Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. RODNI Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 8 Naročnina znaša za avstro-oyerslice dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12'50 četrtletno ... K «'HO mesečno . . . K 2'10 Za Nemfijo: celoletno ... K 28'— za vse ùcuge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za «»gEase (šnserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 225. Telefonska številka 65. Celje, v soboto, dne 2. oktobra 1909. Čekovni račun 48.317, Leto I. Dr. Kukovčev predlog za delitev dež. šolskega sveta se giasi: Zmiraj jasneje se kaže, da ne more deželni šolski svet v svoji sedanji sestavi najti potrebnega miru in nepristranosti za stvarno razpravljanje o šolskih zahtevah tretjine prebivalstva v štajerski deželi, Slovencev. Predlog, katerega so stavili dne 30. sept. 1909 posi. Wastian in tt., zadevajoč bodočo sestavo dež. šol. sveta, pa vzbuja nevarnost, da se spremeni ta oblast v ponemčujoči zavod, katerega vzdržujemo Slovenci s svojim davčnim denarjem. Da pa ne bi nastale na polju šolstva nedogledne zmešnjave, je došel pravi trenutek za postavno določenje narodne autonomije v šolstvu. Kot primer naj služi mntatis mutandis kraljevina Češka. Stavi se torej predlog, naj se pozove vlada, da spremeni postavo z dne 8. febr. 1869 in izdela postavni načrt za delitev štaj. deželnega šolskega sveta v nemški in slovenski del. Številke govore. L. P. V lanskem letniku časopisa Reških zdravnikov je objavil dr. Otokar Srdinko zelo zanimivo studijo o ljudskem gibanju na Češkem 1 in o plodnosti ter umrljivosti na Avstrijskem. Kmalu za njim je izdal dunajski statistik dr. M. Hainisch studijo o avstrijskih Nemcih, 2 ki je istotako zelo pončna, da je ne smemo prezreti. K obema študijama je napisal dr. K. Hach v nekaterih letošnjih številkah mladočeškega dnevnika „Den" kratek pregled. Hainisch je nacionalen Nemec, toda njegova preiskovanja prinašajo toliko gradiva o vprašanju bodočnosti 1 Reprodukčni schopnost obyvateljstva v kràlovstvi Òeském, — Plodnost a umrtnost v Rakousku. Napsal dr. O. S. 2 Einige neue Zahlen zur Statistik der Deutschösterreicher. Von Dr. Michael Hainisch. Leipzig in Wien, F. Deutiche 1909. avstrijskih narodov in toliko nasvetov njegovim rojakom za narodni boj proti Slovanstvn, da imajo za nas isto ceno kakor za Nemce. Hainisch ne preiskuje, v koliko so se posamezni narodi pomnožili v zadnjih desetletjih, dobro vedoč, da ljudsko štetje po občevalnem jeziku zlasti v obmejnih krajih ni celo nič zanesljivo, ampak se samo vprašuje, s kako silo se sploh p o-množujejo posamezni narodi. Hainisch dokazuje plodnost in umrljivost posameznih narodov, češ, da je zmožnost naroda roditi zdrave otroke in ohraniti svojim pripadnikom dolgo življenje najboljši dokaz narodnega zdravja in najboljši porok narodove bodočnosti v državi. Zbral je številke iz let 1881—1883 in 1901—1903 in je izračunal iz njih letno poprečno število za začetek dotičnih desetletij. Na 1000 prebivalcev se je ljudstvo vsako leto poprečno pomnožilo, to je več se jih je narodilo nego umrlo: co o a> O 02 ®siiMieo)u)0«5®ii5oo ^ H © » 9 8 «5 O 00 16 H ® t- b ÓO O t> ÓO O H ® H co 00 2 HOMlOiHCqHfflSM V H 00 f» o « (O ffl ® P H « ^J « i> ® 00 Ò io lo ö ie Ci » .—I 00 ^ •J3 o * a M bo ts > a> bo .g ja © ** «i -K -r^ -, fe «i « S ® O -u -P, ? o™ 2 S O B 03 oo Ti "Sì r«5 b (V a a o § en en C -s > > > a B g ® 1 I co O È ^ a a S © «Z3 a ja CS ei a a o >N .a TS O Oi _a oc ja m .'S XC -pH ® ?3 Ì3 153 £ £ £ o J5 rS > a £ a >« > > Ä I 3 B a V Q Številke iz let 1881—1883 so za Nemce zelo neugodne. Skoro povsod opažamo, da so naraščali Slovani in Lahi hitreje nego Nemci. Hainisch išče vzroke temu pojavu v gospodarskih in socialnih razmerah in ne v razliki živ-ljenske sile slovanskega in nemškega plemena. Sicer pa je treba omeniti, da takratni naravni prirastek slovanskih narodov v primeri s Pruskim in Angleškim ni bil posebno velik; ugoden je bil za Slovane le vsled tega, ker je bila nemška plodo/itost še manjša nego slovanska. Sicer pa se dokazuje z drugimi številkami, da so bilo slovenske in češke žene v zakonu mnogo plodovitejše nego Nemke, glavno vsled tega, ker so se mlajše možile. Med Nemci je bilo često iz istega vzroka mnogo več nezakonskih otrok, nezakonski otroci pa večinoma nimajo tako skrbne vzgoje. Dvajset let pozneje, na začetku našega stoletja je razmerje že precej drugačno. Naravni prirastek Nemcev je zelo narastel — skoro se je podvojil. V zvezi s tem pojavom je, ker so se Nemci bolj ženili nego pred 20 leti. Toda še vedno je razmerje med Nemci in Slovenci za nas ugodno. — Kar se tiče števila rojenih otrok, je padlo nekoliko pri Nemcih, pri Slovencih pa narastlo. Na 1000 žen med 15 in 45 letom se je narodilo poprečno zakonskih nezakon. co CO co co 00 o 00 o 00 os 00 05 i-H I r-l | rH I r-t I rH 1 »H 1 1 r-t 00 O 00 O 00 os 00 a> iH i-t 1-1 v slo ven. okrajih 309.6 319 31.5 23.2 v nemških 279.4 248 54'9 471 v Čeških 294.9 265 33.9 27.5 v Galiciji 283.1 304 63.2 41.9 Plodnost je torej med Slovenci rastla, med Nemci in Čehi pa nekoliko padla podobno kakor na Angleškem in Nemškem. Najbolj zanimivo pa je primerjanje nemškega ljudskega gibanja v industrijalnih in poljedelskih okrajih. Najmanj narašča nemško pleme, koder se peča s poljedelstvom, v industrijalnih okrajih pa je število porodov višje. Ta-le pojav se pojasnjuje s tem, ker se y obrtnih okrajih bolj križajo rase in ker ima v njih ljudstvo boljšo hrano. Industrija je torej glavni vzrok velikega naravnega prirastka v nemških alpskih deželah. Postaviti se je treba na novo st a lišče in odločno se mora zavrniti trditev, da se kmetsko ljudstvo najbolj po-množuje in da je kmetski narod edina zdrava podlaga narodne sile in bodočnosti. Če se v slovanskih okrajih ne povzdigne na podoben način industrija kakor v nemških, potem se nam je treba bati, da bodo v kratkem času Nemci v populacijskem razvoju dosegli in prehiteli Slovane. Hainischova statistika je Nemce veselo presenetila. Toda bodočnost vendar ni za Nemce v vseh ozirih tako ugodna, kakor se zdi iz navedenih številk, in Hainisch ni smel prezreti v svoji študiji nekaterih stvari, ki so za Nemce zelo neugodne. Nemcem škoduje pred vsem socialna struktura, ker imajo razmeroma mnogo zastopnikov v višjih slojih in premalo v nižjih, mnogo „častnikov" a malo „vojakov". Najbolj jim to škoduje v mešanih krajih, v jezikovnih otokih, kjer se polagoma kršijo njihove manjšine. Naravna prikazen je namreč, da se višji stanovi le polagoma množijo, ker v omikanih meščanskih rodbinah povprečno ni toliko otrok ko v delavskih. Vsled tega pa ne more biti niti nemška politika vedno zdrava in narodna, ampak mora sklepati kompromise z razredno in stanovsko politiko. Nemškemu plemenu je neugoden tudi značaj njegovih bivališč, ki so kompaktna samo v Alpah, drugod pa ne. V mešanem ozemlju bivajo Nemci večinoma v mestih, kjer pa niso za krvni razvoj naroda posebno .zdrava tla, kar dokazuje zlasti