so že imele zagotovljena finančna sredstva.
Upoštevati je namreč treba, da za-
dvorani Ljudskega doma pri Korošcih, ki je bila za to priložnost lepo obiskana. Kratek pozdravni govor je imela odbornica društva Damjana Korošec, ki je med drugim dejala, da je večer tudi priznanje pevcem zbora Jadran, ki že šest let s petjem po raznih krajih naše dežele oznanjajo na še želje in boj za uveljavitev slovenskega življa v ozračju medsebojnega spoštovanja in sodelovanja.
Pevci zbora Jadran so pod vodstvom zborovodje Laharnarja ubrano zapeli nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Veliko odobravanja so bili deležni mladi harmonikarji šole Glasbene matice, ki jih vodi Marina Štur-man: Barbara Zlobec, Miroslav Cher-ti, Aleksander Samec in Luka Švab. Tudi nastop domačega kantavtorja Iva Tula je požel velik aplavz, večer pa je zaključil moški zbor KD Tabor z Opčin, ki je z velikim veseljem sprejel vabilo za ta nastop. Pod vodstvom Svetka Grgiča je zapel Zaključni koral iz drame Rižarna, Dvignite bratje zastave, Bolen mi leži, Oj Doberdob, O večerni uri, Zdravljico in za konec še Openski tramvaj. Uspešen kiitumi spored je zaključila družabnost z zakusko, za katero so poskrbele požrtvovalne pevke Jadrana.
druge prejmejo ta sredstva, če imajo zagotovljene površine za zidanje, sicer ta denar izgubijo. Zato si takratni občinski odbor ni mogel privoščiti, je dejal Rossi, da ne bi tem zadrugam dal na razpolago potrebnih zemljišč. Zakaj pa so bila izbrana področja na Opčinah? Rossi je dejal, da je bilo po mnenju celega odbora tisto področje najmanj kvalitetno s kmetijskega vidika, poleg tega pa tudi že pozidano. Sicer pa je pristavil, da je bil sklep o izbiri Opčin sprejet pod silo razmer, kar d<>kazuje tudi dejstvo, da ga je občinski svet odobril na svoji zadnji seji prejšnje mandatne dobe.
Predstavnik Liste za Trst je zatrdil, da je občinska uprava glede tega vprašanja imela stike tudi z vzhodno-kraškim rajonskim svetom: le ta ji je s tem v zvezi postavil prejudicialno zahtevo urbanizacijskega značaja, to je, da mora najprej urediti greznično mrežo. Občina se je obvezala, da bo to tudi naredila.
Vsekakor je predstavnik liste zagotovil, da je občina skušala upoštevati sprejete obveze do možne mere: v mestu ni več prostih področij, zaradi česar je bila prisiljena poseči v periferijo. Opozoril pa je, da bodo zadruge čez nekaj mesecev imele ponovno
Ko se je openska Skupnost družina šele snovala in ko si je zadala na logo, da si zgradi dom, v katerem naj bi ne bilo samo zavetišče za te lesno prizadete, temveč predvsem pro štor, v katerem bi razvijala določene dejavnosti, ki bi ji zagotovile finančno samozadostnost, je marsikdo skeptično skomignil z glavo, češ pre veliko breme so si naložili ne rame, ne bodo ga zmogli. Pa jim je le uspelo, čeprav ni šlo ravno vse gladko izpod rok in čeprav so marsikje na leteli na gluha ušesa.
Vztrajnost in vera v plemenite cilje je zmagala nad malodušjem, ki te včasih zagrabi, ko se znajdeš pred takšnim projektom. Skupnost družina že dolgo časa razpolaga s funkcionalnimi prostori, vzpostavila je tudi že vse mogoče stike z okoljem, ki jo obkroža, po načelih, da se skupnost fizično prizadetih ne sme izolirati v svoj svet, temveč iskati tvorne stike z vsemi tistimi, ki so na sodelovanje pripravljeni.
Samo eden od zastavljenih ciljev se še ni v celoti uresničil — ta, da bi se tudi v ekonomskem smislu polno-močno vključili v družbeno tkivo.
«Vemo, da to ni lahko,» pravi Kar lo Kalc, distrofik, ki od samega začetka vodi opensko Skupnost družino, «še zdravi ljudje s težavo najdejo službo v teh težkih časih, kaj šele fizično prizadeti.»
na razpolago finančna sredstva, zaradi česar jim bodo dodeljena področja PEEP (v periferiji), ki so še prosta, ker jih v mestu ni več.
Nujno se zato postavlja vprašanje po čimprejšnji reviziji načrtov PEEP. Glede načrta PEEP za Opčine pa smo danes v naslednjem položaju: občina je pokazala pripravljenost za nekatere spremembe omenjenega načrta, nekatere politične sile so se izrekle za alternativne rešitve, kar so tudi zadruge sprejele. Včeraj pa je tudi Lista za Trst, stranka relativne večine v občinskem svetu zagotovila, da je pripravljena podpreti take alternativne reštive na Opčinah.
Čimprej prijaviti škodo zaradi burje
Kmečka zveza obvešča vse tiste ob delovalce zemlje, ki so v preteklih dneh zaradi močne burje utrpeli večjo škodo, da to škodo čimprej prijavijo v njenih uradih, ali pa pokrajinskemu nadzorništvu za kmetijstvo. To morajo storiti čimprej, ker se sedaj zbirajo podatki o posledicah tega neurja; zbirajo pa se zato, da bi od države ali pa od dežele zahtevali povračilne finančne prispevke.
S tem, da bi članom skupnosti zagotovili službo, ni šlo, zato so Kalc in njegovi tovariši začeli razmišljati, da bi v samem domu ob pokrajinski cesti med Opčinami in Bani uvedli kakšno obrtno dejavnost. Izbira je padla na tiskarsko in keramično stroko. Tako so že konec letošnjega februarja ali na začetku marca zaprosili deželo za prispevek, s katerim naj bi kupili manjši tiskarski stroj. Dežela je sredstva obljubila, - o prispevku doslej še ni ne duha ne sluha. Nekako istočasno so se obrnili tudi na tržaško pokrajinsko upravo, ki upravlja sredstva CEE in zaprosili prispevek za nakup peči za keramične izdelke ter za potrebe tečaja keramike, brez katerega ni mogoče vpeljati samostojne dejavnosti. Peč so že zdavnaj kupili, material za keramične izdelke tudi in dejansko so že začeh tudi s tečajem, upajoč, da bo pokrajina medtem, kot je svečano obljubila, zagotovila ustrezna sredstva-
«Keramike smo se lotili z velikim navdušenjem — nam je povedal Kalc — odtrgali smo si celo kup denarja od invalidnine, da smo krjfi precejšnje začetne stroške, tako da nimamo sedaj več denarja niti za ogrevanje-Ob vsem tem pa. od pokrajine še nismo prejeli obljubljenega in menda tudi že odobrenega prispevka, ker so pač nastopili običajni birokratski za-pletljaji.v
Zanimivo je vedeti, da tečaj keramike ni namenjen samo stalnim gostom Skupnosti družine, temveč tud• drugim fizično prizadetim, katerim ie treba seveda preskrbeti prevoz. Menda so na pokrajini nastale največje težave prav zaradi prevoza. Pobuda skupnosti je vsekakor nadvse pomembna in zanimiva in predstavlja viden dokaz, kaj lahko uresničijo tudi tisti' ki jih je usoda neizprosno priklenila na voziček. Važno je le, da se tud* drugi (zlasti javni upravitelji) tega zavejo.
Kot kaže pa openska Skupnost družina tudi danes, kot ob svojem nastanku, nima ravno lahkega življenja-Ne gre ji ravno vse lahko izpod rok- j Vendar ne zato, ker bi jih ovirala njihova fizična prizadetost, temveč predvsem zaradi (upajmo nenamerne) nemarnosti javnih upraviteljev.
Razstave
i-.a: vUu.a in studijska knjižnica - Odsek za zgodovino obvešča, da je razstava «40. obletnica prve številke Partizanske' ga dnevnika* na ogled v Kulturnem d°' mu v Trstu, Ul. Petronio 4, do 23. decembra. Urnik: od 9. do 12. in od *“■ do 18. ure vsak dan, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Krožek Foto 80 vabi na ogled barvnih fotografij na temo «Ljubezen» ’ Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančišk®
20. Razstava bo odprta do 16. t.m., ***' nik ob uradnih urah.	,c
PD Kolonkovec - Šalita di Zugnago razstavlja do 18. decembra staro po*®' štvo, perilo in druge predmete. Urmk-vsak dan od 16. do 18. ure.	...
SKD Slavec obvešča, da v galerij* Babna hiša v Ricmanjih razstavljaj, člani Društva zamejskih likovnikov f* vključno 17. decembra. Umik: ob čet*J tih od 19. do 21. ure, ob sobotah 00 i 17. do 20. ure.
LpT pripravljena podpreti popravke k načrtu ljudskih gradenj za Opčine
Včeraj pred tržaškimi kazenskimi sodniki
Obsojeni tatiči heroina
Stilsko poslopje od sobote zaprlo
Podgane «zagospodarile» v openski osnovni šoli
Začelo in končalo se je na sodišču. V noči med 8. in 9. decembrom pred štirimi leti sta Lorenzo Palmieri in Luigi Masciulli iz Pescare vlomila v dvorane tržaškega sodišča, da bi iz blagajne odnesla vrsto dragocenih predmetov, ki so jih bili organi pregona zaplenili in predal v varstvo sodišču. Poleg 4 do 8 kilogramov zlatnine sta v železni blagajni našla tudi več vrečk s heroinom. Bil je to heroin, ki so ga tržaški policisti odkrili in zasegli deset dni prej znanim <dažnim turškim nosečnicam*. Zmikavta sta seveda pobrala s sabo tudi nekaj vrečk mamila (za približno 30 kilogramov), kar pa je bilo zanju usodno.
Mamila sta se hotela počasi znebiti, tako sta predala 2 kilograma heroina Rimljanoma Salvatoreju Scia-nelli in Antoniu Orlandiju. S.ednja sta poskusila razpečati drogo na rim skem tržišču, ker pa sta bila v tem poslu prava novinca, sta napravila hudo napako. Del droge sta «prodala» preoblečenim policijskim agentom. Ti so mamilo analizirali in ugotovili, da je kemijska sestava heroina povsem enaka sestavi heroina, ki so ga bili ukradli iz tržaške sodne palače. Po nekaj mesecih preiskave (maja 1980) sta padla v mrežo policije tudi Pal mieri in Masciulli, poleg njiju pa še Antonio Sforza, kateremu naj bi zrni kavta predala zlatnino, da bi jo preprodal na črni borzi.
Na včerajšnji sodni obravnavi sta bila prisotna le Scianella in Orlandi.
Javni tožilec Coassin je zahteval za Palmieri ja in Masciulli ja po 6 let in pol zapora, za SciancTo in Orlandija po 4 lela in pol zapora, za Scianel-lo in Orlandija po 4 leta in pol, za Sforzo pa 2 leti zapora.
Sodišče je bilo milejše, saj je Pal-merija in MasciuiTija obsodilo na 4
na sodišču
leta in pol zapora in 6 milijonov lir in pol globe, Scianelli in Orlandiju je dosodilo 4 leta in 3 mesece zapora in prav takšno denarno kazen, Sforzo pa je obsodilo na 2 leti zapora in 2 milijona lir globe. Vsem je nato istočasno izbrisalo 2 leti ječe in 2 milijona lir denarne kazni.
Openska osnovna šola je od sobote zaprta, ker so v šolskem poslopju »zagospodarile« podgane. Na italijanski osnovni šoli, ki ima svoje učilnice v pritličju in v prvem nadstropju poslopja na trgu pil tramvajski postaji, so prekinili pouk že v petek, slovensko osnovno šoto «Franec Bevk«, ki ima en razred v pritličju, enega v prvem nadstropju in preostalih pet v drugem nadstropju, pa so zaprli zaradi higienskih in varnostnih razlogov v soboto.
Po nekaterih vesteh so opazili podgane na šoli že v ponedeljek, 5. decembra. V petek so se italijanski starši odločili za prekinitev pouka, saj je obstajala nevarnost, da bi lahko podgane okužile otroke. Na šoli je že nekaj dni prej stekla akcija za deratizacijo, ki so jo opravili uslužbenci higienskega urada, vsa prizadevanja pa niso obrodila zaželenih sadov. Z dnevi je postajal položaj na šoli še hujši, prav zaradi strupov, ki so jih uporabili, da bi iztrebili golazen. Popolno zaprtje šole je bilo zato neizogibno.
Slovenski in italijanski starši so se zbrali včeraj skupaj z učiteljstvom in načelnikom higienskega urada Botte-ghellijem na skupnem zborovanju, da bi proučili nastalo situacijo in odločili kaj storiti. Dr. Bottcghelli jim je orisal trenutni položaj na šoli. Dejal je, da je doživela akcija za de-
ratizacijo neuspeh, ker se podgan_ pritihotapijo v šolsko poslopje od naj. Poslopje je namreč zelo sta*-0' Izgradili so ga davnega 1906. Številne špranje, luknje in razp4** omogočajo podganam prihod v š<o ' zato so na šoli nujna popravila, * katera bi morala poskrbeti tržašk občina. Združenji slovenskih in i*8^ janskih staršev sta se tako odločil* 88 poseg pri občinski upravi, da hi 0 (inski delavci čimprej zamašili 1°* nje.
Slovensko opensko didaktično r8^, nateljstvo je medtem javilo, da bo pouk nadaljeval v četrtek, 15- “ cembra.
Našim bralcem, ki so se preteklo nedeljo ob 15. uri zbrali 1,8 openskem strelišču, ker smo v našem dnevniku po neljubi pom0** napovedali proslavo obletnice **" smrtitve Pinka Tomažiča in tovarišev, smo dolžni opravičilo. Pj-0' simo. za razumevanje in obveščamo, da bo proslava v nedeljo, l®-decembra 1983, ob 15. uri na strelišču na Opčinah, po njej pa h° v prosvetnem domu Tabor okrogla miza z naslovom »Predvojn* antifašizem na Primorskem«.
Uredništvo
Nov predsednik prizivnega sodišča
S krajšo svečanostjo so včeraj v tržaški sodni palači umestili novega predsednika tržaškega prizivnega sodišča dr. Giovannija Juccija, ki je nasledil prejšnjega predsednika dr. Cappcllinija
D. Bratina na okrogli mizi na liceju Galilei
Za konkreten mir v naših razmerah
Na italijanskem liceju Galileo Galilei je bila včeraj okrogla miza o miru. na katero so prireditelji povabili sedem predstavnikov različnih družbenopolitičnih in kulturnih sil oziroma ustanov. Pobuda je prišla od skupine demokratičnih dijakov, medtem ko jo je večina desničarsko u-smerjenih dijakov bojkotirala.
Za okroglo mizo so sedli: univerzitetna profesorja Darko Bratina in Giovanni Miccoli, protestantski duhovnik Martelli, sodelavec tednika Vita cattolica, predstavnik gibanja oporečnikov ter predstavnika sindikalnih organizacij ACLI in CGIL -CISL - UIL. Medtem ko so ostali govorniki svoje posege usmerili predvsem na splošno vprašanje miru v svetu, je prof. Darko Bratina izrecno govoril o konkretnem vprašanju ndru v Trstu in na življenjski način orisal probleme sožitja med Slovenci in Italijani. «če svetu grozi nevarnost spopada med velesilama, to ne Pomeni, da se moramo nemočno predati usodi, ki nam jo krojijo drugi, nnapak se moramo dejavno vključiti Y graditev miru na našem območju *n v naših razmerah. Ena od bistvenih postavk konkretnega, vsakodnevnega miru, je prav gotovo razumevanje med narodi, njihovo medsebojno spoznavanje in sodelovanje. Kakšno h° jutri sožitje med Slovenci in Ita lijani v Trstu pa je v prvi vrsti odvisno od mladih, ki se morajo danes
odločiti, če bodo jutri protagonisti miru ali vojne. Zato je vprašanje miru tesno povezano z dejanskim položajem slovenske manjšine,» je v svojem izvajanju poudaril Bratina.
Srečanje o miru je tako v dobri meri izzvenelo tudi v razgovor o trenutnem napetem ozračju, ki vlada v našem mestu zaradi napovedane razprave o predlogih za globalni zaščitni zakon. Dijaki so pokazali veliko zanimanje za to vprašanje, hkrati pa je znova prišla do izraza potreba po navezavi stikov in po obveščanju. Če tega ni, je seveda majhni skupi-
ni, kakršna je tudi na liceju Galilei skušala prepričati večino, kaj lahko manipulirati s tem občutljivim vprašanjem. Na včerajšnji okrogli mizi pa peščica desno usmerjenih dijakov vendarle ni spoštovala bojkota in se je srečanja udeležila. Proti koncu razprave so izrazili svoje prepričanje, da smo Slovenci v Italiji že dovolj zaščiteni, a njihov poseg z ustreznim odgovorom ni , mogel pokvariti pozitivnega vtisa in novega dokaza, da so tovrstna srečanja v tem trenutku izredno dobrodošla in koristna.
Predlogi za zbliževanje šolnikov in šol
Učitelji, profesorji in dijaki, ki so se srečali sinoči na seji Koordinacijskega odbora med slovenskimi in italijanskimi šolniki, so iznesli vrsto predlogov, s katerimi naj bi poskusili podreti prekate, ki obstajajo med slovensko in italijansko šolo. Sam koordinacijski odbor bo priredil v prihodnjih mesecih nekaj srečanj, ki naj bi pripomogla k vzpostavitvi dialoga med slovenskimi in italijanskimi šolniki. V prvi vrsti je na programu srečanje, na katerem bodo šolniki vzeli v pretres obstoječe učbenike in priročnike, da bi ugotovili kolikšno mesto zavzemajo v njih vprašanja, ki se nanašajo na spoznavanje tukajšnje stvarnosti. Ob tem bo delovala skupina, ki bo skrbela za didaktično izmenjavo in sodelovanje med slovensko in italijansko šolo, poleg tega naj bi pripravili spomladi vrsto pobud, v katerih bodo neposredno udeleženi tudi sami dijaki.
Udeleženci sinočnjega sestanka so se zavzeli predvsem za vrsto dopolnilnih izobraževalnih tečajev (pripravil bi jih lahko zavod IRRSAE), na katerih bi dobili informacije o slovenski kulturi, zgodovini; za pripravo didaktičnega gradiva; za konkretne pobude (na primer srečanja med šolami), ki pa bi jih bilo treba dobro pripraviti, da se ne bi že ob nastanku izvotlile.
Mlekarna je sprožila akcijo za popularizacijo sira «tabor»
Kraška mlekarna s Cola je včeraj sprožila akcijo za popularizacijo svojega proizvoda — pristnega domačega sira «tabor», ki se po svojih značilnostih razlikuje od sorodnih furlanskih sirov. Predstavila ga je najprej slovenskim gospodarstvenikom, članom sekcij za gostinstvo in za trgovino na drobno Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki so se polnoštevilno zbrali v njenih prostorih. Ob isti priložnosti je bila predstavljena tudi ponudba vin nekaterih slovenskih vinogradnikov (Pa-rovela, Lupinca in Kanteta).
