73
Kunec in osel
Kiinec in osel sta se rodila pti jednej hiSi; skupsj sta vzrasla in se prav rada imela.
Necega iai pusti gospodar osl» po&Tati, in ta je ležal v hlevn stegnen po stelji.
Pripeti se, da pride v hle? kiinec in zaf ne pobirati odpadke oslove krme.
Osel ga ogovori: nkunec, danes sem prost, zeli mije dolg čas; po?čdi mi kaj.a
nKaj ti hočem povedati jaz," odvrne kunec. Jaz ne vem ničeaar, saj ne pridem ]eto in dan preko hiSnega praga. Ti zmš ve5 poredati, ker hodiš malo ne vsak dan z gospodarjem v mesto, kainor nosiš tovore."
nPa zapojiva kako pesen," reCe osel, ^jaz iinam dober bas, in ti pojeS, ako se ne motim, tenor."
nJaz nijsem perec," odgovori kunec.
nŠkoda, da nijai.   Ali Tem Se nekaj kratkočasnejSega: idiva na lov!"
nZa Iot aem prebojM, saj veS, kako naglo se ustrašim Tsake stvarce."
rZato Bem pa jaz poguauiejši Eolikor tebi poguma manjka, toliko ga imain jaz preTeC.   Nifi se ne boj \"
In kunec se dad& pregoyoriti, ter otide z oslom na lov.
Znnaj vpraSa osla:  nkako bodeva lovlla. ker nemava nobenega orožja?"
,,Kdo pravi, da ga nemaTa? Ti imaS kremplje, a jaz nioSna kopita. Jaz bodem živali pobijal, a ti je bodeS tigal."
Dalje id6č, ugleda dolzega nazega polža, ki se je požasi plazil preko oeste.   Oba se nstavita pred njim, in kuiiec vpraša:
nOsel, kako se imenuje ta žiral?"
nAli ga ne poznaš ? — Kiinec je, kakor si ti. Glej ga, ušesi ima kakot tL"   (Mislil je namreC polževa rogova.)
rHm, hm," reče kiinee, rto pač uij mogoee,   Kje ima pa nogef
nTe mu jc najbrže odsbelil kak lovec."
nA kje irua oči?"
nN4, mogoče je, da je priSel slep na svet."
nKaj storiva ž njiin?"
nJaz ga ubijem 8 kopitom."
nNikari,'' prosi kiinec, rker je moj sor6dnik."
nTo mi je Tse jedno. Kar nij jaz, in kar nijsi ti, U> vse mora poginiti.1'
Pri teh besedah udari osel s kopitoin po ubogem polži, da je bil taktfj mrtev. A kunee se obrne v straa, da bi ne videl, kako uinira iijegov sor6dnik.
nMrtev je!" zavpije oseL
nAli nK veC ne živl?"
nNiž Teč \"
,,Kaj storiva zdaj ž njim?" vpraSa kanec.
,,SneTa ga."
rJaz uže ne jem njegovega mesa."
nJaz tudi ne," odvrne osel, ,pustiva ga tedaj v miru."
PriSla sta do necega votlega drevesa, v katcrem so prebivale dirje čebele. Ker je bil zel6 lep dau, letale so sem ter tja. Nekatcre so prenašale sladko strd, a druge so letale po njo.   Bil je Telik Snm med njimi.
74
nKaj je to ?" vpraša kiinec.
nC'e se ne motim, čebele so," odgovori oseL
nKaj je to čebele ?"
nCebela je živalca, kakor ti ali jaz."
rTedaj je nama t rodu ?J
nKes je, a to v daijnem, §e lo t Sestoni kolenn."
BKako to veS?"
nFrar lehko. Čebela ima šest uog, tedaj tndl Sest kolen, tedaj je nama v čestem kolenu t rodu," poduči ga osel.
rTi si zel6 uScn, ljubi osel.   Povedi mi, kdo te je Tsega tega naučil.
nSvojo učenost imam od necega inedveda, ki je plesal zadnjič po našej Tasi in je prenočil 1 našeni hlevu. Ta^mi je tudi povedal, da imajo čelele med."
^Kaj je to med ?"
nMed je sladak, rekel uii je medved.^
nJaz te nijsem TpraSal kakšcn je meii, nego vpražal le sem, kaj je med?"
rTega mi medved nij povedal."
nTedaj ti druzega nij nič povedalf"
^PaS, povedal mi je zgodbico, kako je oa uekoč kradel žebelam med."
nAli nijso bUe ni«S hudef"
nTo se zoa. da so bile. Ali on jih je premagal, ker je bil močnep. Sovetoval mi je, da naj tudi jaz grem nad nje, ker je med jako dober in sladak. Idiva tedaj nad uje!"
Osel naprej, kunec za njim ideta proti stauovanju SeW. Ko tja prideta, postari se osel nn zadnji nogi, ter se drigue do votline, v katerej bo birale fiebele in pogleda iiotpr. Už^ odprž svoj gobee, stegne jezik — ali v tem hipu izfriSč fiebele na osla ter ga ueusoiiljuno pikajo. Od veiike bolečine zavpije osel, skoCi na tla, ter beži, a čebele za njim. Še le konec gozda obstoji iu pogleda okoli sebe. Ali oči mn postajajo težke, zamiži. iu ko hočo zopet pogledati, ne more. Od čebelnih pikov mu je glava zatekla. Žalostno zakliče: nhinec kje si?"
,,Tukaj sem," reče kanec, ki je ravno pribežal iz gozda.
,,Jaz sem slep," toži osel.
,,Res, tvojih oH ne vidim. Zdaj si ravuo tak, kakor oni kimee, katerega sva umorila danes zjutraj, samo ila inias nogč."
.JHolfii!" zaTrne ga csel.   ,,Oj, kako me boli glava!  Pelji me dom6v!"
,,Pojdi za menoj!"
..Kako, ker te ne Tidim! Sšdi, kunec, raje na moj hrbet in potegai Tajeti na 6no stran, na katero naj se obraem, kakor to dola moj gospodar.^
,,Osel, ti nema,? vajeti."
,,Saj res ne.   Nn, pa mi povej, kam naj se obrnem."
Osel poMne, in kimec se splazi na njegov hrbet. Potem gresta proti domu.
Na pragn jn uZiS Caia gospodar z biiSem. Ko ga kvincc ugleda, skoči z oslovega hrbta in zbeži.
,,Kunec, kje ai ? jaz ne vidim aič! Ne zapusti me v bolečinah!" kriH osel.
AJi kunec ga ne sliši ?eč.
Zdaj se mu približa gospodar, iu io vidi osla v takem stami, zaCne ga nabijati z bičem, da je joj.
76
Ubogi osel trpi z navadno potrpeSjivostjo MSanje, voljno  se da zapreti
v hlev, m je hvaležen gospodarju. ko zvečer ne dobi tudi svoje navadne krme.
•^       čez nekaj dni ga obiSče  kuaeC. ter mu   d& nasleilnji naiik:  ,,Osel, ti
ostaneš sicer osel; vendar se i pritodnje ne daj zapeljati od vsacega niedveda
in ne draži Sebel, ker Cebelc pikajo.1'
Osel odgoTori: „1 a, i a, prav imaš, kunec!"
Jos. Ciperle