velikomest-n i p r o b 1 e m. Saj so nemška mesta na slovanskih tleh v stalni nevarnosti Slučaji na Češkem, Moravskem in Kranjskem govore zadosti jasno, ker je prešlo tod že veliko mest v slovanske roke, na druga še „nemška" mesta pa čaka ista usoda in sicer najprej na Moravskem. Večji del Nemcev živi v velikih mestih in je izpostavljen vsem njihovim telesnim in moralnim nevar- LISTEK. Križev pot. Češki spisal I. S. Machar. — Preložil A. S. Dalje. Perica Kandova. soseda Prüglovih izpove: Godilo se jim je slabo. Dva otroka so imeli, tretji je umrl, a četrtega so pričakovali. Na dan umora je bilo sumljivo to, da ni bil Prügl celo noč doma, Prüglova pa je že bila zgodaj na nogah in nekaj pripravljala. Naenkrat je prišel Prügl z dekletom. Bil je vesel, dekle se je branilo vstopiti. Gospa Kandova je položila uho na duri. Slišala je tihi razgovor, šuštenje obleke in za trenutek hropenje in vzdihe. Padlo ji je na um, da se je morda Prügl obesil, ko se je Prüglova vrnila, povedala ji je svoje domnevanje; ta je stopila v sobo in se čez malo časa vrnila in rekla: — Nič ni, Prügl je spal. — Gospa Kandova je nadalje opazovala, kako nosi Prüglova vodo in vedno zapira pazljivo duri za seboj, česar prej ni nikoli delala. Gospa Kandova je šla na policijo in naznanila, kaj je videla in kaj domneva. Pa tam so jo odbili in se ji smejali. Drugega dne je videla oba Prüglova, kako sta vlekla velik kovčeg doli po stopnicah. Spodaj je stal ročni voziček, Prügl je naložil kovčeg in ga odpeljal. Gospa Kandova je šla nekoliko ulic za njim. Prügl je šel kot nor. Gospa Kandova je imela doma otroke radi tega se je vrnila, toda dobila je nekega dečka in mu obljubila desetico ako izve, kam pelje Prügl kovčeg. Fant se je vrnil čez nekoliko časa in oznani: — Leta po ulicah sem in tja, kakor blazen, in se mi je izgubil med množico. — Na večer je slišala, da so našli v parku v Schönbrunnu abito žensko. Stresel jo je mraz, šla je gledat, videla mrliča, toda na policijo ni šla, ker je bila prej odbita. Priiglovi niso imeli kuhinje. Niso je potrebovali, ker niso kuhali. Jedli so samo kavo. Otrokom so davali kavo ali mleko. Prüglova je sicer pravila, da kupujejo v gostilni guljaš, toda to ni bilo res — sramovala se je svoje bede in in jo hotela prikriti. Toliko gospa Kandova. Mrliča so našli v parku, ga ogledali in gospa Kandova je prišla še enkrat na policijski komisarijat. Tokrat so jo radi poslušali. Priiglovo so zaprli še isti večer, Prügla pa na tramvajskem vozu, ko je kakor automat vodil to ru-deče pobarvano kletko, neozirajoč se ne na desno ne na levo, v roki kljuko zavore, pod nogo zvonec in v glavi svoje misli . . . Pred sodnijo so se prebrale izjave. Prügl je pisal: — Svest sem si svoje krivde, ne tajim ničesar, meni je sve- jedno. Toda moja žena je nedolžna. Umrem, ako treba. Moja žena pa mora biti oproščena, že zaradi otrok. In Prüglova jje pisala da je njen mož slaboumen, da ga morajo proglasiti za nedolžnega. In govori mu: — Dokler cesar živi, ne zgodi se ti nič, vsaj najhujše ne. Pozabili smo na Boga, in Bog je pozabil na nas. Bodi dober, kakor zmeraj, mogoče ti podelijo po-miloščenje. Jaz bom tudi dobra, da čim preje pridem iz kaznilnice. Je to žalostna usoda, ki nas čaka. Po govorih tožitelja in branitelja se je prebrala obsodba: Jan Prügl obsojen na smrt, Barbara Prüglova na tri leta težke ječe. Predsednik soda je vprašal obsojenko, če je razumela razsodbo. Prüglova jo molčala in gledala topo pred se. Popraüal je je še nekolikokrat — ni se oganila... Konec prihodnjih. nostim ter hujšemu boju za življenje, ki goni svoje žrtve neusmiljeno bedi,, alkoholizmu in prostituciji v naročje. Na Dunaju n. pr. stanuje cela petina avstrijskih Nemcev, toda vkljub velikemu odstotku češkega rodovitejšega dunajskega prebivalstva pripada? razmeroma malo živih otrok na leto. Tako se je narodilo na Dunaju v letih 1881. do 1883. na 1000 žen, zmožnih mater-stva, le 214 zakonskih in 84 nezakonskih otrok, dvajset let pozneje pa le po 186, oziroma 53. Podobne številke kažejo plodnost ostalih nemških velikih mest, zato so velika mesta Nemcem nekoliko na škodo ter še zraven tega v nevarnosti, da se poslovanijo ali da vsaj zgubijo nemški značaj. Z dunajskega prebivalstva je bilo leta 1900 le 46% rojenih Dufiajčanov, večina je bila Nedunajčanov, največ iz čeških dežel. Za Hainischa kakor za Rauch-berga je glavni problem narodnostnega vprašanja, da se ponemčijo slovanski priseljenci, kar pa se po sodbi vseh pametnih politikov ne more goditi z nasilstvom, nego po mirnem razvoju vsled stalnega pritiska nemške kulture in gmotne premoči. Dunajski protičeški izgredi so torej pomagali samo Čehom in so škodovali mirnemu ponemčevanju. Hainisch pa se v teh svojih računih ni oziral na druge narode ko na Nemce in Čehe, kar gotovo ne more biti dobro. Njegove preiskave je dopolnil in dovršil dr. Srdinko, ki je konstatiral: Ž i v 1 j e n s k a sila predlitav-skega prebivalstva je večja v slovanskih krajih ko pav nemških. V vseh deželah, v katerih bivajo Slovani, je število porodov večje ko v nemških. Sicer je umrljivost med Slovani tudi nekoliko večja, toda kljub temu se pomnožujejo Slovani vsled svoje življenjske moči hitreje nego Nemci. Poprečni letni naravni prirastek vse države v desetih letih 1894—1903 je bil 11'29 na 1000 ljudi, v posameznih deželah pa naslednji: v Galiciji 15'30, Bukovini 14.09, v Šleziji 13"25, Dalmaciji 12'47, na Moravskem 10 93 na Češkem 10'49, na Sp. Avstrijskem 9.59, v Primorju 9'18, na Kranjskem 9'03, na Štajerskem 6'98, na Solno-grajskem 6'87, na Gor. Avstrijskem 6'65, na Koroškem 6'62, na Tirolskem 6'45. Dr. Srdinko sklepa svojo studijo tako: Če uvažujemo število slovanskega prebivalstva (61%) proti nemškemu (36%). in če pomislimo, da se ta večina pomnožuje s hitrejšimi koraki nego nemška manjšina, prihajamo k sklepu, da so Slovani ono ljudstvo, ki daje večinoma Avstriji človeški material, in da število Slovanov mora naraščati (če bi se tudi gotov del po-nemčil), število Nemcev pa padati na podlagi večje življenjske moči, ki je v slovanskem organizmu. Politična hroniha. Štajerski deželni zbor. V včerajšnji 10. seji štaj. deželnega zbora je prvi govoril nemško-kler. posi. Wagner. Utemeljeval je svoj predlog za ustanovitev obveznega zavarovanja proti elementarnim škodam (n. pr. po toči, suši, nalivih itd. Načela za tako državno zavarovalnico, ki bi se event. tudi organizirala po deželah, bi bila sledeča: 1. Vsi posestniki obdačenih zemljišč se morajo zavarovati. 2. Poškodbe, katere povzročijo kakšnekoli elementarne nezgode, se morajo pòpla- ' čati s 70 odstotki cenjene vrednosti. 3. V ta namen se ustvari poseben fond iz sledečih letnih doneskov: država plača toliko, kolikor znaša povprečni letni znesek podpor in davčnih popustov v zadnjih 5 letih; istotoliko dežela; interesenti pa plačujejo pri davčnih uradih primerno zavarovalnino. 4. Škodo ceni komisija, sestavljena pod vodstvom vladnega komisarja in po 1 zastopnika dežele, okraja, občine in jedne neprizadete občine; škoda se ima tekom 3 dni naznaniti po obč. uradu okr. glavarstvu. 