Vsekakor gre za važno pobudo zadružne kraške mlekarne (o kateri bomo še spregovorili), ki je po več kot desetih letih končno le uresničila svoj cilj. Važna pa je tudi zato, ker
Francesca Cafagno, 30-letnega homoseksualca, naj bi ubil zaradi samoobrambe
Devetnajstletni mehanik priznal umor
Sinoči, malo pred 18.30, so se za 19-letnim mehanikom Antonellom Spanjem zaprla vrata zapora. Malo prej Je Policiji in nato namestniku državnega pravdnika Coassinu priznal, da v soboto zvečer zabodel svojega ^Prijatelja*, 30-letnega računovodjo \rancesca Cafagno. Med zasliševanjem na sodišču je bila prisotna tu-01 njegova branilka od v. Tiziana Be-hUssi, ki pa ni mogla preprečiti za-Pornega naloga zaradi umora v ob-te&lnih okoliščinah.
Veliko podrobnosti o zločinu je za-radi preiskovalne tajnosti ostalo nepojasnjenih, kljub temu pa je moč ^oblikovati, vsaj v grobih obrisih, °*adje tega poslednjega umora, ki je Podobno kot nasilna smrt univerzitet-j profesorja Perusinija pred leti P1 upravitelja penziona Žara lani, nami v krogih tržaških homoseksual-j v- Francesco Cafagna, doma je bil z Pavie, že dalj časa pa je živel in uelal v Trstu kot računovodja druž-Siot, je imel neke vrste dvojno •vljenje. Stanoval je v Drevoredu septembra, v Ul. Valdirivo 8, tam, j Jer je končal svoje življenje, pa je v zadnjem nadstropju garsonje-0 (sobo in kopalnico), kjer se je ostajal s svojimi prijatelji. Med nji-/P je bil tudi Antonello Španu, mlad mehanik, ki je bil pet let zaposlen P*1 tržaški podružnici Fiata, sedaj P®, je že nekaj mesecev v vojaški uknji, ali bolje v vojaški bolnici '■Vedno v Trstu), kamor se je že več
Na levi žrtev Franccsco Cafagna, na desni morilec Antonello Španu
dni pred umorom «zatekel» zaradi tvorbe na hrbtu. Mimo pravil pa je Španu skoraj vsak dan izkoristil za svoje sestanke v mestu. V garsonjeri se je srečeval s svojo, zaročenko, pa tudi s Cafagno.
«Svet homoseksualcev je bil vedno dvoumen, saj si malokdo privošči, da bi javno pokazal svoja nagnjenja. Kljub demonstrativnim izjavam je homoseksualec vezan na določene tabuje in predsodke, zato si to plat živ-
ljenja privošči na skrit, marsikdaj tudi nezakonit način,» pravijo na kvesturi. Cafagna je imel več «prijate-ljev», njihove usluge je hočeš-nočeš plačeval tudi materialno: Španu ju je najprej kupil fiat 127, ko pa ga je popolnoma uničil, mu je nudil na razpolago svoj avto. Marsikdaj mu je pomagal tudi finančno, da si je lahko privoščil «majhne razvade*. Možno je, da je Spanuju to bilo prav, ni pa bil pripravljen nuditi svojemu prija-
telju svoje popolne intimnosti...* meni funkcionar policije. Da je prišlo do umora, je bila dovolj kakršnakoli vzmet. Ljubosumje, grožnja, izsiljevanje.
Španu je izjavil, da je zabodel Cafagna, potem ko ga je le ta napadel. Iz samoobrambe. Preiskovalci verjamejo tej verziji le delno, saj fant nima znakov nasilja na telesu. Na pogled mu verjetno nihče ne bi pripisal takega zločina. V mali sobi na kvesturi, kjer so ga zasliševali, je včeraj sedel povsem krotek, z milim pogledom. Oblečen kot ostali mladi ljudje, suhljat, temnih las in polti, morda sardinskega porekla, kot priimek, ki ga nosi, je begal s pogledom naokoli in čakal, kaj se bo še zgodilo. Njegov krhek značaj in nepremišljenost dejanja dokazujeta tudi dve potezi: v soboto, po zločinu, je telefoniral policiji in jo obvestil, da je v garsonjeri v teku hudo prerekanje (mislil je, da je Cafagna le ranjen), potem ko o tem ni poročal tisk, pa je v nedeljo telefoniral Pic-colu in ga obvestil o umoru.
«Ne, ni mogel priznati umora, saj on ne bi nikoli mogel storiti kaj podobnega,* je včeraj rekel o njem njegov brat dvojček pred sodno palačo. «Očetu je danes bilo slabo, šel je v bolnico, ostal sem samo jaz. Cafagno sem poznal, bili smo si pravi prijatelji, čeprav je bil starejši. Imel je veliko dolgov, verjetno ga je ubil kak upnik...* (nf)
drevi bo spet zasedal
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET
Danes zvečer se bo po daljšem presledku spet sestal tržaški občinski i e*v ki ima poleg običajnih odgovorov odbornikov na vprašanja in interpe-rije svetovalcev na dnevnem redu še odobritev številnih sklepov rednega travnega značaja.
p. Včeraj dopoldne pa so se sestali načelniki svetovalskih skupin in župan šg- tti, da kot običajno podrobneje sestavijo dnevni red zasedanja skup-(i lnp; Svetovalec Tržaškega gibanja Parovel je na tem sestanku zahteval, J* bi na dnevni red današnje seje postavili tudi resolucijo tega gibanja o jPfašanju globalne zaščite naše narodnostne skupnosti ter o vlogi občine pri formiranju italijanske mladine o našem položaju. Proti Parovelovi zahtevi takoj vzrojili fašisti, katerim se je pridružil tudi listar Cecovini, ki je ** Predlog MSI, da je treba prej razpravljati o neki resoluciji glede fojb. j Tržaško gibanje je s tem v zvezi izdalo tiskovno poročilo, v katerem med hoM-01 °^*8°sa zadržanje zastopnikov občinskega odbora, «ki niso znali ali uvrstiti na dnevni red tako važen in nujen argument*.
Dubravka Tomšič v Kulturnem domu
j,. . Glasbena matica prireja drevi v tržaškem Kulturnem domu tretji abon To** koncert. Gost naše osrednje glasbene ustanove bo pianistka Dubravka fttsia - Srebotnjakova, ki sodi med vrhunske glasbene umetnike, njena Varjalnost pa je bila deležna že cele vrste najvišjih priznanj.
Koncert akademskega zbora iz Kranja
tjr Va povabilo KD Vesna in SKD Igo Gruden je v soboto zvečer koncer-Pre* V Domu Alberta Sirka v Križu mešani akademski pevski zbor cfrance spr 'eren* *2 branja. Ansambel, ki ga vodi Tomaž Faganel, pri klavirju pa Bojan Gorišek, se je številnemu občinstvu predstavil z bogatim iz reJ?!11. ljudskih in umetniških pesmi. Goste iz Slovenije sta v imenu pri SRfrjev Pozdravila podpredsednica KD Vesna Ude Košuta in predsednik sm, 00 Gruden Antek Terčon, ki sta med drugim tudi pozdravila krepitev
Župan ni zadovoljil potreb stanovalcev v UL Valmaura
ovanja med društvoma sosednjih vasi.
Tržaški župan Richetti se je z odbornikom za javna dela Jagodicem in tehniki Ustanove za ljudske gradnje udeležil prejšnji teden seje rajonskega sveta za Sv. Soboto in Čar-bolo, pri kateri so sodelovali tudi predstavniki stanovalcev Iacp, ki o-stro nasprotujejo gradnji cestnega vozlišča v Ul. Valmaura. Župan je obrazložil potrebe občine, predvsem pa je vzel na znanje nasprotovanje prebivalstva in rajonskega sveta do tega novega objekta, ki bi krepko spremenil okolje stanovanjskih blokov Iacp. Vse kaže, da občina ne bo
umaknila svojega načrta, saj so dela v veliki meri že opravljena.
Glede vprašanja onesnaženja je župan obvestil, da bo občina v dogovoru s pokrajino v kratkem namestila naprave za ugotavljanje stopnje onesnaženja. O pomanjkanju zadovoljivega števila trgovin in sploh socialnih storitev v okviru poslopij ljudske gradnje v Ul. Valmaura pa bodo razpravljali tehniki Iacp in občinskega odborništva za urbanistiko. Da prebivalci s temi odgovori niso bili zadovoljni, očitno ni treba posebej podčrtovati.
Nova elektronska telefonska centrala
Včeraj je začela v našem mestu obratovati prva popolnoma elektronska telefonska centrala, ki jo je zgradila družba Italtel. Centrala, ki je ume ščena v bližini Naselja sv. Sergija, urejuje delovanje približno 700 telefonskih aparatov, to število pa se bo v bližnji bodočnosti povečalo na dva tisoč.
• Na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice so včeraj pozno popoldne sprejeli 251etnega točaja Alessandra Vecchija, doma iz Ul. Panzera 7. Mladenič je v Drevoredu Sanzio z motorjem honda trčil v avto, ki je prihajal z Ul. Donatello, izgubil nadzorstvo nad vozilom in padel na asfalt Pri tem se je'močno udaril v hrbet ter si zlomil nogo. Ozdravel bo v približno treh mesecih.
Na oddelku za prvo pomoč pa se je kasneje javil tudi šofer zgoraj omenjenega avtomobila, 35-letm bolničar Antonio Facchin (Ul. Soncini 2), ki se je v nesreči laže ranil. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč
je ta ustanova pokazala drugačen, to je nov pristop do vprašanja komercializacije svojega proizvoda, saj je s tako pobudo o popularizaciji svojega proizvoda (ki jo bo vodila agencija Videoest) prebila sheme in se prilagodila sedanjim potrebam in povpraševanjem tržišča.
T	Zapustila nas je naša dra-
ga mama in nona
Leopolda Plesničar vd. Zidarič
Pogreb drage pokojnice bo danes, 13. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice bolnišnice v Tržiču v šempolajsko cerkev.
Žalujoča sinova Gvido in Bruno z družinama in drugo sorodstvo
Šempolaj, Nabrežina, Nettuno, 13. decembra 1983
Upravni odbor, nadzorni svet, ravnatelj in osebje Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini izrekajo občuteno sožalje svojemu predsedniku Gvidu Zidariču ob bridki izgubi matere.
Godbeno društvo Nabrežina izreka globoko sožalje Gvidu Zidariču ob izgubi drage matere.
■j"	Zapustil nas je naš dragi
Silvestro Zehali
Pogreb bo' danes, 13. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Boljunec.
Žalostno vest sporočajo: sestri Marija in Slava ter drugo sorodstvo
Dolina, 13. decembra 1983
,	Sporočamo žalostno vest,
da nas je 10. t.m. zapustil * naš dragi stric
Viktor Zobec
Žalujoči nečak Aldo z družino in družina Glavina.
Uro in datuma pogreba bomo sporočili naknadno.
Boljunec, 13. decembra 1983
Ob izgubi Silvestra Žerjala in Viktorja Zobca izreka KD F. Prešeren globoko sožalje svojcem.
Godba na pihala V. Parma iz Trebč izreka iskreno sožalje svojemu učitelju Radu Škabarju in družini ob izgubi dragega očeta.
Učenci in učiteljica 4. razreda osnovne šole P. Trubar iz Bazovice globoko sočustvujejo s Heleno Križman-čič in družino ob izgubi drage babice. Žalovanju se pridružuje še drugo učno in neučno osebje na šoli ter združen ie staršev.
SLOVENSKO 'STALNO . GLEDALIŠČE V TRSTU
EDWARD AI.BEE
GOSPA IZ DUBUOUA
Režija: DUŠAN MLAKAR PREMIERA
V	petek, 16. t.m., ob 20.30 A-BONMA RED A — premierski
PONOVITVE
V	soboto, 17. t.m., ob 20.30 A-BONMA RED B — prva sobota po premier1
V	nedeljo, 18. t.m., ob 16. uri A-BONMA RED C — prva nedelja po premieri
Gledališča
ROSSETTI
Od danes do 30. t.m. bo Stalno gledališče za Furlanijo - Julijsko krajino predstavilo Maria Scaccio v delu Friedricha Diirrenmatta «Romolo il grande». Delo režira Giovanni Pampiglione. Abonma: tretji kupon. Informacije pri glavni blagajni.
VERDI
Danes, 13. decembra, ob 20. uri šesta predstava Mozartove opere «Cosi fan tutte* (red B/B).
CANKARJEV DOM • Ljubljana
Velika dvorana
Danes, 13. decembra, ob 20. uri Godba ljudske milice.
V petek, 16. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Mala dvorana
Jutri, 14. decembra, ob 10. uri: Informativni dan za osnovnošolce, ki se zanimajo za poklice v kulturi.
Srednja dvorana
Danes, 13. t.m., ob 19.30 večer ljudskih plesov in pesmi.
Razstave
Od 18. do 30. decembra (Sprejemna dvorana): Novoletna razstava «35 let Lutkovnega gledališča Ljubljana*.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 13. decembra, ob 19.30: N. R. Erdman «Mandat». Gostovanje PDG v Prešernovem gledališču v Kranju.
Jutri, 14. t.m., ponovitev ob isti uri.
MENJALNICA
vseh tujih valut
12. 12. 83
Ameriški dolar		1.657.—
Kanadski dolar		1.325.—
švicarski frank		752.—
Danska krona		164,50
Norveška krona		212,-
Švedska krona 		204,-
Holandski florint		538.—
Francoski frank		197.—
Belgijski frank		26.—
Funt šterling		2.375.—
Irski šterling		1.870.—
Nemška marka		604.—
Avstrijski šiling		«5,50
Portugalski eskudo		11,—
španska pezeta 		10.—
Japonski jen 		6,—
Avstralski dolar		1.350.—
Grška drahma		13.50
D beli dinar		11,25
Mali dinar		Ih—
GLASBENA MATICA TRST
Sezona 83-84 3. abonmajski koncert
Kulturni dom, danes, 13. decembra, ob 20.30
DUBRAVKA TOMŠIČ
klavir
Na sporedu: Mozart, Beethoven, Chopin. Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
17) JK
■	ŠKKDKNJ
Vabi v petek, 16. t.m., ob 20. uri na otvoritev
RAZSTAVE
grafik in risb AZADA A. KARIMA
in predvajanje filma «Zemlja A-hemeidov* Aljoše Žerjala
Vabljeni !
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 13. decembra LUCIJA
Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.44 — Luna vzide ob 13.09 in zatone ob 0.01.
Jutri, SREDA, 14. decembra VOJMIR
Vreme včeraj: temperatura zraka 4,2 stopinje, zračni tlak 1019,7 mb raste, veter 23 km na uro severvzhodnik, vlaga 28-odštotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Paola Monaco, Mar co Dossi, Riccardo Simone Berdini, Gio-vanni Perisutti, Matteo Gamba, Saman-ta Longo, Giada Bubba.
UMRLI SO: 77-letni Pompeo Fioren-tin, 86-letna Elisabetta Padoan vd. Dal Toni, 60-letna Roma Ferrui vd. Longo, 68-letna Amalia Doglia vd. Ciacchi, 62-letm Angelo Mirasola. 55-Ietni Attilio Fortuna, 52-letni Claudio Vecchiet, 51-letna Nella Surian, 77-letni Carlo Comel li, 94 letna Genoveffa Gon vd. Fioren tin, 68-letni Antonio Bianchi, 84-letna Maria Babich vd. Olenik, 81-letna Nico-lina Rusgnach por. Depase, 72-letna Giovanna Ogrizek, 38-letni • Bruno Milaz-zi, 71-letna Egle Postogna vd. Albertini, 43-letni Redo Faid.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fel-luga 46, Ul. Mascagni 2, Prosek, žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Prosek, Žavlje.
LEKARNE V OKOLICI Bol jun ec: teL 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20.
lam
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZI 1Q - ."Ek B1-AAB
Šolske vesti
Združenje staršev osnovne šole «E. Bevk« z Opčin obvešča učence in starše, da se redni pouk začne v četrtek, 15. decembra.
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984
CELOLETNA.......................... 75.500	lir
POLLETNA .......................... 54.500	lir
MESEČNA............................ 10.000	lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir +	500 lir kol-
ka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — TeL 794672 Umik od 9. do 12. ure
Uprava-. Gorica, Drev. XXIV. maja 1 — Tel. 83382
Urnik od 9. do 12. ure
Raznašale! Primorskega dnevnika
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka-. Tekoči račun štev. 1192
Hranilnica In posojilnica na Opčinah: Tekoči račun
štev. 1718
Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev. 8333
E&SSHHi
Vabimo vas na predstavitev knjige
TIGROVA SLED
ki je te dni izšla pri Založništvu tržaškega tiska ob sodelovanju koprske založbe Lipa.
Seveda bo navzoč avtor, dr. DORČE SARDOČ, ki je pred kratkim praznoval svojo petinosemdesetletnico. O knjigi, o času in ljudeh v njej pa bodo govorili LIDA TURK, ki je spomine zapisala in uredila, zgodovinarka dr. MILICA KACIN VVOHINZ ter dr. JOŽA VILFAN.
Priložnost za srečanje, slovesno in prisrčno obenem, bo danes, 13. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu.
«Tigrovo sled» nudi sicer pod posebno ugodnimi pdgoji letošnja knjižna zbirka Jadranskega koledarja, ki jo je še mogoče naročiti.
Slovenski dijaški dom «Srečko Kosovel* predstavlja baletno igro po Ezopu
ČRIČEK IN MRAVLJE
Predstave bodo v gledališču Cristallo, Ulica del Ghirlandaio, v sredo, 14. decembra 1983, ob 9.00, 11.00 in 15.30
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD 1. Grbec - Skedenj vabi na občni zbor, ki bo v torek, 20. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih,
KD J. Rapotec vabi na otvoritev razstave grafik Toma Vrana, ki bo v srenj-ski hiši v Prebenegu v petek, 16. t.m., ob 20.30. Nastopil bo oktet iz Škofij. Umetnika bo predstavil Milko Bambič. Razstava bo odprta od 16. do 23. t.m.
Razna obvestila
Upravni odbor dolinske družinske posvetovalnice obvešča, da bo v sredo, 14. t.m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu letni občni zbor uporabnikov posvetovalnice. Vabljeni vsi občani.
f Čestitke
Danes praznuje 50. rojstni dan GUI-1)0 ZUDICH iz Ricmanj št. 146. še na mnoga, zdrava in srečna leta v krogu svojih najdražjih mu iz srca kličejo žena Marija, sin Walter, hčeri Orietta in Giuliana z možem. Mala Monica pa pošilja nonotu 50 poljubčkov. Voščilom se pridružuje sestra Otilija z družino.
Dragi ANGELI ROJC čestitajo ob visokem jubileju mož Viktor, hčeri z možema, sinova z ženama in vnuki Rada, Nada, Davorin, Marko, Igor, David in Katja.
V soboto je praznoval 82. rojstni dan LJUBI PANGERC iz Doline. Še mnogo zdravja in sreče mu želijo sinova Sergij in Oskar z družinama.