5. Kakor hitro se ustanovi taka zavarovalnica, prenehajo državne in deželne podpore po elementarnih škodah. — Govornik je predlagal, naj deželni odbor vpliva na vlado, da izdela na tej podlagi zakonski načrt in ga potem predloži drž. in dež. zborom v končno sklepanje. Predlog se odkaže kombiniranemu finančnemu in deželnokulturnemu odseku. Za njim je utemeljeval dež. posi, dr. pl. Kaan svoj predlog za uprosti-tev poslov, reda. Predlog stremi za tem, da bi se odpravili mnogi formalni poslovni predpisi, ki jemljejo mnogo časa in tako ovirajo temeljite razprave o resnično važnih predmetih. Posi. dr. Kukovec se je uprl odkazanju tega predloga polit, odseku, češ, da se iz teksta ne razvidi, zakaj se gre. Protestu se je pridružil tudi dr. Korošec, ki je izjavil, da ne gre omejevati pravic manjšin. Dr. Kaan je zatrdil da se ne gre za to, da bi se na nek način zavezala usta manjšinam. Predlog je bil konečno sprejet z vsemi proti slovenskim glasom in odkazan odseku. H koncu seje je" še * utemeljeval Wagner svoj predlog za omejen je odseljevanja mladih ljudi s kmetov v mesto, Hagenhofer predlog za železnico Gleisdorf-Hartberg, Gröss-wang predlog za urejenje Paltenskega potoka in H il a ri, naj bi dež. Odbor vplival na vlado, da čim preje izdela zakon za starostno zavarovanje. Konečno je dež. glavar naznanil poslancem, ki so vstali s svojih sedežev, da bode potom namestnika sporočil " cè-sarju k njegovemu godu častitke dež. zbora in zaključil sejo. Med stavljenimi predlogi se nahajata dr. Kukovčev za delitev dež. šolsk. sveta in Roškarjev za 50% prispevanje države k stroškom za ljudsko šolstvo. Drobne politične novice. u Krščansko-socijalno gospodarstvo na NižjemAvstrij-skem. Upravni odbor nižjeavstr. dež. zbora je vzel z globokim obžalovanjem poročilo stavbenega odseka pri deželni blaznici Am Steinhof, ki je izkazal za 71/2 milj. prekoračene stroške, na znanje in izrekel stavbenemu vodstvu, kateremu je načeloval znani Steiner, najostrejšo grajo. Kaj pa bode v Gradcu z zadevo deželne bolnišnice? Občni zbor Gustav-Ado 1-fovega društva za širjenje prote-stantizma in nemštva v Avstriji se je vršil zadnje dni septembra meseca v Bielefeldu na Nemškem. Iz poročila dr. Diadorisa v Draždanih je razvidno, da je narastlo v Avstriji število protestantskih občin od 260 na 388 in število vernikov od 333 na 534 tisoč. Pred 10. leti se je na Štajerskem opravljalo protestantsko bogoslužje v 18, sedaj pa v 61 krajih. Zelo narašča protestantizem tudi na Koroškem in Solnograškem. Ogrska kriza. Veliko pozornost je vzbudilo v političnih krogih, da je bil včeraj pri cesarju v avdijenci prestolonaslednik Franc Ferdinand. „Nar. Dnevnik" se je nedavno tega bavil z ulogo prestolonaslednika v sedanji avstr. politiki in gotovo se je šlo tadi pri tej avdijenci za to, da je Franc Ferdinand raztolmačil cesarju svoje stališče. — Na Dunaju se mudi pravkar tudi Kristoffy, znani propaga- tor spi. in jednake volilne pravice na Ogrskem. Zato vse napeto pričakuje rezultata današnje Kossuthove avdi-jence. Na Dunaju mislijo, da bode cesar Kossuthu izjavil svojo željo, da ostanejo 67-niki in 48-niki v koaliciji in na vladi. Ako bi se pa izkazalo, da je to nemogoče, se bode dal na vlado uradniški kabinet. Dogodki v Macedonfi. Iz Soluna porečajo, da je blizu Monastica neki albanski muhamedanski duhovnik umoril na grozen način grškega popa. Zločin se je zgodil iz na-cijonalnega sovraštva. Vsled tega se pričakuje veliko pobojev med Grki in Albanci. Dnevna hroniha. u „Slovensko planinsko društvo" in vodniki. Ckr. namestništvo v Trstu je odločilo, da pristojajo S. P. D. glede vodniškega reda za Primorsko iste pravice ko „Nemško-avstrijskemu planinskemu društvu." u Šef generalnega štaba Konrad pl. Hötzendorf pojde v kratkem v Bosno. Baje je njegovo potovanje tja v zvezi z uredbo novega 16. vojnega zbora in drugimi vojnimi reformami na jugu države. u Nemški filologi z vseh vetrov so zborovali v Gradcu. Predvčeraj je govoril deželni šolski nadzornik dr. Kau-er o primorskih srednjih šolah. Rekel je: „Na Primorskem so šole z nemškim učnim jezikom brez nemških učencev. Samo 10% je Nemcev, drugi so Italijani, Slovenci, Hrvati. Človek bi mislil, da so ti hvaležni, ker z nemškim učnim jezikom dobijo nemško izobrazbo. Ali s politične strani se hujska z lepaki, članki pa pozivajo ljudstvo, da naj ne pošilja svojih otrok v nemške šole. Kljub temu je ljudstvo v nasprot-stvu k politikom in vsako leto se otvarjajo paralelke ...." Čudni so možgani g. dr. Kauerja. On priznava, da nemških dijakov na Primorskem ni skoro nič; in res jih je samo toliko, da bi lahko z njimi skromno napolnil eden zavod, ali kljub temu hoče on imeti nemške šole in ne uvidi, da so umestne samo narodne. Kar se tika nas Slovencev, je nadalje popolnoma res, da se otvarjajo vedno nove nemške paralelke, to pa radi tega, ker nam ne dajo narodnih šol. To je povsod tako in ne samo na Primorskem. Kulminira pa Kauerjev šovi-nistiški govor v tem, da bi morali biti slovanski dijaki hvaležni, da se navzamejo z nemškim učnim jezikom nemške kulture! Žal, da opažamo tudi pri nas neke izrodke tuje kulture, a da bi morali biti radi tega hvaležni, to je ironija. Slednjič pa, g. dr.Kauer, ne nemške izobrazbe, ampak splošne izobrazbe naj nudi srednja šola! Nemška kultura, kaj ta nam mar? u Papež in frančiškani. Iz Rima javljajo: V vatikanskih krogih se razglaša, da namerava papež o priliki sedemstoletnice obstoja frančiškanskega reda izdati važen dokument, ki bi odredil združenje vseh frančiškanskih redovniških družb. u V Zagrebu je umrl 29. mm. dr. Vladimir Vidrič, odv. kandidat, v 35, letu starosti. Bil je eden najkrepkejših hrvatskih pesniških talentov, od modernih pesnikov najizrazitejša individualnost. u Grajščino v Oaruvaru, ki jo je pred leti dobila v roke neka daruvar-ska banka, je kupil od te konzorcij z narodnim zastopnikom Muačevičem na čelu. Posestva obsegajo 4000 juter. — Tako bo preprečena madžarska invazija v ta del Hrvatške. a Radi bi, da bi puške pokale, zato pa že sedaj pišejo nekateri nemški listi, da se v Zagrebu pripravljajo velikanske demonstracije za slučaj stroge obsodbe „veleizdajnikov". Policija bo baje za vzdržanje varnosti vse odredila. Kako se dela razpoloženje! a O severnem tečaju in njegovem Odkritju se Araerikanci še vedno prepirajo. Gotovo je, da Peary ni bil nikoli tam, a sedaj že počenja tudi Cookova zvezda temneti. Izjavil je, da se ne bode več spuščal v polemike, ampak da bo ponudil dokaze. No, in teh ravno ni. a Kolinski teden vzletov se je počel v četrtek popoldan. Prvi je vzletel Bleriot, kateremu torej niso zarubili stroja. Prvikrat je letal 3, drugikrat 13 minut. o Poštni ropar Freemann. Dunajska policija je konstatirala, da je Free-mann, ki je okradel neki poštni urad na Dunaju, identičen z nekim dolgo iskanim avstrijskim tatom in vlomite-ljem, katerega poznajo z imenom De-lany. — Jutri ob 6. uri zvečer v „Skalno klet" na veliko vinsko trgatev. Štajerske novice. z Dr. Kukovčev predlog za odpravo bernje je „Straža" v svoji znani kulanci napram g. dr. Kukovcu lepo ponatisnila in ga tako naznanila interesentom. To je gotovo lepo in hvalevredno. Pričakujemo sedaj otvoritev zanimive debate; ako ne bo „Straža" dovolj prostorna, pa damo za kake zanimive podatke tudi drage volje „Nar. Dn." na razpolago. Čudno se nam samo zdi, da se „Straža" tako razburja radi tega predloga! Saj ima vendar „Km. zveza" skrbeti za —• kmete in ne za duhovnike, ki morajo itak zaničevati vse posvetno blago kot hudičevo sredstvo za greh in pohujšanje! Ali mar ne? z Opravičevanje posi. dr. Vrečka in dr. Korošca. Ponavljamo, da je opravičevanje teh dveh poslancev zaradi tega, ker se je govorilo v dež. zboru slovenski, napravilo vobče najslabši utis. Res je, da je govoril Vrečko slovenski, ker nemški sploh ne zna; res je, kar smo trdili v „N. D.", da se je „čudno" opravičeval, da ne zna nemški, ker je čital svoje opravičilo z nekega papirja in pri tem 3krat ponovil: „ich. betrage, ich betrage ..No, ker se tako lepo obnašal, so glasovali Nemci, kakor je pisal „Volksblatt" za odkazanje njegovega predloga finančnemu odseku ... Ne bi teh dejstev ponavljali in ne priobčevali, ako bi klerikalci po nepotrebnem ne izzivali. v Zadnja rešilna bilka! Kaj vse so storili in klepetali in zamolčali ljubi tovariši dr. Korošec, dr. Verstovšek in drugi, da ti dokazali svetu, kakšni junaki so in kako za nič je dr. Knkovec v dež. zboru. Pa svet noče prav verjeti. Toda zdaj ga imajo! Včeraj je kakor vsi nemški listi soglasno poročajo, dr. Knkovec v veliko presenečenje zbornice prvi energično protestiral, da bi se predlog o spremembi poslovnika sploh odseku odkazal. Klerikalci, kakor smo poučeni, sploh niso prišli na idejo ob ti priliki usta odpreti. Še le dr. Kukovec je s svojim protestom potegnil tudi dr. Korošca in klerikalno družbo za seboj. Oni kot vodilna slovenska stranka so morali ubrati z dr. Koroščevo izjavo stopinje za toliko obrekovanim dr. Kukovcem. To je britko! Kako si pomagati? Pri glasovanju o tem predlogu je vstal s sedeža po pomoti tudi dr. Kukovec kakor da bi glasoval za predlog proti kateremu je protestiral pred malo minutami. Pri ogromni množini brezpomembnih glasovanj se take pomote neredko zgodijo tudi starim parlamentarcem in nikomur ne pride na misel kaj takega izkoriščati — razun dr. Vrstovška, ki mora takoj „Slovencu" telefonirati. Slaba bode z uničevalnim bojem zoper dr. Kukovca, če nimajo žegnani gospodje boljšega orožja. v Obrtne nadaljevalne šole. Ker je poslanec Roškar trdil, da SG d 0 S 6-daj še ni godila krivica Slovencem pri podporah, ga hočemo na tole opozoriti. Dežela štajerska ima 32 obrtnih nadaljevalnih šol. Izmej teh je samo edna slovenska, ona v Žalcu in deloma v Gornji Poljskavi in Polj-čanah. V Št. Jurju ob J. ž. se je letos še le na novo ustanovila. Vse starejše tri dobijo podpor od dežele 600 K a nemške obrtno nadaljevalne šole 21460 K, mej temi n. pr. celjska 1400 K, ptujska 600 K, mariborska 2000 K in graške 8000 K. — Država pa prispeva zopet od svoje strani v celem 35.250 K, a od teh dobi edino žalska nadaljevalna šola 600 K! Tako je razdeljeno podpiranje slovenskih zavodov. Seveda smo Slovenci deloma sami krivi, ker ne ustanavljamo obrtnih šol niti tam, kjer U jih lahko in ker se ne oglašamo za podpore pri deželi in državi. Take obrtne šole bi se mogle iu morale ustanoviti vsaj v Šmarju, Sevnici, Kozjem, na Vranskem in v Gornjem gradu, v Mozirju in v Središču. Žalosten faktum je, da mora naš trgovski in obrtni naraščaj po teh trgih ostati pri izobrazbi ljudske šole in torej pozneje po znanju ne more konkurirati z onimi, ki so se tekom učenja izobraževali v tistih krajih, kjer so lahko obiskovali dobre obrtne nadaljevalne šole. Vsako leto nam gre mnogo narodnega duševnega kapitala na ta način v nič. In še dolgo ne pridemo, do čistega obrtnega in trgovskega stanu. v Našim deželnima poslancem. Nenavadno mnogo interpelacij so letos slovenski deželni poslanci vložili v deželnemu zboru in priznamo, da so opravičene in posebno dr. Kukovca vprašanja zadevajo velevažne reči. Ali nobenega odgovora še nismo čitali. Neobhodno potrebno je, da vsi naši posi, združeno pritiskajo z vso odločnostjo na vlado, da da odgovor. To briskira-nje Slovencev, s katerim deželni namestnik prezira njihove interpelacije se mora z vso energijo enkrat za vselej odbiti. GrofClarynesmemisliti, da so Slovenci le nižje vrste rod, ki ga sme ignorirati. v Dr. Korošec in doslednost v rabi slovenščine. Dr. Korošec je včeraj v deželnem zboru govoril o odka-zanju predloga o spremembi poslovnika odseku izkjučno nemški, niti ene besede slovenski, akoravno veže vsakega klarikalca klubov sklep začeti vsak govor slovenski. o Dr. Koroščeva taktika v deželnem zboru je silno slabo uplivala na vse Slovence, tudi take, ki so poprej vse kaj .druzega kot liberalci. — Dr. Benkovičevo izzivanje je zelo škodovalo slovenski stvari v dež. zboru in kaj šele dr. Koroščevo opravičevanje, da se je sploh govorilo slovenski! V tem smislu slišimo neprestano glasove iz celega Sp. Štajerja. Klerikalci očividno žele Slovencem odjesti še to trohico koristi, ki jih imajo od dežele! Sicer pa, kaj jim je tudi do deželnega zbora: duhovniki imajo vsega dovolj, poslanci dobe svoje dijete — pa mirna Bosna! Klerikalni^volilci pa itak vse verujejo, kar se jim natvezi! o Premembi posestva. G. Ivan Rebek je kupil od pismonoše g. Kam-pletha hišo v Karolinški ulici v Celju za 24 tisoč kron. Jedna slovenska hiša v Celju več! — G. prof. Anton Jošt je kupil Traunovo vilo ob državni cesti s posestvom vred za 50 tisoč kron. v Iz Vojnika. Kakor čujemo, nameravajo ustanoviti v Vojniku telovadno društvo „Orel" in postavijo v ta namen poleg župnišča „Orlov dom". Kaj jim vse ne pride na misel! Naši vrli vojniški napredni fantje bodo že znali ukreniti vse potrebno, da gotovim gospodom in pa „čukom" peroti preveč ne „zazeleuijo". Vojnik leži preblizu gor, in zato se lahko zgodi, da Vam „orli" uidejo v hribe. Stari Čuk. v Poročil se je dne 30.' sept. 1.1. v cerkvi Sv. Vida g. Leo Terstenjak ckr. sodni kancelist s gospodično Elzo Mazuranovo hčerka ckr. davkarja v p. in posestnika g. Nikolaja Mazurana na. ' Brdu. Iskreno častitamo! v Veliko vinsko trgatev priredi „Slovensko delavsko podporno društvo v Celju" jutri 3. tm. ob 6. uri zvečer v Skalni kleti. Na vsporedu je kraja in licitacija grozdja, šaljiva pošta, ples itd. Svirajo društveni tamburaši. Vstopnina je 50 vin. Upamo, da bomo videli jutri v Skalni kleti v prav obilnem številu celjske in okoliške Slovence. a Čast narodnim Mariborčanom ! Za Celjem je prišel sedaj Maribor, kjer se je prijavilo s posredovanjem ondot-nih podružnic nepričakovano veliko dobrotnikov za Ciril -Metodov obrambni sklad. Nepričakovano število pravimo zato, ker so pristopili k narodnemu žrtveniku večinoma rodoljubi, ki niso baš obsipani z