Kino
Ariston 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «Diret-tore d’orchestra». Režija Andreja Waj-de. John Gielgud, Kristina Janda.
Eden 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 «La chia-ve*. Režija Tinto Brass, igra S. San-drelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22.15 «Staying alive*. John Travolta, Cynthia Rhodes.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 «11 nido delluccello*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 «11 mon-do erotico di 01ivia». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3	16.30 — 22.00 «Bad
boys». Neprimeren za mladoletnike.
Grattacicln 17.30 — 22.15 «War games, giochi di guerra*. Matthevv Broderick in Dabney Coleman.
Mignon 16.00, 18.00 in 21.00 «Mary Pop-pins». Julie Andrews, Dick Van Dyke.
Aurora 16.30, 18,20, 20.10, 22.00 «Gioie morbose del sesso». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 «Toot-sie*. D. Hoffman,
Moderno 16.30. 18.15, 20.00 in 22.00 «1 ragazzi della 56. strada*. M. Dillon.
Radio 15.30. 17.00, 18.30, 20.00 in 21.30 «Pandora, il sapore della came*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Venelo 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 «Giovani, belle, probabilmente ricche*. Nadia Cassini.
Lumiere 16,00, 18.00, 20.00, 22.00 «Fuga di mezzanotte*. Režiser Alan Parker. Brad Davis.
Alcione 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 «Una commedia sexy in una notte di mezza estate*. Režiser in igralec Woo-dy Allen.
Izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
vabi na silvestrovanje v Lipico. Preskrbljen prevoz. Vpisovanje do 20. t.m. v Ul. Valdirivo 30/11. nadstr. v torek in četrtek od 17. do 19. ure, tel. št. 64459 ali 732-858.
Prireditve
Godbeno društvo Nabrežina priredi v nedeljo, 18. t.m., ob 16.30 v nabrežinski telovadnici tradicionalni zaključni letni koncert.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
PRI GOJITELJU drevesc Antonu Dru-fovki dobite božična drevesca vseh vrst: velika, mala, navadna, srebrna s koreninami ali brez. Gorica — Val-lone delle Acque št. 1 (Grojna), tel. 0481/34220.
PRODAM Ford Taunus 1600 GL, letnik 78, rdeče barve s plinsko napravo in napravo za prikolico. Vse v odličnem stanju. Telefonirati na št. 291-191 ali 200-617.
PRODAM Ford Escort 1100 XL, letnik 1973, rdeče barve, v odličnem stanju. Tel. 291-191.
IŠČEM delo kot čistilka, dvakrat tedensko. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst.
V	GORICI prodam stanovanje v nebotičniku na Korzu št. 204. Za informacije telefonirati na št. 040/213-881.
OSMICO je odprl Stanislav Novak - Mač-kolje-Križpot. Toči belo in črno vino.
POSREDNIŠKA agencija za nakup in prodajo nepremičnin išče kliente. Telefonirati na tel. št. (040) 224-426 od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
ZOBOZDRAVNIK Ivo Petkovšek obvešča, da bo odsoten od 26. do 31. decembra.
V	DOLINI, verjetno na srečanju z borci 27. novembra letos, je bila izgubljena zlata zaponka. Poštenega najditelja prosim, da se zglasi na tel. 228-156.
ČREVA, začimbe in vse potrebno za koline prodaja semenarna Pri Mili v Doberdobu, Mučeniška ulica 1.
PRODAM dvostanovanjsko hišo z vrtom na Greti, potrebno popravil. TeL 040/ 573-182 ali 410-208.
Za vaše zlate želje draguljarna
cmalalan
Narodna ul. 28 Opčine
polaganje in popravila parketa Ekskluzivni zastopnik SYNTEKO (lak za parket) v Trstu
Ul. S. Zenone 6 - Tel. 750-895
Ob 2. obletnici smrti drage Alberte Sosič darujeta mož Slavko in hči Livija 10.000 lir za Center za rakasta obolenja, 10.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah in 10.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na pok. Katarino Krivičič darujeta Ana in Jordan Debeljuh 50.000 lir za nov sedež TPK Sirena.
Ob 15. obletnici ustanovitve zbora in društva F. Venturini daruje Angel Veljak 15.000 lir za KD F. Venturini. V isti namen daruje Nerina Stranj 50.000 lir za KD F. Venturini.
Za dober uspeh ŠD Zarje daruje Milena Poženel 50.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na tov. Mirka Kosmino ob njegovi 20. obletnici smrti daruje Pavla Kukanja 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Henrika Laharnarja daruje Marčela Tence 10.000 lir za mladinsko gledališko skupino KD Vesna.
V	spomin na tovariša in prijatelja Kardota Laharnarja darujeta Elvira in Marko Tence 25.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ.
Družina Pepi Metlika daruje 20.000 lir za zvezo borcev - Boljunec.
Zofka Ravbar vd. Škabar daruje 15.000 lir za postavitev spomenika na Colu.
Ob 2. obletnici smrti pok. Guština Kralja daruje sestra Stanislava Kralj 10.000 lir za godbo V. Parma iz Trebč. V isti namen daruje sestra Marija Kralj
10.000	lir za godbo V. Parma iz Trebč in 10.000 lir za KD Primorec iz Trebč.
V	počastitev spomina soborca tov. Karla Bernetiča daruje Stane Bidovec 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na dr. F. Logarja daruje Danica 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Zlata Ferfolja daruje 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Marijo Daneu - Antonac daruje A. škerlavaj 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob 20. obletnici smrti Jadrana Dolenca darujeta Lucija in Seraf Hrovatin
20.000	lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob prijatelja Henrika Laharnarja daruje Dušan Košuta z družino 15.000 lir za vzdrževanje Doma A. Sirk in 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Vojka Ferlugo daruje Franc Brus 10.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob prvi obletnici smrti dragega Milana Hrovatina daruje družina Uči Glavi-na 15.000 lir za spomenik v Lonjerju.
Ob 60-letnici ŠD Zarja darujeta Cvetko in Valerija Grgič 40.000 lir za ŠD Zarja.
Ob drugi obletnici smrti Silvestra Grgiča daruje žena Gizela 15.000 lir za ŠD Zarja.
Ob 60-letnici ŠD Zarja daruje Silk° Ražem (Kraljev) 10.000 lir za ŠD Zarja-
Ob 60-letnici ŠD Zarja darujeta Sandro in Ana Ražem 10.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Kardota Laharnarja in Ivana Zavadlava darujeta Bruno in Milena 20.000 lir za ŠD Mladina.
Franko Abrami daruje 50.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na drago Vero Godino darujejo Rosanda in Silva 25.000 lir za KD I. Grbec ter Tatjana in Marta 25.000 lir za KD I. Gerbec in 25.000 lir za Dom J. Ukmarja.
V	spomin na Marija Marassija daruje družina Franza 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V isti namen daruje Ivanka Colja 5.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 60-letnici ŠD Zarja daruje Franc Mahnič 20.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Franca Škabarja, očeta učiteljice Zore, daruje 1-razred osnovne šole A. Gradnik - Re-pentabor 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
informacije SIP uporabnikom
1
i
v
Družba SIP obvešča, da bo v sredo, 14. decembra t.l., menjala telefonsko številko približno 700 abonentom tržaške občine (katerih številke se začenjajo s 790). Interesenti so bili že obveščeni.
Za sporočilo nove telefonske številke bo tri mesece deloval avtomatski telefonski odzivnik (se-greteria telefonica). Za nadaljnje informacije se lahko poslužite št. «12» (informacije v zvezi z naročniki — brezplačna služba).
msSip
Societa h a ha n a per	^
lEsercizioTelefonico pa. w
1
j
informacije SIP uporabnikom

i
Družba SIP obvešča, da je od včeraj začela postopoma delovati nova centrala v naselju Sv. Sergija (Borgo S. Sergio) v tržaški občini. Zato je menjala telefonsko številko približno 700 abonentom Sv. Sergija in bližnjih predelov. Interesenti so bili že obveščeni.
Zainteresirani se lahko poslužijo št. «12» (informacije v zvezi z naročniki), za brezplačno sporočilo nove telefonske številke in za vse nadaljnje informacije.
mšSip
Societa Italiana per NN lEsercizm Telefonica p. a Nv
I
V «Cartesiusu» nove jedkanice G. Duiza
radiotelevizijja
ITALIJANSKA TELEVIZIJA	RADIO
Znani tržaški likovni mojster Gio vanni Duiz, s katerega deli — olji in grafiko — se srečujemo po tržaških galerijah že dvajset in več let, se je Ponovno predstavil domačemu občin stvu in tokrat v nekoliko drugačni podobi kot sicer. Duiz. ki je tudi sicer zelo dosleden in se predstavlja vedno s celovitimi razstavami, enkrat npr. z olji, drugič jedkanicami ali enkrat s samimi pokrajinami, drugič s sami ni karikaturami, je za sedanjo raz stavo pripravil kakih trideset akvare-Uranih jadkanic, le da tokrat razstav beni motivi niso vsi novi, pač pa je Potegnil spet na dan veliko svojih, Verjetno najbolj uspelih motivov iz ka kih dvajsetih let in je črno belim od Usom ročno dodal zelo blage, rekli bi zaje nežne barve, tako da imamo pred seboj nekaj zares posrečenih del, saj njegovim do podrobnosti obdelanim in c&o dodelanim motivom daje ustrez
na «prirodna» obarvanost še večjo veljavo.
Giovanni Duiz je čist figurativec. Njegov slog je značilen tudi po tem, da mojster prenese motiv na platno ali na ploščo oziroma papir, tako, kol če bi bili naselje, košček obale, mest no četrt ali karkoli tik pred posnetjem pometli, kot če bi ga bil lik pred tem dež umil. In tako imamo v tržaški galeriji «Cartesius» v Ul. Marconi 16 ob mestnem Ljudskem vrtu na ogled vrsto sicer že znanih ali tudi še do slej nerazstavljenih, sedaj dopolnjenih motivov kot so kraške vasi, staro mesto, Sveti Just, peščena obala s čolnom, pogled na morje in lanterno itd. itd. Gre, kot smo rekli, za razstavo kakih trideset izbranih jedkanic, trideset zelo lepih ali če hočemo posrečenih domačih motivov. Razstava, ki jo je Duiz odprl v soboto, 11. t.m., bo trajala v bližnje praznične dni.
Fre
Tomas in
Oporoka v Pragi
Tomas Pamies jc bil katalonski komunist, velik intemaeionalist, ki je strastno spremljal boj majhnih na r°dov za suverenost, dostojanstvo in družbeni napredek. Doma je bil v “olagueru v Kataloniji v proletarski “fužini, sam je bil delavec. Udeleži se je španske državljanske vojne 'h je moral s pripadniki republikam skih čet zapustiti'svojo domovino. Ži Ve| je v Franciji, kjer je preživel J^ojno v Bretaniji, na delu na neki kmetiji, po vojni pa se je zatekel v rfago, kjer je že živela njegova kčerka Teresa. Ta je stopala po o-fet°vih poteh in prav tako postala tovolucionarka. Nekaj časa je ona P° vojni preživela tudi v Beogradu, lz Prage pa se je po padcu Franca £nila v domovino, kjer zdaj živi v “arceloni kot novinarka. Svoja doži fftja v mladosti, v španski držav banski vojni in v izgnanstvu sta To-in Teresa Pamies popisala (a-!' Pa jih je popisala samo Teresa, kar pa ni niti pomembno), v knjigi.
. knjigo, ki je v Španiji doživela izdaj v španščini in katalonšči-,*• je nedavno izdala v slovenščini 'Prevod Mitja Štrukelj) Državna za
ložba Slovenije, skupaj z založbo Komunist. S tem smo dobili zanimivo avtobiografsko in zgodovinsko pričevanje o španskem oz. katalonskem revolucionarju, o rasti naprednega gibanja v tej deželi, španski državljanski vojni, in o povojni usodi naprednih španskih borcev, ki jih je u-soda raznesla po svetu, že zaradi tega ker pripoveduje o dogodkih in dejstvih, ki jih pri nas slabo poznamo je vredno prebrati to delo. To je sicer tudi zanimivo napisano, saj si poglavja slede tako, da v enem pri poveduje oče, predvsem o svoji revolucionarni dejavnosti v času pred vojno, hči pa pripoveduje predvsem o dogodkih po zadnji vojni. Oboje skupaj je skomponirano v zanimivo pripoved, ki nam odkriva marsikaj novega. Pri tem seveda ne moremo mimo dveh dejstev. Prvič, da je bilo Tomasu tudi po zadnji vojni (umrl je leta 1966 v Pragi) onemogočeno, da bi se vrnil domov, medtem ko se je hči kasneje lahko vrnila. In drugič, da je objava spominov katalon skega revolucionarja povzročila obe ma avtorjema mnogo nevšečnosti, češ da je protisovjetska. Avtorica pa v svoji uvodni besedi poudarja prav pravico vsakega naroda za samostoj no pot v socializem in stališče Jugoslavije, ki se je v sporu s Sovjetsko partijo in Sovjetsko zvezo izkazalo kot pravilno.
Sl. Ru.
Novost na knjižni polici
Teresa Pamies:
Profil je izdelan za vetrovne kraje
•	OPREMA ZA ZASTEKLITVE
•	ALUMINIJASTI PROFILI
•	TESNILA ZA STEKLA
•	RAZNI SILIKONI
•	RAZNA STEKLA
•	BOKS KABINE ZA KOPALNICE
•	KESONI ZA POLTOVORNJAKE
•	ALUMINIJASTI MONTAŽNI OBJEKTI
•	ŽELEZNI PROFILI
•	PLASTIČNA
IN ŽELEZNA PREKRITJA
aluminijaste zasteklitve
RITOSSAsnc
Poverjeni prodajalec profilov ALPHA
MILJE (TRST)
Nova Industrijska cona pri Orehu
Ob bližajočih se božičnih praznikih
Manufaktura Podobnik
OPČINE
NUDI POSEBNE POPUSTE
* 70%
Obvestilo občini z dne 6.12.83
Prvi kanal
10.00	- 11.30 Veleslalom za moške — svetovno prvenstvo
1200 DNEVNIK - Kratke vesti
12.00	Halo... Raffaella opoldanski zabavni program
13.30	DNEVNIK 1
14.00	Halo, Raffaella — zadnji poziv
14.05	Na cestah Kalifornije TV film
15.00	Kronika
15.30	Obetnice — Alfredo Casella
17.00	DNEVNIK — Kratke vesti
17.05	Forte fortissimo TV top
18.00	Evrovizija — zimski šport veleslalom za moške — SP
18.30	Taxi — TV film
19.00	Italia sera
19.45	Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere
20.00	DNEVNIK 1
20.30	Kennedy — 4. nadaljevanje
21.25	Trideset let naše zgodovine
22.40	DNEVNIK 1
22.50	Mister Fantasy — glasbena oddaja
23.40	DNEVNIK — večerne vesti — danes v parlamentu in vremenske razmere
23.50	Oddaja o medicini — teme in seznanjenost v pediatriji
Drugi kanal
12.00	Oddaja o prehrani
13.00	DNEVNIK ob 13. uri
13.30	Capital — TV serija
14.15	Tandem — novice, zanimivosti
14.30	DNEVNIK - Kratke vesti
14.35	- 16.30 Tandem
16.30	Šolska vzgoja
17.00	Butterflies — TV film
17.30	DNEVNIK — Kratke vesti
17.40	Kulturne, gledališke, knjiž
ne, modne in druge novosti
18.35	DNEVNIK — šport
18.45	L’ispettore Derrick — TV film
19.45	DNEVNIK 2
20.30	L’ispettore Martin ha teso la trappola — film
22.20	DNEVNIK — večerne vesti
22.30	Srečanje s kinematografijo
22.35	Dnevnik — Dossier
23.30	DNEVNIK — zadnje vesti
Tretji kanal
14.00	Cerkvene ljudske tradicije v Italiji
15.05	Srečanje s Pinom D'Angiojem in Mariom Castelnuovom
15.30	šola in vz-goja — Prve ločitve otroštva
16.00	šola in vzgoja — Humor je...
16.30	18.25 Antologia fašizma in odporništva
18.25	Glasbena oddaja
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Deželna TV
19.32 Koncert A. Baiguere
20.05	Otroci v Operi — šola in vzgoja
20.30	Politika, kronika in kultura
21.30	Jazz
22.20	DNEVNIK 3
22.55	Tenco ’83 incontri d’autore
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
9.55	SP v smučanju — slalom za moške
12.25	SP v smučanju — slalom za moške
12.05	Šolska TV
16.05	Kovaška pravljica
16.30	Od vsakega jutra raste dan: Ilirska Bistrica
17.05	SP v smučanju — slalom za moške
18.25	Posavski obzornik
18.40	Kratek film: Kosi
18.50	Knjiga
19.26	Zrno do zma
19.30	TV dnevnik I
20.00	Prevzetnost in pristranost — 'TV nadaljevanka
21.55	Pesem giba: eksperiment
22.15	TV dnevnik H
Koper
12.00	SP v smučanju — slalom za moške
14.00	in 16.30 Odprta meja — oddaja v slovenščini
Danes bodo v oddaji Odprta meja
naslednje vesti:
GORICA — Pregled trenutnega gospodarskega položaja
KRIŽ — Predlog o regulacijskem načrtu
TRST — Predstavitev knjige ((Komunisti v Trstu*
TREBČE — Razstava keramike Gabrijele Ozbie in tapiserij Magde Tavčar
17.00	TVD — Novice
17.05	TV šola
17.30	SP v smučanju — slalom za maske
19.30	TVD — Vse danes
19.50	Drevi — novice in zanimivosti
20.00	Sartana — celovečerni film igrajo: WLliam Berger, Carlo Giordana
22.00	Turistični vodič
22.10	TVD - nocoj
22.20	Henrik IV. — TV nadalj.
ZASEBNE
CANALE 5
8.30	Dober dan Italija
9.00	Una vita da vivere — TV roman
10.30	Aliče — TV film
12.00	Ho p — glasbena igra
12.30	Bis — kviz
13.00	II pranzo e servito — nagradna igra
13.30	Sentieri — TV roman
14-30 General hospital — TV roman
15.30	Una vita da vivere — TV roman
16.50	Hazzard — TV film
17.40	II mio arnico Ricky — TV film
18.15	Popcorn — spektakel
18.50	Zig Zag — kviz
19.30	T. J. Hooker — TV film
20.25	Dallas — TV film
21.25	Ritratto in nero — film
23.25	Šport — boks
RETEOUATTRO
12.50	Časa dolce časa — TV film
13.20	Maria Maria — TV novela
14.00	Agua viva — Novela
14.50	La nave piu scassata deTe-sercito — film
17.20	II magico mondo di Gigi — risanke
17.50	James — TV film
18.50	Marron glace — Novela
19.30	M’ama non m’ama, nagradna igra
20.30	Guerre Stallari — film
23.00	Stardust Memories film
0.30 Šport
1.00	Appuntamento con ji deri t to — film
ITALIA 1
8.50	Čara čara — TV novela
9.20	Febbre d’amore — TV roman
10.15	Tu sei il mio destino — film
12.15	Rubrica di distologia
12.30	Vita da strega — TV film
13.00	Bim bum bam
14.00	Čara čara — TV novela
14.45	Febbre d’amore —.TV roman
15.30	Aspettando il domani — TV roman
16.00	Bim bum bam
Mimi e la nazionale di pa la-
POSTAJE
volo
Luomo di Atlantide — TV film
17.45	Spazio 1909 — TV film
18.45	II principe dclle stelle — TV film
20.00	I puffi — risanke
20.25	Drive in — Varietejski spored
22.00	Magnum P. I. — TV film
23.00	Non siamo angeli — film
TELEPADOVA
10.30	Laura — TV film
11.15	Cuore selvaggio — TV film
12.00	Agente Pepper — TV film
15.00	Cuore selvaggio
16.00	Toma — TV film
19.30	L’incredibi’e Hulk — TV film
20.30	L’uomini della terra dimenti-cata dal tempo — film
22.00	Catch
23.00	Gioco d'azzardo — film
0.30 Monjiro — TV film
TRIVENETA
10.30	Cow boy in Africa — TV film
11.30	Dokumentarec
12.00	Quintin Dunvard — TV film
13.00	Sidestreet — TV film
14.00	7. kontinent — dokumentarec
16.00	Fimski program
16.30	Sempre tre sempre infaUibili — TV film
18.00	TV film
18.30	Co\vboy in Africa — TV film
19.30	Bit Rubrica
20.30	La dinastia del petrolio — film
22.00	Asta di tappeti
1.10	Le vergini cavalcano la mor-te — film
TELEFRIULI
11.45	Nagradno tekmovanje
12.45	'TV dnevnik
13.00	Lassie — TV film
13.30	Anche i ricchi piangono — TV film
14.00	Gunsmokc — TV film
14.55	Alta marca — TV film
18.55	Lassie — TV film
20.00	Anche i ricchi piangono — TV film
20.30	Fogolar sera
22.15	Tutta basket
23.15	Abat - Jour
23.20	Alta marea — TV film
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica;
8.10	Almanah: Iz očetove beležnice;
8.45	Glasbena matineja; 10.10 Verdijeve in Wagnerjeve obletnice; 11.25 -
13.00	Opoldanski zbornik: 11.30 Beležka; 12.00 «Ena bolha me grize* - Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Glasba po željah; 14.10 Za zabavo in pouk oddaja za pisani mladinski svet; 15.00 Mladi mladim;
16.00	Od Milj do Devina; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Deželni avtorji: Pier Paolo Pasolini: «Pilades».
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved -Cestne razmere - EP - Objave; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev - Danes na valu radia Koper - Glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Zamejska folklora - Objave, kinospored, EP; 14.20 Glasbene aktualnosti; 14.35 Oddaja brez naslova; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Za varnejši jutri -zavaroval, skup. Croatia; 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik - Objave; 17.30 Mladim poslušalcem; 18.00 - 18.55 So-točie
RADIO KOPER
(ltali|anskl program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro;
7.00	Horoskop; 7.50 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.10	šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Glasbeno popoldne; 14.32 Dvojni tir; 15.00 V gledališču Veneta; 16.15 Casadei Sonora; 17.00 Koncert za violino; 18.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno - govorni program; 10.30 Pesmi skozi čas;
11.10	Radijska nadaljevanka; 11.32 Jutranji variete; 12.03 Ulica Asiago Ten da; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 15.03 Oblo - Radio 1 za vsakogar; 16.00 Popoldanski program; 17.30 Jazz glasba; 18.00 Srečanje z Giam-paolom Chitijem; 18.30 Življenjepis G. Verdija; 19.20 Glasbeni premor; 19.30 Glasbeno - govorni program; 20.00 Tragedije in farse; 21.03 Vrtiljak;
21.25	Deset minut z...; 21.35 Pianist in skladatelj Richard Trythall; 22.00 Glasbeno - govorni program; 22.45 Napotki za avtomobiliste; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Šolska vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.18 Še o oddaji «Fan-tastico 4»; 8.45 Radijska nadaljevanka; 9.10 Saj je samo igra; 10.30 Glasbeno - govorni program; 12.45 Disco-game - kvizi; 16.35 Oddaja za mlade; 18.32 Glasbene ure; 19.50 Srečanje z melodramo; 21.00 Jazz glasba; 21.30 Glasbeno govorni program - Ponoči;
22.20	Parlamentarna panorama; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika;
7.35	Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 8.35 Iz glasbenih šol;
9.05	Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Danes smo izbt-ali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.00	Danes do 13. - Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Mladinski pevski festival - Celje 83; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.40 Naš gost; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 15.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 18.55 Minute za EP;
19.00	Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom A-tija Sossa; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - Radijsko tekmovanje za godala; 21.05 Radijska igra, Pier Benedetto Bertoli: Besede nekega dne; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini.
V četrtek dveurna protestna stavka v podjetjih z državno udeležbo
Stavka tudi v drugih kriznih podjetjih
Po odločitvi enotno sindikalne zveze splošne stavke, ki je bila napovedana za četrtek, 15. t.m., v Goriški in tržaški pokrajini, ne bo. Stavke pa sindikati niso preklicali, temveč so jo samo časovno odložili. Predvidoma jo bodo izvedb januarja, oziroma v prvih mesecih prihodnjega leta, v kolikor bo vlada še naprej zavlačevala z izvajanjem obljub in v kolikor ne bo prišlo do temeljitih sprememb glede pobtike v pomorskih dejavnostih in ladjedelništvu.
Namesto splošne stavke pa bo v četrtek 2-uma protestna stavka (od 9. do 11. ure) delavcev podjetij z državno udeležbo v goriški pokrajini, tržiških pristaniščnikov in delavcev drugih podjetij v krizi. Stavkah bodo med drugim delavci podjetij Acciaie-rie Alto Adriatico in Adriaplast iz Tržiča, podgorske tekstilne tovarne ter seveda delavci v dopolnilni bla gajni.
Čeprav je prišlo na srečanju v Ri mu z ministrom za državne soudeležbe do določenih premikov, sindikati negativno ocenjujejo celokupen pomen srečanja, so nam včeraj popoldne potrdili na sedežu sindikata kovinarjev FLM v Tržiču, kjer so napove dah tudi četrtkovo protestno dveumo stavko, katere glavni namen je o
hraniti budnost in strnjenost delavskih množic v sedanjem sila neugodnem gospodarskem položaju.
Četrtkova protestna manifestacija bo potekala brez običajnega shoda na Trgu republike. Delavci bodo šh v treh sprevodih, od Ldserta ter izpred ladjedelnice in izpred podjetja Ansal-do, po glavnih tržiških ulicah ter z razdeljevanjem letakov poškrbeli predvsem za široko akcijo seznanja nja občanov o gospodarskem položaju, ki se je, v primerjavi s prejšnjim tednom, še poslabšal. To velja zlasti za podjetje Ansaldo, kjer bo že od jutri dalje pričela veljati dopolnilna blagajna za devetdeset delavcev, v prihodnjem letu pa še za nadaljnjih trideset. Tako stanje bo predvidoma trajalo do začetka leta ’85. Take so namreč odločitve nedavnega sestanka med sindikalisti in ravnateljstvom podjetja v Genovi in o katerih so razpravljali tudi na včerajšnji skupščini v podjetju.
Ravnateljstvo podjetja vztraja, da se določena dela v proizvodnem procesu v tržiškem obratu oddajo zunanjim izvajalcem. Gre seveda za manjša in tehnološko nezahtevna o-pravila, ki pa vendarle imajo, vsaj kar zadeva izkoriščanje delovne sile.
svojo težo. Stanje v tovarni, ki zaposluje okrog tisoč delavcev, naj bi se predvidoma popravilo čez dobro leto.
Jutri se bodo delavci Ansalda, za katere bo začela veljati^ dopolnilna blagajna, zbrab na skupščini, v četrtek pa bodo sodelovali na protestni stavki skupaj z delavci drugih podjetij z državno udeležbo.
Število prehodov na meji na Goriškem
Nekoliko živahnejši promet v primerjavi s prejšnjimi meseci so novembra zabeležili na mejnih prehodih na Goriškem. Mejo je prestopilo skoraj 370 tisoč oseb. V mednarodnem prometu so zabeležih 75.622 prehodov, v maloobmejnem pa 293.314 prehodov. V maloobmejnem prometu so po številu prehodov naprvem mestu italijanski državljani (163.284).
Po vsej verjetnosti se bo tako stanje nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih, saj zaradi ugodne menjave narašča zanimanje italijanskih kupcev za nakupe v trgovinah na sosednjem jugoslovanskem območju.
Mirošič včeraj na obisku pri županu Scaranu
Na goriškem županstvu se je včeraj mudil na obisku jugoslovanski generalni konzul v Trstu, Drago Mirošič. Sprejel ga je goriški župan, dr. Antonio Scarano. Predmet razgovora so bila predvsem številna vprašanja sodelovanja goriške občine s sosednjo Novo Gorico in nasploh z Jugoslavijo. Tako župan Scarano, kakor konzul Mirošič sta podčrtala pomen razvijanja dobrososedskih odnosov in vsestranskega sodelovanja ob meji. V tem okviru je bilo ugodno ocenjeno dosedanje koristno sodelovanje med
Gorico in Novo Gorico, ki se bo razvijalo tudi v prihodnje.
Mirošič in Scarano sta se pogovarjala tudi o položaju slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem, pri čemer je predstavnik Jugoslavije podčrtal potrebo po čimprejšnjem sprejetju zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji.
V pogovorih sta se Mirošič in Scarano nadalje dotaknila tudi pomena poglabljanja širšega sodelovanja v okviru delovne skupnosti Alpe - Jadran.
Dela 13 goriških slikarjev v izložbah v Raštelu
Trgovci Raštela, Stolnega trga in Trgu sv. Antona so letos prišli do zanimive domislice. Da bi privabili pred božičnimi in novoletnimi prazniki kupce v svoje trgovine, so v izložbah trgovin priredili svojevrstno slikarsko razstavo, v sodelovanju s federacijo umeitnikov FNLAV - CGIL, z naslovom «Arte nel borgo antico». Svoja deda razstavlja v izložbah trinajst umetnikov. To so: Grazia Aiello, Sergio Al-tieri, Attilio Carbone, Gigi Castellani, Armando De Petris, Mario Di Iorio, Ignazio Dodich, Franco Dugo, Guisep-pe Furlan, Luciano De Gironcoli, Ste-
Zavod združenega svata
Francesco Cossiga na otvoritvi drugega akademskega leta
Predsednik senata Francesco Cossiga bo v petek, 16. decembra, ob 10. uri, prisostvoval v Gorici svečani o-tvoritvi drugega akademskega leta Zavoda združenega sveta.
Svečanost bo v avditoriju v Ulici Roma. Zavod deluje v Devinu letos že v drugo, obiskujejo ga dijakinje in
GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
v Kulturnem domu v Gorici DUŠAN KOVAČEVIČ RADOVAN TRETJI
Bridka komedija o samoizdaji Režija: Boris Kobal
Predpremiera v nedeljo, 18. t.m., ob 16. uri — Abonma red A
Premiera v ponedeljek, 19. t.m., ob 20.30 — Abonma red B.
Ponovitev v torek, 20. t.m., ob 20.30 — Abonma red C
dijaki iz cele vrste držav sveta. Tudi profesorji so iz najrazličnejših držav. Pouk se vrši v angleškem jeziku, dijaki pa so povezani tudi z zunanjo realnostjo.
Z letošnjo slavnostjo v Gorici so hoteli dati zavodu širši okvir. Na petkovi svečanosti bodo spregovorili goriški in nabrežinski župan dr. Scarano in posl. Škerk, predsednik za vodne ustanove posl. Belca, podpred sednik mednarodne zveze zavodov Besse, predsednik deželne vlade Co-molli, rektor zavoda Sufcliffe, predsednik italijanske komisije za te zavode sen. Valitutti in predsednik senata Cossiga.
Zaključena preiskava proti tržiškemu zdravniku
Državno pravdništvo je končalo preiskavo proti zdravniku Candidu Za-nonerju ter akte izročilo sodniku za reden kazenski postopek zaradi izsiljevanja z obtežilnimi okoliščinami. Zanoner naj bi namreč kot zdravnik od pacientov zahteval plačilo za storitve, ki bi jih moral nuditi brezplačno. Zanoner je še zmeraj v priporu.
Epidemija ali škropiva kriva za pogin zajcev?
Doslej našli žc nekaj slo mrtvih živali
Ta teden, točneje 15. decembra, se bo zaključil lov na zajca, vendar bo letošnji ulov precej skro men, pravzaprav zelo skromen. Namesto lovcev je lepo število zajcev pobrala zaenkrat še ne povsem ugotovljena bolezen. V pokrajinskem merilu so v mesecu dni ugotovili o-krog 300 mrtvih živali, od katerih so nekaj poslali v Videm in Bologno za laboratorijske preglede. Večino poginulih živali so našli v loviščih v nižinskem predelu, kar je tudi razumljivo. Svet je v teh loviščih dosti bcij pregleden kakor recimo na Krasu ali v Brdih, kjer se živali pred poginom skrijejo v gosto in neprehodno grmovje.
O vzrokih množičnega pogina zaenkrat še ni dokončnih in povsem ja snih ugotovitev, vendar najbrž ne bo pretirano če zapišemo, da imamo o-pravka z epidemijo, čeprav je bilo v začetku slišati tudi drugačna mnenja. Tako naj bi se živali menda zastrupile s hrano, oziroma z nekim škopivom prisotnim v detelji, s katerim naj bi kmetje uničevali črve, ki izpodjedajo korenine na deteljiščih. Taka razla'ga bi bila do določene mere razumljiva v ravninskih predelih, zlasti v Furlaniji, kjer je veliko povr šin zasejanih z deteljo. Kaj pa na Krasu, kjer deteljišč skorajda ni in so prav tako našli poginule divje zajce?
Tudi gor iško semenišče in šolstvo na Mittelevropi
Poudarek na povezovalni vlogi
Sedemnajsto kulturno srečanje Mit-televropa v Gorici je v nedeljo za ključil predsednik sen. Michele Martina z ugotovitvijo, da so poročevalci poudarili povezovalno vlogo pretekle ga časa v ustvarjanju šolstva v sred njeevropskem prostoru. Gorica kaže, da se nima kaj sramovati zaradi svoje kulturne identitete preteklosti, še več, začelo se je preučevati to njeno pre teklost na nov način.
Tudi nedeljsko srečanje je potekalo v dvorani palače Attems in je privabilo morda kaj več poslušalcev kot v soboto. Osrednja predavanja so imeli Luigi Tavano, ki je govoril o goriškem centralnem semenišču, Walter Zettl z Dunaja, ki je govoril o vzgojni vlogi avstrijske cesarsko-kraljeve armade ter Vasilij Melik, ki je govoril o slo venskih študentih na univerzah od srede prejšnjega stoletja do začetka prve svetovne vojne. V razpravo sta potem segla še Patrizia Zamperlini Turus, ki je orisala vzgojno vlogo žene v Trstu, ter Marko Waltritsch, ki je prisotne seznanil s stoletno zgodovino slovenskega šolstva v Gorici.
Walter Zettl je poudaril povezoval no vlogo c. kr. armade, kjer so se mo rali oficirji priučiti jezik večine vojakov v regimentu, pa čeprav je pre vladoval uradni jezik — nemščina, v mornarici pa neka mešanica italijan-
skih jadranskih dialektov. Prof. Melik pa je govoril o izkušnjah slovenskih študentov na raznih avstrijskih univer zah ter o njihovem nacionalnem osve ščanju, kar je v zadnjih letih cesar stva privedlo do sporov z nemškogo vorečimi študenti. Izvajanja obeh so vzbudila precej živahnih posegov.
Za nas zanimivo je bilo poročilo prof. Luigi ja Tavana, ki je poudaril pomembno vlogo, ki jo je imelo goriško centralno semenišče v šolski vzgoji mladega duhovniškega kadra, ki je bil večinoma slovenski. To semenišče je bil najbolj elitna šolska Ustanova v Primorju in Dalmaciji, z bogato knjiž nico. Slovenski profesorji so igrali po membno vlogo. Iz tega semenišča so izšli duhovniki slovenske in italijanske narodnosti, ki so sodelovali pa čeprav je prišlo med seminaristi tudi do nacionalnih sporov in spopadov. Prof. Tavano je tudi povedal nekaj zanimih stvari o najdbah dokumentov v semenski knjižnici.
Med vsemi poročili je bilo Tavanovo edino, ki je obelodanilo domačo temo. Zato se je k besedi oglasil tudi Marko Waltritsch, ki je sicer o zgodovinskem razvoju slovenskega šolstva napisal tudi prispevek za katalog razstave, ki je v avditoriju. Opisal je stoletno zgodovino slovenskega šolstva v Gorici, prizadevanja za šole v stalnem sporu
z iredentistično nastrojenim goriškim županstvom, ki šol ni hotelo, ter kasnejšo odpravo šol z Gentilejevo re formo in obnovo šol v partizanskem času kot tudi sedanjo razvojno pot slovenskega šolstva v Gorici.
Odprtje vojašnice finančnih straž
Jutri popoldne, v sredo, ob 15.30, bodo na mejnem prehodu pri Štan-drežu odprli vojašnico finančnih straž. Zgradili so jo na mejnem prehodu in bo prvenstveno služila stanovanjskim potreban financarjem, ki s0 tam zaposleni. Pričakujejo tudi prihod visokih funkcionarjev Korpusa finančnih straž.
Delavcem Detroita predujem na odpravnino
V tem tednu bodo delavcem Detroita izplačali predujem na račun odpravnine. Razliko pa bodo prejeli predvidoma v januarju, ko naj bi pri šlo tudi do sestanka za preverjanje stopnje izvajanja sporazuma o obnovi proizvodnje.
Po neuradnih vesteh naj hi precej zajcev poginilo tudi na sosednjem novogoriškem območju, kar tudi opozarja na prisotnost kužne bolezni.
Tako a i drugače, letošnji množični pogin, upati je, da se bodo vsaj najbolj odporne živali obdržale, se bo odražal tudi v prihodnji in naslednjih lovskih sezonah, saj se je stalež zajcev spet drastično znižal.
«Capitolo secondo» v gledališču Verdi
V	Verdijevem gledališču bo da nes, 13. decembra, abonmajska gledališka predstava. Gre za igro Neila Simona «Capitolo secondo». Igrajo: Ivana Monti, Orazio Orlando, Gino Pernice, Margherita Guizzinati. Re žira Giorgio Capitani. Delo je v italijanščino prevedel Massimo Fran ciosa.
Violinist Chiarappa in pianistka Gullijeva
V	okviru glasbenih srečanj, ki jih prireja goriška občina v sodelovanju z združenjem glasbenikov naše dežele, bosta jutri zvečer nastopila v deželnem avditoriju violinist Carlo Chiarappa in pianistka Giuliana Gulli. Na sporedu bodo skladbe Tartinija, Brahmsa, Debussgja in Ravela. Ju trišnji koncert, ki se bo pričel ob 20.30 je drugi v letošnji sezoni.