zemeljskim blagrom, dočim pogrešamo še marsikoga, ki bi prispevke dosti laglje utrpel. Najčastneje so zastopani železniški in poštni uradniki. Železničarji so se oglasili za pet pokroviteljnin, t. j, 1000 K, poštni uradniki pa za tri po-kroviteljnine, t. j. 600 K. Imena rodoljubnih poštnih uradnikov so: Bračko Ivo, Hrastnik Jožef, Irgolič Fran, Josek lijudevit, Karba Alojzij, Košenina Leopold, Novak Jakob, Novotni Jaroslav, Dobršek Karol, Pnčelik Adalbert, pl. Šuškovič Viktor, Hrobat Anton in Kla-sinc Fran. Nadalje so se prijavili sledeči rodoljubi: prof. dr. Anton Medved, odvetnik dr. Fr. Rozina, poštni asistent Janko Voglar, klub „Narodni pipec", zasebnik dr. Pavel Turner, odvetnik dr. Radoslav Pipuš, nadučitelj v pok. Jurij Bregant, „Neimenovani", soproga sod. nadsvetnika Pavla Voušek, obitelj pošt. oficijala Pešeta, trgovec J. N. Šoštarič. Skupno torej 19 brambovcev. Slava toliki narodni zavednosti in požrtvovalnosti! Pričakujemo, da to število še pomnože ostali narodni krogi, kakor trgovci, Sokoli, obrtniki itd. v Iz Jurkloštra. Tu je dne 30. sept. ob 11. dop. umrl vpokojeni nadučitelj in kr. š. ogleda g. Janez Belec v 77. letu starosti. Pogreb bo v soboto 2. okt. ob 9. uri dopoldne. a Iz Žetal. V 38. štev. „Slov. Gospodarja" z dne 23. septembra 1909. pod oddelkom Ptujski okraj čitamo sledečo notico: „Nekje v rogaškem umrje jako zvest in priden hlapec, ki je 30 let tam služboval. Kaj pa sedaj ž njim? Oblekli so ga najbolj uborno, in čeravno je bil zvest hlapec, družinska soba je sedaj zanj vendar pretesna, a stare šole, ki je prazna, je tudi škoda. Hajd torej ž njim v mrtvašnico, da ne bi kdo po lepi krščanski slovenski navadi prišel na sedmino in tam pomolil za dušo.' Bogatini ravnajte s svojimi zvestimi služabniki lepše!" — Tako v „Slov. Gospodarju". Da ne bo kdo krivde zvračal na „lebe-ralce", pripomnimo, da je bil rajni hlapec pri g. župniku A. Merkušu v Žetalah in pritrjujemo v polnem obsegu glede resničnosti „Gosp." dopisniku, ki pa je toli premeten, da je zadnje dejstvo namenoma zatajil, da bi s tem javnosti zakril „krščansko" ljubezen g. župnika. Toliko v pojasnilo! o Škrlatica v Doliču. Že dalje časa je pri Sv. Florjanu v Doliču škrlatica. Zaradi nje so bili šolo že pred počitnicami zaprli, ker prištevajo zdravniki škrlatico kužnim boleznim. Mrliški ogleda pa si pusti take mrliče k cerkvi prinesti in tam rakev odpreti, da si mrliča ogleda. Če tako ogledovanje mrličev ne nasprotuje zdravstvenim predpisom, pa gotovo človeškemu sočutju in množi žalovanje sorodnikov. To treba odpraviti. o Priznanje je izrekel dež. namestnik upokojenemu učitelju obrtne nadaljevalne šole, g. Petru Logarju v Miirzzuschlagu. z Novo društvo za trasiranje in projektiranje normalnotirne železnice Mestinje-Brežice-Rudolfovo se snuje proti že obstoječemu brežiškemu nemškemu konzorciju. Osnovalna zborovanja se vrše v nedeljo 10. oktobra v Brežicah in Kozjem. Poslan je bil „Nar. Dnevniku" oklic, a ker ga ni nikdo niti podpisal niti nam sporočil, kdo stoji za novim društvom in kakšne namene ima, ne moremo oklica poprej priobčiti, dokler navedenega ne izvemo. Prosimo torej informacij! v Cerkveni koncert v Mariboru, Predvčeraj zvečer se je vršil v mariborski stolni cerkvi obični koncert, ki ga je priredilo, kakor vsako leto, Ce-cilijino društvo. Kakor čujemo, je prinesel lep umetniški uspeh. o Dijaška predstava. V nedeljo 3. oktobra prirede mariborski slovenski gimnazijci v Narodnem domu v prid dijaški kuhinji igri „Same zapreke" in „Dve tašči". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnice, se dobivajo v nedeljo od 5—4 pop. v čitalnici od 1/2?. ure naprej pri blagajni. Drama „Vajenska svatba" se je preložila za poznejši čas. v Plesne vaje priredi zopet Slov. trgov, društvo v Mariboru v dvorani Narodnega doma. Opozarja se toraj slavno občinstvo ki želi plesne vaje obiskovati, da se javi takoj pri Slov. trg. društvu, oziroma pri gg. Weixlu ali Berdajsu. Vaje se bodo začele že takoj prihodnji teden. Ob enem se opozarjajo cenj. gospice da je vstop k plesnim vajam dovoljen - le v spremstvu gardne dame oziroma starišev. Samomor nadporočnika. V Gradcu se je ustrelil 30. septembra 52 letni nadporočnik v pokoju, Konrad Pesarič, ki je bil v Gradcu le malo znan, kajti ljubil je samoto in knjige. Pokojnik je bil izveden matematik, najtežji problemi so mu bili slast. Že leta 1890 pa se ga je lotila huda živčna bolezen, da so ga upokojili. Njegov oče je bil ranjki deželni sodni svetnik Pesarič v Celju. o Graški jesenski sejm bode zaključen jutri zvečer. Število obiskovalcev je bilo letos zelo veliko, kar je zasluga rodbine Renner, ki je priredila ob priliki jesenskega sejma letalne poskuse s svojim vodljivim zrakoplovom. v Anatol in Aleksander Benner sta včeraj dvekrat vzletela s svojim aparatom in sta prvikrat v času 34 minut okrožila graško mesto, drugikrat pa sta manevrivala na dirkališču deset minut. a Bosegger o Nemcih. Češki pisatelj dr. Veleminsky je pisal Roseggerju v zadevi znane šulferajnske ustanove, na kar mu je Rosegger pisal daljše pismo, v katerem pravi, da Čehi zmiraj bolj prodirajo v nemško ozemlje in da se torej Nemci morajo braniti, sicer ne z nasilstvi(?) temveč s kulturnim orožjem. Zato Roseggerjeva ustanova ni mišljena kot napadalno sredstvo (?) temveč kot obramba. Rosegger se konečno izgovarja, da on ni kriv, ako Nemci segajo v nacijonalnem boju predaleč in ako v tem boju grešijo. Je tudi nekaj vredno to samospoznanje. Četudi ljudem Or-nigove in Ambrožičeve kvalitete ne bo po volji! Kranjske novice. z Pri ponovnih občinskih volitvah v Zagorju ob Savi v III. razredu so bili izvoljeni štirje kandidatje združenih klerikalcev in naprednjakov in 2 socialista (Čobal in Krajšek.) z Kranjski deželni '/.bor. V VČf-rajšnji seji je predložil verifikacijski odsek svoje poročilo. Priporoča odo-brenje izvolitve vseh poslancev razun Višnikarja. Tako se hočejo klerikalci maščevati nad napredno stranko. — Deželni glavar predlaga čestitko cesarju k imendanu. — Novela k občinskemu redu in občinskemu volilnemu redu se izroči ustavnemu odseku. z 1000 smrtnih slučajev je bilo do včeraj naznanjenih v Ljubljani. Lani se je doseglo to število šele 27. oktobra. z „Slovenska filharmonija" ima danes izredni občni zbor. z Koncesijo za dobavo vodne sile na Savi v Medvodah, oziroma na Tacnu pod Šmarno goro je dobil nadinženir g. Žužek. z O razkritju „velikanskih zločinskih sleparij", ki so jih zagrešili klerikalci pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico za Kranjsko, namigava včerajšni „Slovenski Narod". Upamo, da bomo v interesu pravice in v interesu informacije o klerikalnem poštenjaštvu kmalu zvedeli kaj več. z Za skriptorja na ljubljanski lieejalni knjižnici mesto L. Pintarja, ki je postal kustos, hočl imenovati vlada nekega Nemca iz Celovca. Dandanes je vse mogoče, saj živimo v časih, ko imajo slovenski klerikalci — „velikanski vpliv" na Dunaju. z Proti Blasnikovi pratiki so začeli klerikalci gonjo, češ, da