Omejitev prometa v Selcah
Prometna smer iz Doberdoba ter Selc v Tržič in Ronke je v teh dneh nekoliko spremenjena. Na železniškem prehodu v Selcah namreč izvajajo nekatera dela, zato ni moč z nobenim vozilom čez ta prehod. Vozila morajo zaradi tega iz Selc v Romijan in čez železnico po glavnem prehodu blizu postaje.
Zgorela je
stanovanjska prikolica
Včeraj okrog poldne je ogenj popolnoma uničil stanovanjsko prikolico, ki je bila ustavljena pred hišo št. 139 v Ulici Montesanto. Prikolica je bila last Luigija Bruzzichesa, ki stanuje v omenjeni hiši. Gospodinja je v prikolici kuhala kosilo, ko so plameni s kuhalnika zajeli notranjo o-premo in se naglo razširili na celo vozilo. Poseg gasilcev je bil hiter, vendar je ogenj v razmeroma kratkem času, kljub temu, uničil prikolico. škoda je precejšnja, na srečo pa nobena oseba ni bila ranjena.
lio Kovic, Giorgio Toplicar in Giorgio Valvassori.
Umetniki bodo prišli na svoj račun, kajti marsikdo se bo podal v stari predel mesta, da bi videl njihova dela. Istočasno pa bodo trgovci te obiskovalce lahko privabili v trgovine.
Razstavo so otvorili včeraj, pod vel-bom v Raštelu, okrog z briškim vi; nom obložene mize. Prisotni so bili zainteresirani trgovci, prišli so župan Scarano, deželni odbornik Brancati, prefekt Siclari in še kdo drug. Tako Scarano kot drugi, ki so govorili, so poudarili pomen takih pobud, ki so še posebej pomembne v trenutku, ko preživlja naša trgovina krizo. Rečeno je tudi bilo, da bi bilo treba pomisliti na to, da bi Raštel zaprli avtomobil; skemu prometu. Po tej stari ulici naj bi bilo le sprehajališče za pešce. Podobne pobude po drugih mestih so pokazale, da so ulice, namenjene izključno pešcem, oživele.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Društvo Ekonomist prireja predavanje o gospodarskem položaju v perspektivah v Furlaniji - Julijski krajini. Govoril bo prof. Vladimir Nanut, docent na tržaški univerzi. Predava; nje bo v petek, 16. t.m., ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
SPD Gorica vabi jutri, ob 20.30, na predvajanje kratkometražnega filma «Triglav - Tricorno» Aljoše Žerjala-Predvajanje bo v Mali dvorani Kulturnega doma.
Kino
Gorica
VERDI 20.30 Gledališka predstava.
VITTORIA 17.00 — 22.00 «Condannata al piacere*. Prepovedan mladim pod 18. letom.
CORSO 15.30—22.00 «All’ultimo respi' ro». Prepovedan mladini pod Izletom.
Tržič
PRINCIPE 15.00-22.00 «007 OctopUS' sy: Operazione Piovra*.	.
EXCELSIOR 18.00—22.00 «CoUege gifJ super pin pon».
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Svinčeni čas*.
SVOBODA 18.00-20.00 «Vztrajno zapeljevanje*.
DESKLE 19.30 «Sporočilo iz vesolja*-
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ«
Centrale, Trg republike, tel. 72-341-
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa S. Giusto, Korzo Italia.
Prispevki
Goriški sekciji združenja prostovob' nih krvodajalcev so v različne na mene darovali: stanovalci iz Ul. pr. gata Pavia 100 tisoč lir, Luigi MaU**! 10 tisoč lir, Lidia Cozzolino 100 tisoj-lir, Betty, Vida in Marta iz slaščica^ ne De Rocco 30 tisoč lir, Gastone P Marco in Virgilio Maniacco 20 tiso~ lir. prijatelji Albina (Zora) Abram« 214 tisoč lir, Alma in Loredana GF si 50 tisoč lir, Carolina Furlani } tisoč lir, člani krvodajalci Walfri Oblak, Ermanno Janzen Innamora • Massimo Donandio, Bruno Gaiotto, b* nato Sinigoi, Salvatore Monaco, r . vio Cabrini 84 tisoč lir, Salvatore bate 50 tisoč lir.
POGREBI
Ob 11. uri Maria Brescian vd. gant iz splošne bolnišnice v cel*yo in na pokopališče v Ločnik; ob Pietro Mandarino iz splošne bolm^ ce v cerkev SV. Ignacija na Travm* in na glavno pokopališče.
V nedeljo v 12. kolu košarkarskega prvenstva C-l lige v Forliju
Jadranovci izbojevali izredno pomembno zmago
V gosteh so premagali moštvo Fulgorja - Boris Vitez 31 točk - Vsi dobro igrali
Fulgor Forli — Jadran	78:88 (44:43)
FULGOR FORLi: Celli 21, Battisti 9, Santarelli 8, Rabitti 20, VaUi 15, Ballardini 4, Primavera 1, Flamigni, Laghi, Mineghetti.
JADRAN: K. Starc 22, Žerjal 6, Vite* 31, Vremec, Rauber 6, Gulič, Ban 21, Sosič 2, Hrovatin, Kojanec.
SODNIKA: Licari in Nicastri iz Mesine: PROSTI METI: Fulgor 14:21, Jadran 16:20. PET OSEBNIH NAPAK: Žerjal (27), Rabitti (37), Rauber (40).
«Z 39 točkami bi morali zmagati, ko bi bolje igrali v obrambi,* nam je po četrtkovi tekmi v Forliju proti Caveji dejal Jadranov trener Andrej žagar.
In v nedeljo so trener Žagar in jadranovci držali obljubo. Dosegli so 88 točk, bolje so branili kot tri dni prej proti Caveji in povsem zasluženo premagali moštvo Fulgorja.
Jadranovci pa so tudi ugodili želji svojega trenerja, da bi z dveh gostovanj v Forliju osvojili dve točki. Če v četrtek jim ni uspelo premagati Ca-veje, pa so novi in predragoceni točki osvojili v nedeljo proti Fulgor ju, ki je bil pred to tekmo v šestih kolih kar petkrat uspešen.
Naši košarkarji So torej v nedeljo v Forliju dosegli pravi podvig. Igrali so v okrnjeni postavi (brez «vojaka» Daneua in obolelega Iva Starca), poleg tega pa je moral Valter Sosič še kako stiskati zobe, da je kljub poškodbi dal svoj doprinos pri tej izredno Pomembni zmagi.
Novi točki pa sta predvsem v veliko psihološko oporo naši ekipi. Nov poraz bi verjetno imel hujše posledice za vzdušje v Jadranovem moštvu, ki je v enajstih kolih doživelo že sedem Porazov. Zmaga v Forliju pa bo gotovo dala našim fantom novega zanosa in predvsem samozaupanja v lastne moči pred nadaljevanjem tega izredno izenačenega prvenstva.
Sicer pa vrnimo se k nedeljskemu srečanju.
Že od vsega začetka je bila tekma izredno izenačena. Ekipi sta se v u-vodnih minutah stalno menjavali v vodstvu, da bi nato ob sredini polčasa domači košarkarji prevzeli pobudo v svoje roke in najprej povedli s petimi točkami razlike (37:32) vodstvo pa so nato povečali celo na deset točk
(42:32). Jadranovci pa niso popustili in ob koncu polčasa so zaostajali le za točko razlike (43:44).
Naši fantje so odlično začeli v -drugem polčasu in v 23. minuti že vodili z 51:48. Z dobro obrambo pa so si jadranovci v 33. min. priigrali prednost petih točk (68:63). Domačini pa niso popustili in s0 bili našim košarkarjem stalno za petami. Naši fantje pa so stisnili zobe, «ukradli» s Klavdijem Starcem, ki ie bil tokrat izredno razpoložen, nekaj dragocenih žog in v zadnjih minutah povsem strli odpor Fulgorjevih košarkarjev in povsem
zasluženo osvojili predragoceno zmago.
Veselje v Jadranovem taboru je bilo po srečanju nepopisno. Trener Žagar je za osvojitev predragocenih točk pohvalil vse igralce, ki so zares dali-vse od sebe. Pokazali so izredno voljo do zmage, obenem pa so tudi dokazali, da lahko Jadranovo moštvo v tem prvenstvu še marsikaj doseže.
Jadranovci bodo v soboto igrali doma proti Budriu, ki je v tem prvenstvu zelo ugodno presenetil. V tem kolu je namreč premagal še moštvo Castelfranca in tako je na drugem mestu prvenstvene razpredelnice skupno z Maltintijem in Servolano.
Nedeljska zmaga pa je našim košarkarjem gotovo vlila novega poguma, tako da lahko optimistično razpoloženi čakamo na sobotno srečanje.
(bi)
TRENUTNO STANJE V KOŠARKARSKI C-1 LIGI
IZIDI 12. KOLA
Fulgor FO - JADRAN	78:88
Fianuna BZ - B. Ravcnna	96:86
Stefane! TV - Caveja FO	94:76
Monkey’s MI - San Bonifacio	73:78
Servolana - Abitare UD	83:67
Budriu - Castelfranco	75:63
Faraboli - Ceam BO	72:65
Maltinti PT - Delfinu PS	107:78
PRIHODNJE KOLO (17. in 18.12.) JADRAN - Budriu (17.12. ob 20.30 v Trstu); Castelfranco - Fulgor; Caveja - Monkey’s; Deifino - Fianuna; B. Ravenna - Servolana; San Bonifacio - Stefanel; Abitare - Faraboli; Ceam - Maltinti.
LESTVICA Stefanel TV	12 9 3				1002:863	18
Fiamma BZ	12	9	3	960:861	18
Maltinsti PT	12	8	4	909:856	16
Servolana Trst	12	8	4	909:856	16
Budrio Be.Ca.	12	8	4	855:848	16
Abitare UD	12	7	5	892:904	14
Castelfranco	12	7	5	894:916	14
Ceam Bologna	12	6	6	892:899	12
San Bonifacio	12	6	6	845:843	12
JADRAN TRST	12	5	7	996:996	10
Caveja Forli	12	5	7	1002:1013 10	
Fulgor Forli	12	5	7	919:953	10
B. Ravenna	12	4	8	974:997	8
Faraboli	12	3	9	930:9%	6
Deifino PS	12	3	9	922:1038	6
Monkey’s MI	12	3	9	826:953	6
Po sedmem kohi ženskega drugoligaškega odbojkarskega prvenstva
Prihodnji koli odločilni za usodo Mebla
Navkljub trem zaporednim porazom je združena odbojkarska ekipa Meblo ohranila drugo mesto na začasni lestvici, čeprav jo sedaj deli od Mo-gliana Veneta in Albatrosa samo še boljši količnik v setih. Po sedmem kotu je dokaj jasno, da si je Nervesa že zagotovila napredovanje v skupino boljših, za ostali dve mesti pa se bodo borili Mogliano, Meblo in Albatros. Vrstni red, ki smo ga napisali, naj bi bil po našem mnenju (vsaj tako upamo) tudi končni. Mogliano je namreč v Nabrežini dokazal, da je ta čas boljši od Mebla, v primerjavi z Albatrosom pa ima naša ekipa daleč boljšo razliko v nizih. U-soda Mebla se bo bržkone odločila prav v neposrednem dvoboju s tem nasprotnikom, ki bo brž po novolet nem odmoru v Nabrežini, še prej pa morajo naše igralke v soboto odpra-
viti tržaškega tekmeca OMA 01ympic, ki je skupaj s Coneglianom že izpadel iz boja za vrh.
Marsikdo se sedaj upravičeno sprašuje, zakaj je naša ekipa po briljantnem začetku zabredla v tak položaj, ko bo o njeni končni uvrstitvi odločal izid ene ali dveh tekem. Nedvomno je v soboto Mogliano igral zelo dobro, ne samo zato, ker je vsilil svojo kombinirano igro našim igralkam, temveč tudi zato, ker je s servisi in blokom zaustavil ali omejil Meblove napade, ki so dokaj predvidljivi, ker so izvedeni le s centra in levega krila, praktično brez drugih alternativ. Iz te nemoči izvira tudi psihična labilnost, ki naše igralke pogojuje še zlasti pri sprejemanju servisa. Vprašanje je zato kvečjemu v tem, ali ima Meblo v sebi dovolj rezerv, da premosti ta začaran krog.
TAKO V DRUGI ŽENSKI ODBOJKARSKI LIGI
2. podskupina
IZIDI 7. KOLA
Meblo - Mogliano Veneto 0:3; Pal-lavolo Nervesa - Oma 01ympic 3:1; Albatros Treviso - Volley Coneglia-no 3:0.
LESTVICA Pallavolo Nervesa 7 6
Meblo	7	4
Mogliano Veneto 7 4 Albatros Treviso 7 4 Volley Conegliano 7 2 Oma 01imyc Trst 7 1
20:11 15: 9 16:10 14:15 8:19 9:18
PRIHODNJE KOLO (17.12.) OMA 01ympic Trst - Meblo, Albatros Treviso - Pallavolo Nervesa, Vol-ley Conegliano - Mogliano Veneto.
1.	podskupina
IZIDI 7. KOLA
Putinati Ferrara - Fratte 2:3; CUS Padova - Pallavolo Volta 3:0; Torre-franča Trento - Viaggi Leonardi 1:3.
LESTVICA
CUS Padova	7	7	0	21: 4	14
Torrefranca Trento	7	5	2	18:10	10
Viaggi Leonardi	7	3	4	14:14	6
Fratte Camposam.	7	3	4	12:16	6
Putinati Ferrara	7	2	5	8:16	4
Pallavolo Volta 7 16	5:18	2
PRIHODNJE KOLO (17.12.) Pallavolo Volta - Putinati Ferrara, Torrefranca Trento - CUS Padova, Viaggi Leonardi - Fratte.
Triestina je v Empoliju izbojevala prvi remi na tujem
Obrambna taktika se je obnesla
V 1. italijanski nogometni ligi
Roma spet na vrhu
Dohitela je Juventus, ki je v Vidmu izenačil
Namesto, da bi se položaj na vrhu lestvice italijanskega prvoligaškega Nogometnega prvenstva razčistil, se K' po 12. kolu še bolj zapletel. Roma je na prvem mestu spet dohitela Ju-ventus, široki paleti kandidatov za državni naslov pa se je pridružil celo hovinec Milan, ki je v Ascoli ju izbojeval prepričljivo zmago. Derbi ko-med Torinom in Verono se je kon čal brez zmagovalca, a ekipi sta s Prikazano igro potrdili, da sodita v Sarn vrh italijanskega nogometa. .Kljub temu, da je Žico igral, ni ”dineseju uspelo premagati Platini-Jh (najboljši na igrišču) in tovarišev, ^prav je že vodil z 2:1. V dnevu, ko Je padlo kar 26 golov, je Rossi dosegel svoj osebni deveti zadetek in se dokopal do čela lestvice izbranih
strelcev.
V čedalje bolj ostrem boju za obstanek pa sta jo tokrat skupila Lazio in Catania, ki sta z visokima porazoma zapustila Neapelj oz. Genovo.
'	IZIDI 12. KOLA
Ascoli - Milan 2:4, Genoa - Catania 3:0, Inter - Fiorentina 2:1, Na-poli - Lazio 3:0, Piša - Sampdoria 0:0, Roma - Avellino 3:2, Torino -Verona 1:1, Udinese - Juventus 2:2.
LESTVICA
Juventus in Roma 16, Verona, Torino in Sampdoria 15, Fiorentina in Milan 14, Inter 13, Udinese 12, Napo-li in Ascoli 11, Avellino in Genoa 9, Piša in Lazio 8, Catania 6.
PRIHODNJE KOLO (18. 12.)
Avellino - Piša, Catania - Ascoli, Fiorentina - Roma, Juventus - Inter, Lazio - Udinese, Milan - Torino, Sampdoria - Napoli, Verona - Genoa.
Empoli — Triestina	0:0
EMPOLI: Pintauro, Vertova, Moz. Della Santa, D’Arrigo, Papis, Calo-naci (65’ Cecconi), Esposito (80’ Gen-naro), Cinello, Radio, Mazzarri.
TRIESTINA: Zinetti, Stimpfl, Bra-ghin, Piccinin, Leanarduzzi, Chiaren za, De Falco, Dal Pra, Romano, Ruf-fini, De Giorgis (73’ Perrone).
Triestina je končno osvojila točko v gosteh. V prvenstvu, kakršno je drugoligaško, je izenačenje na tujem igrišču vedno povoljen rezultat, kljub temu pa menimo, da bi Tržačani z nekoliko pogumnejšo taktiko lahko o-svojili obe točki, saj Empoli gotovo ni nepremagljivo moštvo. Vsekakor pa moramo priznati, da bi bil v primeru poraza položaj Triestine na lestvici katastrofalen, zato ne moremo očitati trenerju Buffoniju, da je ubral tako previdno taktiko.
Tekma kot taka je bila zelo malo
jrivlačna, saj so domači igralci sicer napadali skozi celo tekmo, a so bili le redkokdaj nevarni za Zinetti ja, predvsem po zaslugi tržaške obrambe, ki je bila vedno na mestu. Še posebno je treba omeniti Leonarduzzija, ki je v vlogi prostega branilca odlično zamenjal izključenega Mascheronija.
(I. P-)
V medcelinskem pokalu
Zmaga Brazilcev
TOKIO — V finalni tekmi nogometnega medcelinskega pokala je brazilsko moštvo Gremio z 2:1 premagalo zahodnonemško enajsterico Hamburgerja. Ob koncu tekme je bil izid 1:1, zato so morali odigrati podaljške. Gole so dosegli: Renato (2) za Gremio in Schroeder za Hamburger.
IZIDI 14. KOLA
Arezzo - Catanzaro 1:1, Como - Sam-benedettese 2:1, Cremonese - Caglia-ri 2:1, Empoli - Triestina 0:0, Lec-ce - Cčsena 2:0, Monza - Atalanta 1:1, Padova - Cavese 2:1, Palermo - Cam-pobasso 1:0, Pescara - Varese 1:0, Pistoiese - Perugia 1:0.
LESTVICA
Como 19, Campobasso 18, Arezzo, Cremonese 17, Atalanta, Palermo 16, Pescara 15, Lecce, Varese 14, Ca-gliari, Cavese, Perugia, Sambenedet-tese, Cesena, Empoli 13, Padova, Pistoiese 12, Monza, Triestina 11, Catanzaro 10,
PRIHODNJE KOLO (18. 12.)
Cagliari - Pescara, Campobasso -Monza, Catanzaro - Lecce, Cavese -Empoli, Cesena - Pistoiese, Cremonese - Como, Perugia - Atalanta, Sam-benedettese - Padova, Triestina - A-rezzo, Varese - Palermo.
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
_____________ 13. ______________
Stala je sredi izbe v spalni srajci, z dolgimi, Opuščenimi lasmi, z željo, da bi mu pomagala v Posteljo. Čutil je kot britev oster očitek, ki je terjal Pojasnilo. Vstal je, sedel na posteljo, si z obema N°kama podprl glavo in zajokal. Zdaj ga je gledala
bolj začudeno, s kančkom pomilovanja, kajti jo-"ati ga še ni videla. Jokal je tako krčevito, da so Se mu napenjale žile na vratu. Glas mu je zastajal v grlu in po licih so mu polzele solze.
»Pijan sem, Pepca, pijan! Vsi smo se ga napili P° poti... Od žalosti in obupa. Ali veš, da nas za-sedajo Italijani? Povsod so, kamor se obrneš, in P&prej gredo...»
»Česa ne poveš, Frane! Je to mogoče?!«
Zazrl se je vanjo z objokanimi očmi, podoben JPosečniku, ki se potaplja in ne najde bilke, za ka-,?ro bi se prijel. Njuna pogleda sta se ujela. Bilo 11 ie, kot bi pretočil svojo žalost in obup v njeno.
dušo. Stresla se je kot trs v vetru. S tesnobo v srcu je vprašala:
«Ne bo Slovenije in Jugoslavije?«
«Ne! Italija...«
«Moj bog, kaj smo se pregrešili, da nas kaznuje z Lahi?!«
V kotu v zibki je zajokala Kristinca, kot bi jo kaj prestrašilo. Pozibala jo je, toda deklica se ni hotela pomiriti. Vzela jo je v naročje. Bečan je gledal ženo z otrokom. Premagala je trenutni obup in strah, ki ga je prinesel v hišo. Da bi opravičil svojo tesnobo, je rekel:
»Pepca, v dolini ljudje obupujejo! V tvoji domači vasi se je vaš sosed obesil! Ni mogel prenesti Italijanov... Nekaj ljudi je pred njimi zbežalo...«
Žena je pomolčala, kot bi zbirala moč, potem pa je rekla:
»Mar naj se zavoljo Italijanov zdaj vsi obesimo? Naš sosed je bil star in bolehen, pa pil je preveč. Midva imava otroke in zemljo, Franel! Nimava kam bežati!«
»Saj, saj... imava otroke in zemljo,« je ponovil za njo in črno razpoloženje se je začelo razblinjati. Ni ga bilo sram, ker se je razjokal pred njo, pač pa zato, ker je obupoval.
“Nesreča pride in mine! Italijani so prišli in bodo slej ali prej tudi odšli!« To je žena povedala s tako globoko vero in trdnim prepričanjem, da ji je verjel.
»Prav imaš, Pepca! Ne smemo izgubiti glave.«
Pijanost se mu je razkadila in žalost ga je minila, kot bi ga kdo potegnil iz črnih oblakov in ga postavil na trdna tla. Slekel se je in legel v posteljo. Žena je položila punčko v posteljico in ugasila luč. Objela ju je blagodejna tema. Odgrnila je odejo in legla k njemu. Začutil je njene roke okoli vratu. Bil je pomirjen.
«Ne skrbi, Frane! Ne bodo nas!« je dejala.
V.
Da je bila nesreča, ki je zadela Primorsko in del Notranjske popolna, je pripomogla bolezen. Vsepovsod, od morja do kontinentalnih predelov Evrope, se je s hitrostjo vetra širila kužna bolezen, ki so jo imenovali «španska». Bolezen se je javljala z bolečinami v udih, čemur sta sledili visoka vročina in zamašitev dihalnih poti, pogosto pa tudi smrt.
V dolini so najprej začeli umirati otroci in starši, pa tudi ljudje v najlepših letih niso bili izjema. Pobralo je največ tistih, ki so se izčrpani vrnili iz strelskih jarkov.
Bolezen tudi gorskim vasem ni prizanesla. Pri Bečanovih sta zbolela najprej stari oče in za njim še mati. Skrb za bolnika je prevzela Pepca, čeprav je bila bolezen nalezljiva. Zaupala je v svojo mladost in moč. Bila je krepka in zdrava, še nikoli ni zaradi bolezni legla v posteljo. Celo po porodih je po nekaj dneh že odšla na njivo.
V veleslalomu za svetovni pokal
Franko spet odličen tretji
Točke tudi za Strela in Križaja - Italijani razočarali
LES DIABLERETs — Goričan Jure Franko, 21-letni študent Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani, je včeraj v švicarskem Les Diable-retsu ponovno stopil na zmagovalni oder. Podobno kot na sobotnem superveleslalomu v Val D'Iseru, se je namreč tudi na prvem letošnjem veleslalomu za svetovni pokal prebil na tretje mesto in dokazal, da je med Jugoslovani verjetno v najboljši formi. Franko je namreč tudi edini, ki je že v uvodnem slalomu v Kranjski gori osvojil točke.
Tudi včeraj so bili Švicarji spet v ospredju. Zmagal je sicer Julen, vendar najboljši gotovo ostaja Zur-briggen, ki je bil spet drugi, tako kot v Val d’Iseru. Razočarala sta Stenmark in Phil Mahre, še zlasti slednji, ki sta s pripravo očitno precej v zaostanku. Slabo se je godilo tudi Italijanom, ki med prvo petnajsterico nimajo niti enega svojega zastopnika.
Tekmovalci pa ne poznajo predaha. Že danes se bodo namreč premestili v Courmayer, kjer bo na vrsti slalom.
VRSTNI RED
1.	Julen (Švi.) 5T7”68; 2. Zur-briggen (Švi.) 3’18”27;	3. Franko
(Jug.) 3’ 19’'33; 4. Enn (Av.) 3’19”43; 5. Mader (Av.) 3' 19”77; 6. Buergler (Švi.) 3’19”84; 7. Stenmark (Šve.) 3’20’’15; 8. StroJz (Av.) 3’20’T9; 9. Hangl (Švi.) 3’20”66; 10. Hinterseer (Av.) 3’20”73; 11. Wenzel (Liecht.) 3'20”78; 12. Strel (Jug.) 3'20”95; 13. Križaj (Jug.) 3’21”44; 14. Sundquist (Šve.) in Gruber (Av.) 3’21”58.
LESTVICA VELESLALOMA ZA SP
1.	Zurbriggen (Švi.) 40; 2. Enn (Av.) 37; 3. Julen (Švi.) 33; 4. Franko (Jug.) 30; Mader (Av.) 20.
SKUPNA LESTVICA ZA SP
1. Heinzer (Švi.) 65; 2. Zurbriggen (Švi.) 60; 3. Wenzel (Liecht.) 43; 4. Enn (Av.) 37; 5. Weirather (Av.) in Resch (Av.) 35; 7. Julen (Švi.) in Raeber (Švi.) 33; 9. Franko (Jug.) 32; 10. Brooker (Kan.) 30; 11. Pod borski (Kan.) 24; 12. Mader (Av.) Kernen (Švi.), Popangelov (Bol.) 20; 15. Stock (Av.) 18.
Irene Epple solidno v vodstvu
VAL DTSERE — Na zadnjem tekmovanju v Val dTseru (ženski veleslalom) je zmagala Švicarka Erika Hess, kombinacijo pa si je zagotovila Zahodna Nemka Irene Epple, ki je bila najuspešnejša v smuku in je ta ko še utrdila svoje vodstvo na skupni lestvici.
Vrstni red
1. E. Hess (Švi.) 2'24’H; 2. Pelen (Fr.) 2’25”06; 3. H. Wenzel (Liecht.) 2’25”79; 4. McKinney (ZDA) 2’26”14; 5. Merle (Fr.) 2'26”33; 6. I. Epple (ZRN) 2’26”99;
Lestvica veleslaloma za SP
1. E. Hess (Švi.) 25; 2. Pelen (Fr.) 20; 3. H. Wenzel (Liecht.) 15; 4. Mc-Kinney (ZDA) 12; 5. Merle (Fr.) 11.
Lestvica za SP
1. I. Epple (ZRN) 80; 2. E. Hess
(Švi.) 75; 3. H. Wenzel (Liecht.) 47; 4. Walliser (Švi.) 44; 5. McKinney (ZDA) 39; 6. Ehrat (Švi.) 31; 7. Kiehl (ZRN) 30; 8. Figini (Švi.), Soelkner (Av.), Charvatova (ČSSR) 27; 11. Pelen (Fr.), Gantnerova (ČSSR) 20;
Nov poraz Korčnoja
LONDON — Korčnoj je očitno zašel v krizo. V deveti partiji šahovskega polfinalnega dvoboja za naslov svetovnega prvaka je namreč znova položil orožje pred mlajšim Kasparovom, ki sedaj vodi kar s 5,5:3,5. Bele figure je včeraj imel Kasparov, ki je svojega nasprotnika odpravil v samih 30 potezah in tako verjetno naredil odločilen korak proti končni zmagi, za katero mu sedaj zadostuje le točka.
V 2. amaterski nogometni ligi
Kras odpravil tudi Stock
Zarja tokrat ni igrala, Primorje pa je nastopilo že v soboto (in izenačilo)
Kras — Stock	1:0 (0:0)
STRELEC: Vidali v 71. minuti.
KRAS: M. Dinoi, Puntar, Villalta, Škabar, Peter Terčon, Sugan, Lo Faro, Samec, Olivo, Ferfolja, Vidali.
STOCK: Zebochin, Savron, Gaeta, Mersich, Epifanio, Furlan, A. Dinoi, Cafagna (v 46. min. Mastromarino), Gatta, Punis, Savi.
SODNIK: Di Tore iz Trsta.
Zgleda, da so nogometaši Krasa na težkih igriščih praktično nepremagljivi. Pred nekaj tedni so v Miljah spravili na kolena celo Fortitudo, v nedeljo pa so si privoščili tudi Stock. Krasova zmaga je več kot zaslužena, saj je skozi vso tekmo imel vajeti igre v svojih rokah in zapravil še nekaj izrednih priložnosti (s Škabarjem, Ferfoljo, Suganom in Vidalijem).
Potem ko je Puntar v drugi minuti nadaljevanja s silovitim strelom zadel vratnico in je Olivo resno zaposlil nasprotnikovega vratarja, pa je
V 13. kolu 1. amaterske nogometne lige
Vesna bi si zaslužila več kot samo remi
Costalunga — Vesna	0:0
COSTALUNGA: Cej, Calcich, S. Pianella (v 74. min. Guerra, Stokelj, Družina, Maracich, N. Kalcich, Siro-tich, Pobega, M. Giacomin, G. Gia-comin (v 77. min. Petranich).
VESNA: Bubnich, Gotti, Sodomaco, Pichierri, Penco, Jerman, Bruno, Pipan, Ludwig, Candotti, Sedmak.
SODNIK: Busoni iz Vidma.
Remi je Križanom nekoliko tesen, saj so pokazali več borbenosti in lepšo igro od domačinov. Tekma je bila od vsega začetka zelo umirjena. Križani so šli na gostovanje z name nom, da odnesejo vsaj točko, zato so bili v uvodnih minutah zelo previdni in so v glavnem skušali preprečiti Costalungi, da bi prva povedla.
Domača ekipa je tekmo začela ze-
lo nezbrano, tako da je Vesna z Ludvvigom v 10. minuti imela resnejšo priložnost, da zatrese mrežo Co-stalunge. Tedaj je Vesna postala nekoliko samozavestnejša. Lepo so se tokrat odrezali vezni igralci, ki so smiselno krojili igro na sredini in napadalcema pa nudili veliko uporabnih žog. Vesna je torej že v prvem polčasu pokazala zrelejšo in tudi lepšo igro od Tržačanov, ki praktično med vso tekmo niso niti enkrat resneje ogrozili Bubnichevih vrat.
V drugem polčasu so Križani nadaljevali svojo homogeno igro in tako vsaj na sredini spravljali v težave domačo ekipo. Najresnejšo priložnost pa so Križani imeli v 75. min., ko je Ludvvig mojstrsko podal žogo v neposredno bližino gol črte, kjer jo je Bruno z glavo žal poslal v vratnico.
To je bila enkratna priložnost, s katero bi Vesna zasluženo osvojila o-be točki toda zgleda, da kriški napa dalci letos res nimajo sreče.
Igra se odtlej ni bistveno spremenila, Križani so še naprej vsaj na sredini popolnoma obvladali položaj, le obramba bi morala biti na trenutke nekoliko bolj zbrana. Z učinkovitostjo obrambe in predvsem napada bi Vesna letos lahko imela veliko zadoščenja. (Andrej)
Čestitke Tatjana, Vojimir!
Obilo sreče tebi, Vitomir!
Žare srca očku, mami in tudi naši svetli Zarji.
Kras le povedel z Vidalijem, ki je po večmesečni suši končno le prebil led in dosegel letošnji prvi zadetek v be-lo-rdečem dresu. Čeprav so za ta uspeh zaslužni prav vsi igralci, pa bi posebno pohvalil režiserja Oliva, ki je sicer zaradi poškodbe miroval dva tedna, a je kljub temu odlično opravil svojo nalogo. (Z.S.)
Ascoli - Milan		2:4	2
Genoa - Catania		3:0	1
Inter - Fiorentina		2:1	1
Napoli - Lazio		3:0	1
Piša - Sampdoria		0:0	X
Roma - Avellino		3:2	1
Torino - Verona		1:1	X
Udinese - Juventus		2:2	X
Palermo - Campubassu		1:0	1
Pescara - Varese		1:0	1
Pistoiese - Perugia		1:0	l
Brescia - Reggiana		0:0	X
Spezia - Livorno		1:2	2
	KVOTE		
13 ( 1773 dobitnikov) 4.778.000 lir			
	2 (39717 dobitnikov)	213.000 lir	
	1 (i 1 i	i P	
1.	— 1. Gentle Musič		1
	2. Limnea		X
2.	— L Ulita Ivanovič		X
	2. HeUum		1
3.	— 1. Bucris		2
	2. Threc Song		X
4.	— 1. Blue Times		1
	2. Ketch		X
5	— 1. Tiele		X
	2. Godfathcr		2
6.	— 1. Arpovian		1
	2. Vignargenta		2
	KVOTE		
12 ( 33 dobitnikov	6.132.000 Ur			
11 ( 680 dobitnikov 10 (5850 dobitnikov)
285.000 lir 32.000 lir
3. AMATERSKA LIGA: derbi Mladost-Primorec brez zmagovalca
Mladost — Primorec 2:2 (1:1)
MLADOST: Bruni, D. Gergolet (Ge-rin), Pahor, Ulian, Nardon, D. Fran dolič, Lavrenčič, E. Gergolet, Ferfolja, E. Kobal (H. Kobal), Semolič.
PRIMOREC: Leone, W. Milkovič, M. Kralj, F. Milkovič, Serabotti, E. Kralj, Ferfolja, M. Kralj, B. Kralj, Dettori, Maglica, Malalan, Finessi.
Doberdobci verjetno niso preveč zadovoljni s končnim izidom, toda če niso zmagali, je verjetno krivda samo njihova. Drugi zadetek so namreč gostje dosegli prav v zadnjih sekundah igre, predvsem zaradi trenutne zmedenosti domače obrambe.
Že od vsega začetka je kazalo, da bo tekma zelo borbena in agonistično na visoki ravni. Doberdobci so sicer zelo odločno startali, vendar do približno 20. minute, ko je Ferfolja za pravil prvo pravo priložnost, je igra potekala predvsem na sredini. Tre-benci so bili solidni v obrambi, izvedli so tudi nekaj protinapadov, prvo resnejšo priložnost pa so imeli šele v 40. minuti. Le tri minute kasneje so tudi povedli z Markom Kraljem, ki je spretno izkoristil podajo in premagal Brunija. Samo dve mi nuti kasneje pa je Ulian s svojim »tipičnim* prostim strelom izenačil.
V drugem polčasu so domačini zopet odločno začeli, skoraj popolnoma
1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 13. KOLA
Pro Fiumicello - Muggesana 2:4
Ponziana - Ronchj	1:0
Pieris - Gradese	1:0
Sangiorgina - Percoto	0:0
Isonzo - Palmanova	0:1
Tisana - S. Canzian	3:0
Costalunga - Vesna	0:0
S. Giovanni - Torviscosa	3:0
LESTVICA
Pieris 20, Muggesana 19, S. Giovanni 17, Pro Fiumicello 16, Percoto, Gradese 15, Sangiorgina 14, Ponziana, Costalunga 13, Vesna 12, Ronchi, Palmanova, S. Canzian 11, Torviscosa 9, Tisana 7, Isonzo 5.
PRIHODNJE KOLO (18. 12.)
Gradese - Ponziana, Palmanova -Tisana, Vesna - Pieris, Muggesana - S. Giovanni, Percoto - Costalunga, Ronchi - Sangiorgina, S. Canzian -Pro Fiumicello, Torviscosa - Isonzo.
nadigrali goste ter v 55. minuti povedli z Lavrenčičem. Zatem pa so Uraničevi varovanci prepustili pobudo Trebenccm in se omejili le na protinapade. To je bila verjetno nji jiova največja napaka, saj je Pri moreč vse bolj pritiskal ter v zad njih sekundah igre tudi kronal svoj trud in izenačil.
Tekma je bila vsekakor prijetna, brez grobih potez. Nekoliko jo je skvaril sodnik z nekaterimi dobesedno nerazumljivimi potezami v škodo obeh ekip, čeprav se domačini lahko nekoliko več hudujejo nad njegovim početjem.
Pred številnimi gledalci sta obe e-kipi dokazali, predvsem pa doberdob ska Mladost, da si zaslužita višje mesto na lestvici. Morda jima bo šlo bolje v povratnem delu prvenstva. Pred koncem prvega dela je na sporedu namreč še eno kolo in enajsterice bodo lahko delale že prve obračune, ki za slovenske ekipe niso verjetno najbolj zadovoljivi. (Z.F.)
San Marco — Gaja 2:2 (1:1)
GAJA: Kante, Purič, Šuc, Gabrieli, Boris Rismondo, Marko Rismon-do, Salvi, Maks Grgič, Kalc, Pečar (od 75. min. Branko Grgič), Škrk.
STRELCA ZA GAJO: v 44. min.
2.	AMATERSKA LIGA
Skupina F IZIDI 13. KOLA
Radi« Sound -	Primorje	1:1
Kras - Stock	1:0
Domio - CGS	odi.
Giarizzolc - Op. Supercaffe 1:1 Opicina - Libcrtas	1:0
Aurisina - C.E. Prisco	2:0
Fortitudo - Zarja	odi.
Vermegliano -	Zaule	2:0
LESTVICA
Radio Sound 17, Domio, Opicina 15, CGS, Zaule 14, Fortitudo, Aurisina, Kras 13, Zarja 12, C.E. Prisco, Vermegliano 11, Stock, Libertas, Op. Supercaffe 10, Giarizzole 9, Primorje 5.
PRIHODNJE KOLO (18. 12.)
CGS - Kras, Libertas - Aurisina, Zarja - Domio, Primorje - Vermegliano, Op. Supercaffe - Fortitudo, Stock - Giarizzolc, C.E. Prisco - Radio Sound, Zaule - Opicina.
Maks Grgič in v 90. min. Salvi.
S težkega gostovanja v Ribiškem naselju so varovanci trenerja Kra lja odnesli dragoceno točko. Tokrat, so gajevci izenačili prav v zadnjih sekundah tekme. Na blatnem pravokotniku v Ribiškem naselju smo bili priča lepi in hitri igri obeh enajsteric, saj sta ekipi igrali na vse ali nič.