je — brezverska. Ti ljubi „kšeft" ! Saj vsakdo mora videti na prvi pogled, da je to le umazana konkurenca zaradi njihove klerikalne „družinske pratike", ki pa ima vse polno — židovskih inseratov. z Kolesarska dirka Ljubljana-Beka se vrši jutri 3. t. m. z Na Vrhniki ustanove občinsko hranilnico. KorošhB novice. o „Koroški Slovenci, pozor!" — Pod tem naslovom priobčuje naroden koroški učitelj v listih pismo, v katerem govori, kako je slovenščina v šoli zatirana, a zlasti radi tega, ker mi niti tega ne zahtevamo, k čemur smo upravičeni. — Oui učitelj konča: „Mi imamo za slovenski pouk v naših šolah dva odloka. Prvi pravi, da se morajo otroci onih starišev, kateri zahtevajo, da dobivajo deca 3 ure na teden pouk v materinščini, vpisati in poučevati, četudi sta samo dva otroka na vsej šoli za te ure vpisana. Drugi odlok pa pravi, da so vsi otroci do-tične šole zazezani šolske slovenske ure obiskovati, in le tisti so oproščeni, katerih stariši za to oproščenje prosijo. Koroški rojaki! Stariši! Popri-mimo ise v svojo korist in čast za enkrat vsaj teh odlokov in zahtevajmo povsod, da se otrokom določene ure tudi primerno držijo! Zahtevajte to zaradi večje sigurnosti pismeno. Tako storite najboljše! Ako bi ne znali sestaviti take pismene zahteve, obrnite se na kakega znanega poštenjaka." o Vlom v poštni urad. Tatovi so vlomili v poštni urad zdravilišča Be-ljaške toplice (Warmbad Villach). Zapadlo jim je samo 28 kron. Sumijo mašinista Sommereggerja in njegovega brata. o Na originalen način se bodo učili slovenščine nemški trgovski vajenci na trg. nadaljevalni šoli v Beljaku. Učili se namreč ne bodo slov-niške slovenščine, ampak dijalekt be-ljaške okolice, češ potrebno je to z gospodarskega stališča in zato se ima znanje slovenščine omejiti le na kup-čijsko občevanje s strankami. Nemci pa res znajo biti Kunštni! o Ljudska shoda priredi koroško slov. pol. društvo 10. t. m. v Črni in v Možici. — Jatri 3. t. m. ima shod na Radišah. o Konjska licitacija. 5. oktobra bodo na sejmišču pri Italjanski cesti v Beljaku zdražbali 200 vojaških konj. o Koroška aviatika sta inženirja Jos. Micki in Tomaž Bohrer v Celovcn. Predvčeraj sta podvzela dva vzleta, ki sta se jima, kakor poročajo, sijajno obnesla. Poizkusi z njunim aeroplanom so se vršili na posestvu samostana Tanzenberg pri Gospi Sveti. Aeroplan je 12V2 metra širok; sestavila sta ga sama aviatika, ki sta zelo mlada — sedaj še le odrineta med vojake. o V Velikovcu ustanavlja kanonik Dobrove „Orla". o Realčni zakon za Koroško ni sankcijoniran. o Žensko truplo so našli včeraj ob 7. v jutro pri Rizzijevem mostu v „Lendkanalu" v Celovcu. Spoznali so, da je to 18 letna hči nekega poslovodje. o Tudi celovški „Mir" iskreno pozdravlja ustanovitev „vseslovenske ljudske (t. j. klerikalne) stranke". Primorske novice. z Ožje volitve na Goriškem. So- cijalnodemokratično vodstvo je sklenilo najstrožjo abstinenco. Na voliščih bo imela stranka zaupnike, ki bodo pazili, da se sklep izvrši; če bi kateri socijalni demokrat prišel volit, bo izključen iz stranke. — „Slovenec" pravi, da ni res, da bi glavna komisija ne bila prištela tudi razpršenih glasov in da je Jerič na vsak način izvoljen. Zdi se nam, da pri „Slovencu" v računstvu niso posebno dobro podkovani. — „Slovenec" tudi poroča, da je agrarna stranka ponudila klerikalcem glede ožjih volitev kompromis v tem smislu, da bi obe stranki skupno volili agrarca dr. Frankota in klerikalca Fona, in bi pustili ob strani kmečka župana Manfredo in Križniča. Klerikalci so ponudbo odklonili. Woschnagg contra Aistrich. Konec. Popoldanska obravnava. Ob treh popoldan se začne pravda, ki jo je bil predsednik ob dvanajstih prekinil, na novo. Zaslišan je Martin Novak, upokojeni profesor mešč. šole v Celju. Pravi, da je že od nekdaj pri opisovanju običaj, da se učenec upiše, kakor veli spremljevalec. Samovoljno ni ravnal učitelj. Woschnagg je obiskoval obligatni kurz kot Slovenec in je bil priden, uzoren učenec. Tečaja za Ne-slovence sploh ni bilo. Novak je izpovedal, da je zmota izklučena, ker bi Woschnagg slovenščine sploh ne bil obiskoval, ko bi se čutil za Nemca, ali pa, ako bi ne bil upisan za Slovenca. Woschnagg je toraj bil vede Slovenec ves čas. Fritz Hummer, agent v Celju pozna Hansa od mladih nog iz šolske dobe. Spoznal se je z njim pri Linnin-gerju in trdi, da se je pravilo, „der deutsche Woschnagg von Schönstein". Kot vojak je bil Woschnagg na počitnicah v Šoštanju, pa je bil hud Nemec in hajlač. Tudi pozneje ga pozna kot Nemca. Josef Rakusch je kot Sprechwart nemških turnarjev nekoč Hansu (leta 1887 ali 1888) obesil turnarski trak krog vrata radi zaslug za šoštanjsko nemštvo. Tudi Hummerjeva žena se spominja, da je bil Hans vedno Nemec. Aistrich zafrkne Hummer j a, da ne more vedeti, ali je bil Hans Nemec ali ne; kaj more tudi 5—6leten deček o tem soditi. Sicer je pa mogoče, da je z Hummerjevimi vedno nemško govoril. Predsednik čita razne izpovedi: Iv. Cesar ne ve, ali je tožitelj bil sokol ali ne, a videl je Woschnagga v sokolski obleki. Drugi so mu ga pokazali. Ivan Dvornik pozna Woschnagga, a ne ve, da bi ga bil videl kot sokola. Franc Goričnik ne ve o sokolstvu Wosclmagovem nič, a slišal je, da je bil sokol in Slovenec. Franc Prislan se spominja, da so predstavljali nekega Mukija kot sokola. Jakob Šip, ne ve, če je bil sokol, a v sokolskem kroje ga je videl. Dr. M r a v 1 a g počne s svojim govorom in dvomi, da Ii je potrebno, da pride stvar tako daleč. Govori o razmerah v celjskem vol. okr. in pravi, da je bil kandidat H. Woschnagg, kateremu se je zoperstavil Aistrich. Pobija, da bi bila potreba, da je Aistrich kot „Patentdeutscher" nastopil. (Predsednik poziva dr. Mravlaga k stvari). Dr. Mravlag preide na obtožnico, ki govori o že omenjenih dejstvih in katere za Woschnaggom pobija. Poudarja, da je nemški narodni svet rekel, da bi bilo vse eno, če bi tudi bil W. nekdaj Slovenec. Pol. njegovo življenje ga priporoča za kandidata. Woschnagg pa celo pravi, da je taka obdolžitev laž. Za to se gre. Dr. Mravlag se spravi na to na pričo Kramar, o katerem trdi, da govori iz njega osebno sovražtvo. Dokazuje, da se je rodovina najprej nemško pisaia, da so v rodovini nemško govorili i. t. d. Za to pravi da je vse laž iu da se priči ne sme verovati. — O učitelju Smolnikarju pravi, da bi bil že takrat kaj spravil v časnike, ko bi bilo res, da je bil Hans kedaj sokol, ko ga je hotel W. iz gostilne vreči. O trgovcu Pevcu pravi, da je danes popolnoma retiriral in da mu ni verojeti. Sklicuje se na Ivana Vošnjaka, ki je za Hansa ugodno govoril in pravi, da ravno dejstvo, da so ljudje klicali „Schau, Mucki kommt", priča o Hansovem nemštvu, ker sicer bi se ljudje novemu sokolu ne bili čudili. Pravi tudi, da 3V2 letni Maks ni mogel biti z njim v svaji. Dr. Mravlag predlaga obsodbo Aistrichovo, mero kazni pa prepusti sodniku. * * * Dr. Hrašovec govori z mirnim in prepričevalnim glasom, v nasprotju z dr. Mravlagom, ki je začasno hrulil in divjal. Pravi: Woschnagg ni na ob-dolžitve odgovoril ampak — molčal. Govori, opiraje se na priče, dokazuje stvarno in pobija točno puhle in iz trte zvite dokaze tožiteljevega namestnika. Ako je Vošnjak mislil, da ni nič hudega, če je kdo prej sokol potem pa Nemec, potem bi ne bilo treba tožiti, ampak delal bi se, kakor bi se ga nič ne tikala zadeva. Vest bi mu bila mirna. Zagovornik pravi, da Aistrichovo pismo sploh ni žaljivo v smislu zakona, ker je z njim indirektno rečeno, da če je pismo resnično, potem te trditve niso laž. Aistrich nikoli ni trdil, da bi Woschnagg ne smel biti kandidat, ali rekel je, da tak poslanec ni čistokrven nemški, ali bolje brezmadežno nemškega prepričanja. Zagovornik iznaša posebno, da je Woschnagg priznal, da ni bil nikoli sokol, le kot mladenič je bil nekoč udeležen. Za to se gre. Šele Woschnaggov zagovornik Zangger je preobrnil stvar, kot bi se trdilo, da j e H a n s b i 1 kedaj sokol — član. Z resnim glasom nadaljuje dr. Hrašovec, da je vrsta častitih možev izrekla, da so ga videli sokola, med temi tudi eden, ki je na smrtni postelji. Tudi drugi so tako (bratranec Ivan) govorili. Tihota nastane, ko dr. Hrašovec dokaže, da se je dr. Mravlag dvakrat zmotil, „zmotil" seveda, v tem, da dolži razne priče izpovedb, ki jih niso storile. Z zanosom in mirnim glasom pove, in podpre z dokazi,- da ni mogoče, da bi bil Woschnagg pozabil na svoje sokolstvo. Lahko bi pač rekel, da se ne spominja, ako je bil sokol, a ne more reči, da ni bil. — O menjanju mišljenja se nikjer ne govori, a iz bivšega sokolstva in sedanjega nemštva sledi, da se je preokrenil. — Če bi Hans tudi ne bil aktiven sokol, pa je bil vsaj podpornik in kot tak se je priznaval Slovencem in kazal, da je s sokolskimi težnjami zadovoljen. Kramarjev notes pove razločno, da je Hans plačeval. Sub rosa se je mene, pravi dr. Hrašovec, dotaknil dr. Mravlag, a zelo previdno, kar moram konstatirati. Dr. Hrašovec se je dalje v svojem govoru hudo lotil dr. Mravlaga. Dokaže, da ni Kramarja laži dolžiti, če trdi, da se je Vošnjak slovenski pisal, ampak to je krivda župnikova. Čisto res mora tudi biti, da je Vošnjak s Kramarjem slovenski govoril. Slovenska trobojnica je tudi plapolala s hiše, kajti samo stari Woschnagg kot oče je nasproti govoril. Govori dokazujoče, da ne morejo biti izpovedbe starega resnične, ker se sploh za sina ni nič brigal, kakor kaže vpisovanje v mešč. šolo, za katero še stari „vedel" ni! Dokaz se vrsti za dokazom in vidi se, da govor napravlja utis na sodnika. Zagovornik še preide enkrat vse dokaze in konstatira o Muki ju: Da je šel v vrsti, da ni bil samo gledajoč član, da je plačal prispevek, da je plapolala zastava itd ... Aistrich je dokazal vse in bodi oproščen, konča dr. Hrašovec. Dr. M r a v 1 a g zopet pravi, da je dr. Hrašovec izšel iz krive premise, kajti nemške (!) priče pravijo, da ni bil aktiven, pač pa udeležen. Tožitelj zelo hudobari in zabavlja na vse priče. Napada ljuto Aistricha in zahteva še enkrat obsodbo. Dr. Hrašovec sklepa še enkrat, da je W. priznal, da je bil pripmenjeni slavnosti, da se torej dobro spominja, glavno stvar pa je pozabil, namreč, je li bil sokol in to bi si ven-darmoralzapomniti. Za govorom dr. Hrašovca se Aistrich navdušeno in ognjevito zagovarja in se kot Nemec zahvalja slovenskemu zagovorniku. * * * Ni mogel čakati sodnik, da bi toženi Aistrich obširneje govoril v svojo obrambo in pojasnilo, da je le v silo-branu in da reši svojo čast, nastopil pot javnosti. Le toliko pusti sodnik, da se toženec zagovorniku zahvali. Na to vstane in pove na obče začudenje, da je Aistrich obsojen po § 488 (neutemeljena obdolžitev nečastnih ali ne-nravnih dejanj) na globo 50 Kali pa pet dni zapora in na poravnanje vseh pravdnih tro-škov. — Po dvorani se je počelo gibanje. Slovenci, ki so želeli, da se postavno ustanovi Woschnaggovo slovenstvo, so se čudili izidu, Nemci pa tudi, ker niso mogli verojeti, da bi vkljub verodostojnim pričam in mnogim dokazanim izpovedbam ter spretnemu zagovoru dr. Hrašovčevemu — bil Aistrich obsojen. Zagovornik je vložil priziv. O načinu sodnikovega utemeljevanja ne govorimo, ker bi se nam znala utihotapiti kaka beseda, ki bi nam jo pravdnik itak črtal. „Dejstvo" je le: Woschnagg je bil Nemec Woschnagg je Nemec in Woschnagg bo Nemec, pa bodi da so vsi drugi VT) š n j a k i, katerim teče po žilah slovanska kri kakor tudi njemn, — Jugoslovani bosanskega porekla. Also, Hans Woschnagg, pa Heill _ Po- svetu. a „Radi ljubega miru". Iz Ports-moutha na Angleškem telegrafirajo: Bojna ladja „Neptune", ki spada med zboljšane ladje tipa dreadnought, je zdrknila tu v vodo. Ladja razrine 20.250 ton vode in plove 21 vozlov hitro. Obrambni vestnik. a Novoustanovljena podružnica C-M. družbe v Petrovčah je plačala 200 K za C.-M. obrambni sklad. Lep korak, ki ga je storila petrovška Ciril-Metodova podružnica je v čast in ponos kraju in v zadoščenje možem, ki vodijo novo podružnico ne meneč se za napade in obrekovanja. Poštenje in delo obvelja in tudi končno zmaga! a Seja političnega društva „Naprej" v Celju se vrši v četrtek dne 7. oktobra ob 8. uri zvečer v „Narodnem domu". a Za Ciril-Metodovo družbo je nabrala vesela družba o priliki petletnice poroke dr. Kukovca v Celju 12 kron. V C.-M. nabiralniku pri „Stadt Graz" se je nabralo v mesecu septembru 15 kron, kar bi naj služIlo v dober zgled tudi drugim narodnim gostilnam v Celju in okoiici. V spomin 20. septembra je darovala gdč. Milka Brači-čeva 1 K za C.-M. podružnico v Ga-berjih. a Ciril-Metodova podružnica v Ga-berjih, ki se je še le pred kratkim ustanovila se vsled marljivosti vzornega svojega odbora krasno razvija. Ta podružnica se more računati z onimi velikimi dohodfci in prispevki, kakor mestne ali trške podružnice, mnogo pa lahko stori za probujo in organizacijo slovenskega življenja v celjskem predmestju in najbližji okolici. Mnogo pozornosti posveča nova naša podružnica temu, da si pridobi kar največ članov in članic; to je večkrat težko in malo hvaležno delo, je pa edino prava podlaga vsaki podružnici, katere delavnost naj odseva tudi iz števila članov. 10. oktobra priredi naša podružnica prvo svojo ljudske veselico „vinsko trgatev" v gostilni g. Plev-čaka v Gaberju, na kar že danes opozarjamo. Najnovejša brzojavna in telefonica poročila. Današnja audijenca ministra Košuta. a Budimpešta, 2. okt. „Pesti Naplo" piše: Položaj je danes žalostnejši ko kedaj poprej. Najbrž minister Košut niti ne bode imel danes prilike, da bi cesarju natančnejše razložil svoj načrt za rešitev ogrske krize. Cesar mu bode odločno rekel, da naj vpliva z vsemi močmi na to, da bode koalicija, torej ustavoverci in neodvisniki skupaj, poleg drugih obljub tudi spolnila svojo obljubo, da uvede splošno in enako volilno pravico. Ako bode Košut iskal izgovore, bode cesar kratkomalo audi-jenco končal. — Kakor se čuje, namerava cesar poslati v Bupimpešto posebnega kraljevega odposlanca, da bode skušal poravnati diference med 67 niki (pristaši Wekerlovi in Andrassyjevi) in 48 niki (Košutijanci) in zlimati poprejšnjo koalicijo ter na njo se opirajoče ministerstvo, katero ima v slučaju potrebe razpustiti ogrski parlament. a Budimpešta, 2. okt. Okolščina, da je dal prestolonaslednik Franc Ferdinand svojo audijenco po listih naznaniti, kar se navadDO ne zgodi in da se mudi ravno ob času te audijence na Dunaju Jožef Kristoffy kaže, da je prestolonaslednik bolj energično zastopal pri cesarju svoje stališče ko kedaj poprej. Dve težki železniški nesreči. o Brescia, 2. okt. Iz Reverevata poročajo, da je trčil osebni vlak v drug vlak, ki je stal na postaji. — Iz razvalin so potegnili 20 mrtvecev in mnogo ranjencev. Podrobnosti še manjkajo. — o Tifi is, 2 okt Blizu Sjernovodska na Kavkazu je vsled poškodb, katere je na progi napravila hudobna roka, skočil brzovlak s tira. Stroj se je prevrnil s tremi vozori. 