Prav «zeleno-rumenis> so že v začetnih minutah igre odločno startali in so bili zelo nevarni. V nadaljevanju je pomlajena ekipa S. Marca dobro igrala na sredini igrišča, si ustvarila zelo zrele priložnosti in je tudi zasluženo povedla. Gajevci so odgovarjali s hitrimi protinapadi in so pred koncem prvega polčasa tudi izenačili z Maksom Grgičem, ki je spretno izkoristil lep predložek v kazenskem prostoru Marka Rismonda. V nadaljevanju so gostje podvojili in ko smo si že mislili, da je tekme konec, je Salvi izenačil. (E.P.)
Piedimonte — Juventina 2:1
(1:0)
JUVENTINA: Di Dionisio, Chizzo-lini, Šturm, Medeot, Costa, Trave, Russo, Roterdam, Mantella (Panico), Lauri, Cingerli (Di Palma).
STRELEC za Juventino: Costa.
Juventina je proti vodečemu Pie-dimonteju zaigrala precej dobro in
3. AMATERSKA LIGA	
Skupina H	
IZIDI 12. KOLA	
Mariano - Sovodnje	4:2
San Lorenzo - Brazzanese	4:0
Medea - Villesse	1:2
Visco - Azzurra	1:2
Piedimonte - Juventina	2:1
Jalmicco - Torriana	0:3
Počitek: Fossalon	
LESTVICA	
Piedimonte 19, Villesse 18,	Torria-
na 17, Azzurra 16, Mariano 14, Medea	
in Brazzanesc 13, San Lorenzo 19, Jalmicco 8, Juventina 6, Sovodnje in Visco 4, Fossalon 2.
PRIHODNJE KOLO (18. 12.)
Brazzanese - Sovodnje, Torriana -San Lorenzo, Villesse - Piedimonte, Azzurra - Jalmicco, Juventina - Ma-riano, Fossalon - Visco, počitek: Me-dea.
le sodnikovim odločitvam je treba pripisati, da so Štandrežci zgubili. Piedimonte je namreč igral izredno grobo in povzročil gostom več poškodb, tako da sta morala kar dva igralca zapustiti igrišče. Domačinove prekrške pa je sodnik vedno prezrl oziroma je še izključil enega igralca Juventine.
Tekma se je odločila le 2 minuti pred iztekom, ko so Podgorci dosegli zmagoviti gol. Srečanje je pokazalo, da so bili Štandrežci enakovredni prvim na lestvici in zato so upi za bodočnost kar se da dobri.
Mariano— Sovodnje 4:2 (2:1)
SOVODNJE: Uršič, Florenin, Kosič, Čeudek, R. Petejan, E. Petejan, Sambo, Butkovič, Serato, Gomišček, Vida.
STRELCA: Sambo, Butkovič.
Sovodenjci so tokrat gostovali pri Marianu, ki je nekje na sredi lestvice. Tekma ni bila ena najlažjih, o čemer priča tudi končni izid v korist domačinov.
Kljub negativnemu rezultatu pa je treba povedati, da so Marsonovi varovanci igrali požrtvovalno in so bili vseskozi enakovredni domačinom.
Prvi so povedli domačini, vendar so Sovodenjci takoj reagirali in nekaj minut kasneje izenačili po za-
3. AMATERSKA LIGA
Skupina I IZIDI 12. KOLA
Mladost -	Primorec	2:2
Barbarians - Italcantieri		0:2
S. Marco	- Gaja	2:2
BegUano	- Poggio III. A.	0:0
Sagrado -	- Union	3:0
Fogliano	- Campanelle	1:0
Počitek:	Romana	
LESTVICA
Ilalcantieri 19, Poggio III. A. 17, Be-gliano, Sagrado 14, Primorec, Foglia-no 12, Campanelle 11, Mladost, S. Marco 10, Gaja 9, Union 7, Romana 4, Barbarians 2.
PRIHODNJE KOLO (18. 12.)
Italcantieri - Primorec, Campanelle - Barbarians, Gaja - Sagrado, Poggio
III.	A. - Fogliano, Union - Mladost, Romana - Begliano; počitek: S. Marco.
slugi Samba, ki je spretno izkoristil strel na vrata.
Pred koncem polčasa so domačini spet povedli (iz enajstmetrovke). V drugem delu igre so Sovodenjci sicer izenačili z Butkovičem, zatem pa so domačini spretno izkoristili nekaj negotovosti v vrstah naše ekipe in še dvakrat premagali vratarja Uršiča.
Dišeča darila na OPČINAH
stanejo manj
Kozmetika «90»
Tel. 212061
■	YVESSAINT LAURENT
■	SHISEIDO
■	HANORAH
■	G1VENCHY . KRIZIA
■	GUY LAROCHE
■	AZZARO
■	ALAIN DELON
■	ROBERTA di CAMERINO
■	TABAC ORIGINAL
■	KELEMATA
3.	AMATERSKA LIGA Skupina L IZIDI 12. KOLA
Chiarbola -	Roianese	0:8
S. Sergio -	S. Andrca	0;®
GMT - Olimpia	L2
Rabuiese -	Lancieri	prek-
S. Anna - S. Luigi FY	L5
Breg - S. Vito	prek-
Počitek: S. Nazario
LESTVICA
S. Sergio, Olimpia 19, S. Luigi 17, Roianese 13, Rabuiese, S. Andr*’8 11; S. Vito 9, S. Anna 8, Lancieri. Chiarbola 7, Breg, S. Nazario, GMT 5-
PRIHODNJE KOLO (18. 12.)
S. Vito - S. Nazario, S. Luigi Breg, Lancieri - S. Anna, Olimp'8 Rabuiese, S. Andrea - GMT, Roianese - S. Sergio; počitek: Chiarbola.
10. kolo košarkarskega promocijskega prvenstva
Kontovel in Polet zadovoljila
Tako v promocijskem prvenstvu
Dve zmagi in en poraz je obračun naših treh predstavnikov v 10. kolu košarkarskega promocijskega prvenstva na Tržaškem.
Kontovelci so izbojevali še eno zma-go in tako niso več zadnji na prvenstveni lestvici. Požrtvovalni Konto-velovi košarkarji so tako dokazali, da se da z zagrizenostjo marsikaj doseči. Trenutno imajo šest točk, kolikor jih imajo tudi poletovci, ki so v *em kolu poskrbeli za lep podvig, saj so premagali eno boljših moštev te lige, peterko Libertasa.
Podvig pa tokrat ni uspel borov-cem, ki so tesno izgubili proti Stelli Azzurri. še malo sekund pred koncem so naši košarkarji imeli prilož-n°st, da izenačijo, ko je nasprotnik Udaril Adrijana Sosiča. Sodnika, ki sta skozi vse srečanje dobesedno «se-kala» borovce, sta tudi to spregledala in poraz je bil neizbežen. Škoda ta spodrsljaj, kajti nasprotno bi ^ Sosičevi varovanci povzpeli še višje na lestvici.
Med tednom pa so odigrali 9. kolo, v katerem je prišlo na tekmi Stella Azzurra - Barcolana do nešportnega '?-greda. tako da so morali srečanje
Prekiniti.
IZIDI 9. KOLA
Lav. Porto - KONTOVEL	51:57
Radiograf - BOR RADENSKA	76:83
Scoglietto - POLET	71:49
Libertas - Ferroviario	65:59
Alabarda - Don Bosco	85:91
CUS Trst - Časa del Frigo	85:88
Stella Azzurra - Barcolana	prek.
IZIDI 10. KOLA
KONTOVEL - Radiograf	70:64
POLET - Libertas	62:58
BOR RADENSKA - St. Azzurra	85:90
Don Bosco - CUS Trst	97:83
Barcolana - Scoglietto	83:76
Časa del Frigo - Lav. Porto	95:85
Ferroviario - Alabarda	72:91
PRIHODNJE KOLO (18.12.) Stella Azzurra - KONTOVEL (11.30 v Trstu, tel. Morpurgo); Scoglietto -BOR RADENSKA (11.00 v Trstu, Ul. Scoglio); POLET - Barcolana (10.00 v Repnu); Alabarda - Libertas; CUS Ferroviario; Lav. Porto - Don Bosco; Radiograf - Časa del Frigo.
LESTVICA Don Bosco	9 8 1				741:596	16
Barcolana	8	7	1	625:538	14
Alabarda	10	7	3	888:807	14
Libertas	10	6	4	759:697	12
Radiograf Milje	10	6	4	716:683	12
BOR RADENSKA 9		5	4	731:693	10
Stella Azzurra	9	5	4	698:696	10
Scoglietto	9	4	5	725:745	8
Časa del Frigo	10	4	6	786:865	8
POLET	10	3	7	558:590	6
CUS Trst	9	3	6	633:693	6
Ferroviario	10	3	7	707:775	6
KONTOVEL	9	3	6	608:685	6
Lav. Porto	10	2	8	742:868	4
NA GORIŠKEM
IZIDI
DOM - Sapa 84:72; Corridoni -Pom 73:78; Pizzeria da Mario - Časa del Carroziere 62:68; Gaiardo - Poli sontina 95:75.
LESTVICA
Časa del Carrozziere 12; Pom 10; Corridoni 8; Pizzeria da Mario in Gaiardo 6; DOM 4; Polisontina 2; Sapa 0.
Jugoslovanska košarka
Olimpija predzadnja
V posticipirani tekmi 3. kola jugoslovanskega košarkarskega prvoliga skega prvenstva je beograjski IMT P° pričakovanjih doma premagal skopski Rabotnički s 97:83.
Na čelu lestvice so sedaj kar tri ®kipe, tik za njimi pa sta še Bosna m IMT.
V tako izenačenem prvenstvu je popraj ljubljanske Olimpije čedalje tež J1- Ljubljančani sicer niso slabši od 'Tčine nasprotnikov, a so kljub temu Poživeli vrsto tesnih, toda žal pomembnih porazov.
LESTVICA
. Cibona, šibenka in Borac 12; Bosna 'n IMT 10; Zadar in Partizan 8; Crve-Ua zvezda, Jugoplastika in Budučnost Olimpija 4; Rabotnički 2.
OBVESTILA
ŠD Breg - smučarski odsek “Jganizira 8., 15., 22. in 29. januarja “k4 smučarski tečaj z izletom v Sap-•Uido. Vpisovanje in informacije na se-®žu društva, do petka, 16. t.m., od i[)- do 21. ure.
SPDT
januarja 1984 na štiri nedelje ‘ ^učarskih tečajev na Zoncolanu. Vpijanje na sedežu društva v Ul. sv.
r&čiška 20, danes, 13. t.m., od 18. d° 20. ure.
Mednarodni balinarski turnir
Franciji prvo mesto
Francija je zasluženo osvojila prvo mesto na mednarodnem balinarskem turnirju, ki se je končal v nedeljo zvečer v športnem centru pristaniških delavcev pri Briščikih.
V	velikem finalu so letošnji svetovni prvaki po ogorčenem boju strli odpor Piemonta z Granaglio na čelu. Piemont je celo vodil z 10:8, Franzoci so nekajkrat zapored zbili balinčka in se tako izmazali iz neugodnega položaja, dokler se jim ni ponudila prava priložnost, da so v enem samem za-vrtljaju nanizali kar pet točk. Čeprav je bila pri igralcih opazna utrujenost po dveh dneh napornega tekmovanja, pa je res številno občinstvo, med katerim je bil0 veliko naših balinarjev, lahko uživalo ob mojstrskih potezah teh balinarskih mojstrov svetovnega kova.
V	polfinalu bi Veneto, ki je v soboto izločil Skalo iz Sežane in Torino, kmalu pripravil še eno presenečenje, saj je vodil proti Francozom z 8:4. Še nekaj minut pred iztekom igralnega časa je bil izid neodločen 8:8, ko so si «petelini» priigrali prednost dveh točk. Tudi drugi polfinalni dvoboj je bil razburljiv do zadnjega, saj je deset minut pred sodnikovim žvižgom (po treh urah igre) Ligurija še vodila
^ 10:6. Prav na koncu pa je prišlo do preobrata v korist Piemonta. (B. S.)
NOGOMET
Omegna — Gorizia	0:0
GORIZIA: Hlede, Grazzolo, Da Dalt, Battoia, Grillo, Antoniutti, Bertoia, Lazzara, Diodicibus (Zilli), Del Neri, Baccnetti.
Gorizia je v Omegni dosegla svoj šesti remi v tem prvenstvu in s lem končala tudi serijo zahtevnih srečanj, saj se je srečala z vrsto ekip, ki sodijo v sam vrh.
ODBOJKA
DEČKI
Prevenire — Bor 0:3 (8:15, 4:15, 16:18)
BOR: Starc, Meton, Jablanšek, Ita-liano, Sedmak, Clemente, Gombač, Košuta.
Mladi Borovi odbojkarji so se e kipi Prevenire pošteno oddolžili za poraz v prvem delu prvenstva, ko so izgubili s 3:1. V prvih dveh nizih so nasprotnika dobesedno nadigrali in le škoda, da so v tretjem setu nekoliko popustili.
TRGOVINA ČEVLJEV IN USNJENE KONFEKCIJE
ferncincJo
, TRST, UL. CORONEO 7 se vam priporoča za vaše nakupe Vam nudi veliko promocijsko božično prodajo s popusti:
15% na usnjeno konfekcijo, 30% na moške čevlje in 10% do 20% na druge ortikle
Obvestilo občini dne 18.11.83
Obvestilo tržaški občini z dne 2.11.83
UGUSSI, od zmeraj vaš zvesti prijatelj, nudi sedaj Popuste od 20 do 60% ter še možnost plačevanja v 60 mesecih! Moč tvrdke UGUSSI ni le v cenah: je tudi v kakovosti, izbiri in izkustvu.
OPREMA IN DODATNI DELI ZA KOPALNICO
Keramične ploščice
UGUSSI
v Trstu, Ulica Fianona, Valmaura
1. italijanska košarkarska liga
Bic razočaral
Medtem ko je v Milanu novi zvezdnik Sšmaca Carr navdušil osem tisoč gledalcev, je državni prvak Bancoro ma po podaljških zaustavil zmagovito pot bolonjskega Granarola. Opomogel se je tudi Jollycolombani, ki je dokaj gladko odpravil Peroni ja, medtem ko je turinski Berloni s tesno zmago v Vareseju dokazal, da upravičeno meri na osvojitev državnega naslova, čeprav se glede tega obeta res izenačen in zato zanimiv boj. Tržaški Bic pa je spet razočaral.
Indesit — Bic 80:70 (43:44)
INDESIT: Oscar 30, Marcel 10, Ric-ci 3, Generali G, Gentile 10, Donadoni 11, Simeoli 4, Carraro 6.
BIC: McNealy 25, Jones 12, Tonut 15, Palumbo 8, Lanza, Fabbricatore 2, Goti 3.
IZIDI 11. KOLA
Latini - Febal 79:76; Indesit - Bic 80:70; Binova - San Benedetto 74:64; Star - Berloni 79:80; Jollycolombam -Peroni 83:73; Scavolini Honky 87:74; Simac - Simmenthal 77:75; Bancoro-ma - Granarolo 37:85.
LESTVICA
Granarolo 18; Berloni, Peroni in oi-mac 16; Indesit, Bancoroma, Jollyco-lombani in Star 12; IIonky 10; Sim-menthal, Scavolini, Latini, Febal in San Benedetto 8; Bic in Binova G.
A 2 LIGA
IZIDI 11. KOLA
Popolare - America Eagle 32:91; Vicenzi - Lebole 84:87; Mangiaebevi -Gedeco 110:103; Italcable - Rieti 98:96; Cantine Riunite - Benetton 89:74; Ra-pident - Bartolini 59:82; Yoga - Mister Day Sinea 91:90; Carrera - Mar 69:75.
LESTVICA
Cantine Riunite 18; Mister Day, Lebole, Carrera in Gedeco 14; Yoga, Bartolini, Mangiaebevi in Italcable 12; Benetton in Marr 10; Popolare, Eagle in Rieti 8; Vicenzi 6; Rapident 4.
I	I
Naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih
jiji	K
Breg in Sloga na boljšem
Priredil G. FURLANIČ
V	višjih odbojkarskih ligah je bilo odigranih samo 11 tekem, ker je bil v ženski C-l ligi slovenski derbi med Borom in Bregom, Jamlje pa so počivale. Končni izkupiček osvojenih točk je bil spet nekoliko slabši, kot v preteklih nastopih in 10 osvojenih točk korak nazaj.
Poudariti velja, da je Breg v C-l ligi na drugem mestu lestvice, kar je za novinca velik uspeh. Enako točk ima tudi Sloga, ki je premagala Libertas iz Krmina, enega neposrednih tekmecev za osvojitev mesta, ki omogoča v drugem delu prvenstva igranje v skupini za napredovanje. Preostala 3 kola bodo izredno zanimiva, ker ni prav še nič odločeno, razen seveda za CUS in Bor, ki bosta ostala na repu lestvice.
V	ženski C-2 ligi deli Kontovel Elec tronic Shop drugo mesto na lestvici z ekipama Zugliano in Vivil.
Medtem, ko je Val iz štandreža presegel vsa pričakovanja (s tremi zmagami in odličnim drugim mestom na lestvici) ne moremo trditi kaj ta kega za Olympio Terpin, ki je po zadnjem porazu zdrknila na zadnje mesto.
Vse tri slovenske šesterke v moški D iigi so v prvih 5. kolih dosegle več, kot je bilo pričakovati. Zastopniki Bora JIK Banke so sicer izgubili dve tekmi, a obe šele po 5 setih igre. Kras je ostal praznih rok samo enkrat in mora še odigrati srečanje z Libertas iz Gorice. Odbojkarji Jamelj so dve tekmi zmagali prav toliko pa izgubili, a na lestvici so na 3. mestu, kar je nadvse spodbudno.
Združena šesterka Friulexport je premagala tudi najhujšega nasprotni ka v skupini OMA 01ympic.
Vso pohvalo zasluži tudi Sloga, ki je pospravila četrti par točk in je ostala praznih rok samo z ekipo Pie-risa. Goriška 01ympia Bertolini pa še brez točk, kar pomeni, da bo drugi del prvenstva odločilen glede obstanka.
ŽENSKA C-1 LIGA
1. podskupina IZIDI 7. KOLA
Tomana - CUS Trst 3:1, Sloga -Libertas Krmin 3:1, Bor - Breg 0:3.
LESTVICA
Torriana Gradišče 7 6 1 19:9	12
Breg	7	5	2	18:8	10
Sloga	7	5	2	17:10	10
Libertas Krmin 7	4	3	15:11	8
CUS Trst	7	1	6	8:20	2
Bor Trst	7	0	7	2:21	0
PRIHODNJE KOLO (17. 12.) Libertas Krmin - Torriana, Bor -Sloga, Breg - CUS Trst.
2. podskupina IZIDI 6. KOLA
Virtus Mizar Boschi 3:2, Benassi Cento - Voilpe Fiesso 3:0.
LESTVICA
Vodpe Fiesso	6	4	2	14:8	8
Mizar Boschi BO	6	3	3	15:11	6
Ceramica Santemo 5 3 2 10:9	6
Virtus Taglio Di Po	5	2	3	8:13	4
Benassi Centp	6	2	4	8:14	4
PRIHODNJE KOLO (17. 12.) Mizar Boschi - Ceramica Santemo, Benassi Cento - Virtus Taglio Di Po.
MOŠKA C-2 LIGA
1.	podskupina IZIDI 5. KOLA
Gasilci - VoUey Bali 3:1, II Sole Rangers - 01ympie Terpin 3:0, CUS Trst - Italcantieri 3:1.
LESTVICA
CUS Trst in II Sole Rangers Videm 8, Italcantieri Tržič 6, Volley Bali Videm 4, Gasilci Pordenon Terpin Go-ricci 2
PRIHODNJE KOLO (17. 12.)
CUS Trst Gasilci, 11 Sole Rangers -Volley Bali, Italcantieri - 01ympia Ter-pin.
2.	podskupina IZIDI 5. KOLA
Libertas Sacile - Rozzol 0:3, Val Štandrež - Vivil 3:0, Inter 1904 Trst -Metallurgica 0:3.
LESTVICA
Metallurgica Provoletto 10, Val Štandrež 8. Vivil Terzo d’Aquileia 6, Rozzol Trst 4, Libertas Sacile 2, Inter 1904 Tr*;t 0
PRIHODNJE KOLO (17. 12.)
Inter 1904 - Libertas Sacile, Val -Rozzol, Metallurgica - Vivil.
ŽENSKA C 2 LIGA
1. podskupina IZIDI 5. KOLA
Italcantieri Tržič - Zugliano 3:2, Vi-
vil - Colloredo 3:1, Kontovel Electronic Shop - Fonitanafredda 3:0.
LESTVICA
Italcantieri Tržič 8, Kontovel Electronic Shop, Vivil Terzo d’Aquileia in Pallavolo Zugliano 6, Fontanafredda in Colloredo Pasian di Prato 2.
PRIHODNJE KOLO (17. 12.)
Kontovel Electronic Shop - Italcantieri Tržič, Vivil - Zugliano, Fontanafredda - Colloredo.
MOŠKA D LIGA
1.	podskupina IZIDI 5. KOLA
Hotel S. Giusto - Bor JIK Banka 3:2, VIS - Libertas Turjak 3:1, Nuova Pallavolo Trst - Grall Torriana 0:3.
LESTVICA
Hotel S. Giusto Trst 10, VIS Trst 8, Bor JIK Banka 6, Grall Torriana Gradišče 4, Libertas Turjak 2, Nuova Pallavolo Trst 0.
PRIHODNJE KOLO (17. in 18. 12.)
NPT - Hotel S. Giusto, VIS - Bor JIK Banka, Grall - Libertas.
2.	podskupina IZIDI 5. KOLA
Pallavolo Gradež - Intrepida 1:3, Libertas Gorica - Duke Voilley 80 0:3, Corridoni - Kras 1:3.
LESTVICA
Intrepida Mariano del Friuli 8, Kras in Volley Duke 80 Trst 6, Libertas Gorica in Corridoni Foljan 4, Pallavolo Gradež 0. (Kras in Libertas Gorica sta igrala tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO (17. 12.)
Corridoni - Pallavolo Gradež, Libertas GO - Intrepida, Kras - Volley Duke 80.
2.	podskupina (Videm - Pordenon)
Libertas Krmin - Pro Cervignano 2:3, ASFRJ - Brandigi 3:2.
LESTVICA
Pallavolo Brandigi 8, ASFRJ Čedad 6, Jamlje 4, Pro Cergivnano 2, Vol-ley Libertas Krmin 0.
PRIHODNJE KOLO (17. 12.)
ASFRJ Čedad - Libertas Krmin, Brandigi - Jamlje.
ŽENSKA D LIGA
1. podskupina
OMA Olympic — Friulexport 2:3 (15:13, 15:13, 10:15, 5:15, 2:15)
FRIULEXPORT: Venier, Ušaj, Per-tot, Foraus, V. in S. Stoper, Košuta, Žerjal, Mauri, Garbini, Umek in Ukmar.
Z nedeljsko zmago v neposrednem obračunu z OMA je združena ekipa Friulexport po prvem delu izločilne faze prvenstva sama na vrhu lestvice.
Zato, da so premagale tradicionalno neugodnega nasprotnika, so se morale naša dekleta od tretjega seta dalje odreči svoji kombinirani igri. Z enostavnejšimi napadi, pn katerih je zlasti prednjačila Kontovelka Erika Garbini, je Friulexport popolnoma nadigral nasprotnika. V prvih dveh setih pa so naša dekleta igrala zmedeno, neučinkovito in živčno. Vseeno jih moramo pohvaliti, ker so v nadaljevanju tekme temperamentno reagirale.
IZIDI 5. KOLA
OMA 01ympic - Friulexport 2:3, Le Volpi Inter 1904 3:2, Volley Club Trst - Volley Club Tržič 0:3.
LESTVICA
Friulexport 10, OMA 01ympic 8, Vol-ley Club Tržič in Inter 1904 Trst 4, Volley Club Trst in Le Volpi Trst 2. PRIHODNJE KOLO (17. 12.) Volley Club Trst - OMA 01ympic, Le Volpi - Fiulexport, Volley Club Tržič - Inter 1904 Trst.
2. podskupina IZIDI 5. KOLA
Pallavolo Mossa Pieris 0:3, Sloga -Killjoy Trst 3:0, Pallavolo Ločnik -Blitz Vivai Busa 3:0.
LESTVICA
CP Pieris 10. Sloga 8, Pallavolo Loč-nik 6, Killjoy Trst 4, Blitz Vivai Busa 2, Pallavolo Mossa 0.
PRIHODNJE KOLO (17. in 18. 12.) Pallavolo Ločnik - Pallavolo Mossa, Sloga - Pieris, Blitz Vivai, Busa -Killjoy Trst.
1. podskupina (Videm - Pordenon)
IZIDI 5. KOLA
Majanese - Mortegliano 3:0, Bancu-dine - 01ympia Bertolini 3:0, Val Re-sia - Brandigi 3:1.
LESTVICA
Majanese 10, Val Resia in Brandigi 6, Bancudine Videm in Mortegliano 4, 01ympia Bertolini Gorica 0. PRIHODNJE KOLO (17. in 18. 12.) Val Resia - Majanese, Banudine -Mortegliano, Brandigi - 01ympia Bertolini Gorica.
Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108 000 lir. - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žirp račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad, - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st, viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 «5723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	^lan i,a,|ianske
in tiska	Trst	IM|3lJ /veze Časopisnih
založnikov FIEG
1.3. decembra 198.3
Papežev obisk v luteranski cerkvi povod za najrazličnejše komentarje
RIM — Papež Janez Pavel II. se je v luteranski cerkvi v Rimu v nedeljo zvečer srečal s pastorjem te cerkve Cristophom Majerjem, šlo je za pomembno ekumensko srečanje, za katerega je s svojim lanskim {»vabilom dala pobudo rimska luteranska skupnost. Verski obred je potekal v nemščini in med predstavnikoma dveh različnih cerkev (papež je bil oblečen v belo, Mayer pa v črno mašniško obleko) ni bilo skupnega maševanja. Do tega tudi ni moglo priti zaradi kanonskih in teoloških razlik.
Vendar pa pomen dogodka osvetljujejo nekatere izja ve, ki so jih časnikarji zabeležili. Tako jim ni ušlo, da je Mayer papeža imenoval svetost, papež pa je v svojem govoru dejal, da ob 500-letnici Martina Lutra vidi daleč na obzorju možnost za ponovno enotnost. Pred približno enim mesecem je papež objavil svoje gledanje na Lutra, v katerem poudarja, da je tega reformatorja navdihovala globoka vernost.
Kakor je znano, je na začetku 16. stoletja Cerkev doživela hude pretrese. Takrat je Luter zažgal vatikanski kanonski kodeks, ker so v Rimu zažgali njegovega. Poleg Lutra je bilo takrat v Evropi še več reformatorjev. Med njimi tudi Slovenec Primož Trubar
Dogodek v Ul. Toseana v Rimu je povzročil vrsto komentarjev. Tako se, denimo zveza luteranskih cerkva v Italiji ne strinja s pobudo pastorja Mayerja, češ da bo prinesla več zmede kot spodbud za nadaljevanje ekumenske politike, kajti ta politika naj bi bila po sodbi te organizacije že dolgo časa na mrtvem tiru.	,
Oče Ernesto Balducci pa je mnenja, da cerkva k e-notnosti ne sili pogovarjanje na vrhu, ampak skupna stiska človeštva, zlasti po vprašanju miru, razvoja tretjega sveta itd. «Sicer pa kot doslej ostaja dejstvo, da je luteranska cerkev v Rimu tujka, kot je rimska v luteranskih državah,» ugotavlja Balducci.
Požigalka ali žrtev?
SZ spodletel vesoljski podvig
MOSKVA — Septembra je v nekem sovjetskem kozmodromu eksp'odirala raketa, ki bi morala ponesti v vesolje tri kozmonavte. Domnevsl, o kateri so zahodni časopisi že poročali, je včeraj potrdil Vladimir Lja-hov, kozmonavt, ki se je novembra vrnil na Zemljo po skoraj petmesečnem bivanju v vesolju. Ljahov je tudi dodal, da eksplozija ni zahtevala smrtnih žrtev.
Trinajstica z dvema gospodarjema
NUORO — Sreča se včasih res grdo poigra z neka-temi svojimi «miljenci», kot če bi jim hotela z levo roko vzeti to, kar jim je z desno poklonila. Ena takih žrtev je Paolo Mura, lastnik znanega lokala «Su recreu» pri Nuoru. Mura je, kot veliko nogometnih navdušencev, že vrsto let stavil vselej na isto napoved in prejšnji teden se mu je sreča kar krepko nasmehnila, saj je zadel tri-najstico in zmagal 160 milijonov.
Ko pa je začel brskati po listnici, listka športne stave ni hotelo biti od nikoder. Mura je zadevo prijavil policiji, obenem pa napovedal, da se bo obrnil tudi na odvetnika, če bi bilo to potrebno, da vnovči zmago.
Sreči se je Paolu Mura najbrž zasmilil: pred nekaj dnevi se je zmagoviti listek skorajda čudežno pojavil v uradu nekoga notarja in Mura, znova vesel, je sklenil, da bo priigrano vsoto delil s prijatelji, ki so našli listek ter ga zaupali notarju. *
Kazalo je, da je vse v redu, ko je sreča spet obrnila Muri hrbet. Policija, ki sumi, da v zadevi nekaj v redu in da je gostilničar žrtev izsiljevanja, je zadevo prijavila sodišču. Dokler možje postave ne bodo ugoto vili istovetnosti skrivnostnih prijateljev, ki so Muri vrnili listek športne stave, predvsem pa, dokler se ne bodo prepričali, da ne gre za poskus izsiljevanja, Mura svojih milijončkov ne bo mogel vnovčiti.
LIVORNO — Na porotnem sodišču v Livornu se je včeraj začel proces proti mladi Angležinji Carel Compton, ki je obtožena petih namernih požigov in poskusa umora. Dekle je namreč delala kot pestunja pri dveh italijanskih družinah, v stanovanju katerih je večkrat izbruhnil požar.
Carel Compton, o kateri je britanski tisk veliko poročal (Daily Star trdi. da se je v pismih družini Carol večkrat pritožila, da je v italijanskih zaporih žrtev nasilja zlasti s strani sojetnic), je v razgovoru z novinarji poudarila nedolžnost obenem pa tudi zadovoljstvo, da se je končno začel proces.
Na sliki (Telefoto AP) srečanje med obtoženko in materjo, ki je prispela včeraj iz Londona.
Prizadevanja za varnejši
Zvezdica Zaspanka je spreobrnila razbojnika
promet na avtocestah
RIM — Pozor, zima je, tudi na avtocesti! S tem geslom je družba Autostrade, ki vzdržuje velik del avtocestnega omrežja v Italiji (med dru gim tudi avtocesto Videm Kamija) začela široko zasnovano kampanjo '/. namenom, da sproti opozarja voznike na nevarnosti in pripomore k skup nim prizadevanjem za preprečevanje prometnih nesreč. Družba Autostrade je letos to kampanjo zasnovala predvsem za avtocestno omrežje severne Italije, kjer je število nesreč zaradi slabih vremenskih razmer, poledice ::n megle, največja. Katere pa so bistvene novosti? Predvsem ta, da bodo na najbolj prometnih, pa tudi najnevarnejših avtocestnih odsekih, predvsem na območju Milana namestili vrsto elektronskih tabel (nameščanje je pravza prav že v teku in bo nov sistem začel v kratkem delovati), ki bodo opozarjale voznike na nevarnosti: meglo, poledico, nesreče itd. Novost je v tem, da bodo te table lahko «upravljali» iz daljave.
Drugi ukrepi, ki jih je družba Autostrade sprejela, pa so bolj tradicionalni. Med temi je seveda tudi posipanje poledenelih cestišč s soljo. Na 2.600 kilometrih avtocestnega omrežja bo za to zadolženih 2.000 oseb s 1.200 vozili. Če naj dodamo še nekaj številk lahko povemo, da so v lanski zimi samo na odseku Videm	Kami ja, ki meri borih 43 kilometrov, posuli Y87
ton soli, kar seveda ni malo. Dodati pa je treba, da je bila v lanski zimi kar 85 dni temperatura pod ničlo, kar je seveda povečalo delo uslužbencem cestnega podjetja.
Za konec pa še to: pri družbi Autostrade naglašajo, da so sprejeli vse potrebne ukrepe, da bi bila vožnja po avtocestah varnejša. Poudarjajo pa tudi. da je to v prvi vrsti odvisno od voznikov, od tega, če bodo spoštovali zapisana pa tudi nezapisana pravila cestnega prometa.
ŽELEZ NA KAPLA — V nedeljo v poznih popoldanskih urah se je zve zdica Zaspanka srečala s strašnim razbojnikom, ki ima kamen namesto srca; s človekom iz gume, ki ima revmo; z zamorcem, ki žre ogenj, na odru farne dvorane v Železni Kapli.
Tam je krščanska kulturna zveza priredila srečanje lutk odra Mladje, kabareta Mladje in lutkarjev KPD iz Šmihela. Oder mladje je z Malim strahom Bavbavom» avtorjev Micha da Simona in Beline po premieri, ki jo je imel že prejšnji mesec in po
nekaj predstavah po različnih koroš kih vaseh ob nedeljah, že zelo samo zavestno nastopil in dokazal, da se igralske stvaritve njegovih članov od predstave do predstave izboljšujejo.
«Račka» Nine Gernetove, igrica z ročnimi lutkami šmihelske skupine je spravila v smeh vso dvorano, saj so morali — to pot starši, učitelji, profesorji, ki so bili na srečanje vabljeni, namesto otrok, ki jim je igrica namenjena — pomagati iskati izgubljeno račko.
Izredna arheološka najdba
LIMA — Raziskovalci perujskega državnega kulturnega zavoda so pred nekaj dnevi končno našli Velki Paititi, skrivnostno inkajsko mesto, ki so ga španski cohquistadores skušali zaman izslediti. Mesto leži v težko dostopnem kraju med rekama Manu in El alto madre de dios.
Raziskovalci, ki se doslej niso mogli približati zapuščenemu mestu zaradi odpora krajevnega plemena, menijo, da se v Velikem Paiti ju skriva zaklad zadnjega kralja Inkov Athuallpe
Najdba Velikega Paititija je po mnenju znanstvenikov ena naj pomembnejših arheoloških najdb tega stoletja.
«Kabaret koroških Slovencev» v izvedbi na novo ustanovljenega kabareta Mladje — tekst zanj so napisali nastopajoči sami, je z rahlim priokusom grenkobe, pa vendar z vzpodbudno humorno noto, prikazal položaj koroških Slovencev.
«Zvezdico Zaspanko» Franeta Milčinskega je lutkovni oder Mladje naštudiral v marionetni izvedbi. Nedeljska predstava je bila, lahko bi rekli generalka. Premiero bodo imeli v petek, 16. novembra, v Celovcu. Šestnajst fantov in deklet (nekaj med njimi jih že študira na Dunaju ali V Gradcu ostali so dijaki slovenske gimnazije) je ob pomoči Tineta in Brede Varl, ki se še deset let vozita iz Maribora, pripravilo lutkovno predstavo na umetniško in tehnično zavidljivi višini. Vse marionete in potrebne rekvizite, vključno bleščeči tricikel, s katerim meteor prepeljana zvezdico Zaspanko, so lutkarji izdelali sami-
Nedeljsko popoldne je pokazalo, da bodo na Koroškem mladi vnesli, v kulturno življenje nove oblike dale in nove prijeme.
BARBARA GORIČAR
Miki Muster:
lltea SCO« ?■.. SCZ NE MOREMO, EER S.E 'JE MOCT PODRE, Y VODI
Gusarji
(34.)
Krilati, a nevarni prijatelji
RIM — Verižna trčenja in zastoji v prometu zaradi poledice in sneQa niso v tem zimskem obdobju nobena novost. Povsem nenavadno pa je, da vse to lahko povzročijo ptičji iztrebki. Sobotni prometni kaos v Rimu so P°. trditvah redarjev in nesrečnih udeležencev v prometu povzročili prav naši krilati prijatelji. V drevoredih, in teh v Rimu res ne primanjkuje, se jc ® teh zimskih dneh še povečala prisotnost ptic. Uboge živalice seveda nimaj° sanitarij in tudi ne pasjih navad, da bi se podelale le po pločnikih, njihovi iztrebki zato izdatno prekrivajo cestišča pod krošnjami dreves. Za nameček ni dež že dolgo časa opral cest večnega mesta, pometači imajo seveda P°' membnejše opravke, ko je torej v soboto v Rimu pričelo roseti, so se cestišča spremenila v nevesele tobogane za nesrečne voznike. Dež in iztrebki so namreč spremenili cestišča v prava drsališča, na katerih so bile zavore povsem neuporabne.
Na stotine in stotine avtomobilov je na svoji pločevinasti koži v veselje avtoličarjev okusilo posledice verižnih trčenj, trkov in trdoto mestnih zidov• Redarji so imeli polne roke dela, da so z žerjavi odpeljali poškodoval avtomobile. Nevšečnosti pa so prisilile občinsko upravo, da je z vodnih1 curki končno sprala cestišča.
Lambsdorff ne bo odstopil
BONN — Vse kaže, da zahodnonemški gospodarski minister Otto v®** Lambsdorff, ki je obtožen korupcije, ne namerava odstopiti. Tako trdi ned)' ški dnevnik «Bild», ki naglaša, da se je o morebitnem odstopu Lambsdorf pogovarjal tudi š podpredsednikom Gencherjem, ki naj bi mu izrazil vs® svojo solidarnost. Gospodarski minister, proti kateremu je parlament dov<>*j sodni postopek, naj bi ob prebiranju obtožnice prišel do spoznanja, da s0^ stv<> nima veliko gradiva proti njemu.
Glede na solidarnost, ki so jo Lambsdorffu izrazili tudi drugi minis^r ski kolegi in politiki, kaže, da bo kancler Kohl potrdil zaupanje svoje*^ sodelavcu in da bo ta ostal na svojem stolčku vse dokler mu pravica ne dokazala morebitne krivde.