15 oseb je ranjenih. Bethmann-Hollweg v Vatikanu. o Rim, 2 okt. — Nemški državni kancelar Bethmann-Hollweg pride 15. nov. v Rim. Ob tej priliki bode obiskal tudi Vatikan in imel pogovor s papeževim tajnikom Merry de Valom. „Corriere" ve povedati, da rabi pruska vlada za „rešitev" poljskega vprašanja Vatikan. Govorilo se bode tudi glede opozicije centrnma v nemškem državnem zboru. (In klerikalci vedno trdijo, da delajo „narodno" in ne rimsko politiko! Op. uredn.) Turška ekspedicija na Avstrij-sko-Ogrskem. v Carigrad, 2. okt. Odbor za organizacijo turške ekspedicije po Avstro-ogrskem, katera se vrši na povabilo dunajske trgovsko-obrtne zbornice, naznanja, da se udeleži podučnega potovanja 150 oseb, senatorjev, poslancev, civilnih uradnikov, in častnikov. Pot se prične 18. oktobra. Najvišje potrjenje bosanskega ustavnega statuta. Deželnozborske volitve v Bosni. Dunaj, 2. okt. „Reichspost" poroča iz baje sigurnega vira, da sledi v kratkem cesarjevo potrjenje bosanskega ustavnega Statuta in pa volilni red za deželri&zb. volitve. Važno je, da se je v tem volilnem redu spremenila izvirna določitev, po katerej bi imeli duhovniki vseh treh ver pravice do izvolitve, tako. da imajo duhovniki sedaj to pravico. Spremenilo se je še nekaj drugih točk v naprednem (?) duhu, č^očim je ostalo bistvo statuta nespremenjeno. Kolikor se da vnaprej reči, se bodo vršile volitve v prvi bosanski deželni zbor že tekom novembra, da se bode moglo konštituiranje izvršiti še pred novim letom. Društvene vesti. a Ciril-Metodova podružnica za Polzelo priredi v nedeljo 3. t. m. poučno predavanje in vinsko trgatev kot od-hodnico k vojakom odhajajočih članov podružnice in „Braslovškega Sokola". Predava potovalni učitelj C.-M. družbe g. Prekoršek. Ob enem se vrši redni občni zbor „Braslovškega Sokola". Prijatelji teh dveh naših velevažnih društev, pridite! Tržne «cene. 1. oktobra. Dunajska borza za kmetijske pridelke. Borza je bila danes pod uplivom budimpeštanskih dogodkov in je bila trdna. Res pa je, da se s pšenico ni kaj tržilo. Zato so skušali lastitelji svoje zahteve povečati, a konzum je to odklonil. Tuzemska pšenica, rž in oves je bil po 5 vinarjev višji, koruza in ječmen jednak. Sladkor. Trst, 1. oktobra: Centrifughi Pilés prompt K 331/4 do K 33 V2 za november - marec K 303/4 do K 313/4- Tendenca mirna. Sladkor. Praga: 1. okt. sur. sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 24'80. Tendenca mirna. — Vreme: lepo. Budimpešta, 1. okt. Svinjad: ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 146 do 148 vin., mlade, srednje 146—148 v, mlade, lahke 146—148 v. zaloga 27.727 komadov. Prignano 142 komadov, odgnauo 266. Ostalo torej 27.513 komadov. Tendenca mirna. Budimpešta, 1. okt. Pšenica za oktober K 14.22, pšenica za april K 1410, rž za oktober K 9'66, rž za april K 10'—, oves za oktober K 7'59, oves za april K 7 70, koruza za maj K 7. Pšeničnih ponudb zmerno, veselje kup/ti zmerno, tendenca trdna, prometa 30.000 meterskih stotov. Efektivna pšenica 5—10 v. višja. Drngo trdno. — Vreme: lepo. Zahirata* Vsem, ki so nas povodom smrti naše preljube matere 9ne Pletersfci posestnice in gosilničarke v bridkih urah žalosti tolažili in izkazali rajnki zadnjo čast, izrekamo vsem svojo najtoplejšo zahvalo. Žalujoči otroci. Celje-Breg, 2. okt. 1909. se odda s I. novembrom v hiši Oolgopolje št. I., Celje. se proda. Letni promet čez K 500.000 z malimi režijami. Zadostuje K 10.000 gotovine, ostanek po dogovoru. 475 6-3 Kje, pove upravništvo tega lista. Notar dr. Jos. Barle v Kozjem sprejme stenografa (Stenograf i njo), ki je vešč strojepisja. Darujte za Narodni sklad! Ure na obroke za vsakogar št. 72. pristno 14 kar. z zlatom platirana ura za gospode ali dame, najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih, 20 K. Ista z dvojnim pokrovom 25 K. Št. 73. pristno srebrna ura za gospode ali dame, s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo, natančno regulirana 30 K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. ura na zapinjačo. ki teče če se enkrat navije. celih 8 dnij neprenehoma na rubinih, (na kazalu se vidi njen tek) 35 K. Št. 75. krasna rem. met. tuia ura za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta, moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dunajska tovarna za ure Hinko Weiss, Dunaj XIV. Pillergasse 1/184. Mesečno 2 kroni. 36 vešča slovenskega in nemškega jezika, izurjena v pisayi na stroju, se sprejme takoj y pi-dr. Ivana Rudolfa, odvetnika \ Konjicah. 480 3-1 Sprejmem takoj pekovskega učenca za triletno učno dobo in z vso oskrbo Vinko Janič, Celje, Grospodska ulica. 474 3-3 Dobite pp"» za eno krono možko, žensko ali deško ufo z verižico vred. Da upeljemo svojo tvrdko z urami in dragocenostmi vsake vrste v širne kroge, pošljemo vsakomur, ki pošlje 1 K (tudi v znamkah) za poslovanje in poštnino, elegantno verižco z jlustrovanim cenikom, kakor tudi navodilo, kako je zastonj dobiti lepo uro. — Pišite takoj na Ogrsko industrijo ur (Ungarische Uhrenind.) Ujbanya «t. 169 (Ogrsko). 401 10-6 iti modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno v Humpolcu na Čeikem. — Vzorci franko. — Vsakdo, ki posije K 14'—. dobi pristno zlato „Plaque"-uro, z dvojnim pokrovom, petletnim jamstvom in nadalje 14 karatno zlato verižico, moderne fazone, 56 gramov težko, uradno pun-cirano. za 150 K na obroke po najugodnejših pogojih. Plača samo 5 K na mesec, pa bodi možki ali ženska. Prvi znesek jemljemo tudi po povzetju. Ogrska industrija ur, (Ungarische Uhrenindustrie) Ujbanya št. 169 (Ogrsko) 400 10-6 za pisarno sprejme takoj dr. Milan Gorišek, Sv. Lenart v Slov. gor. 483 1 Mline za žito za rabo na gepelj in roko svojega lastnega izdelka priporoča Izobražena gospodična, Kranjica v starosti 27 let, izurjena v trgovini, gostilni in kmetijstvu, išče službo kot gospodinja k boljši rodbini, uradnikom, učiteljem, samostojnem a gospodarju (samcu), ali pa kot opora pomočnice k gospodinji. — Ponudbe naj se pošiljajo pod šifro „Gospodinja" na upravništvo „Nar. Dnevnika". 80 4-3 Suhe gobe sploh vsakovrstne dež. pridelke kupi A. KOLENC v Celju, „Narodni dom'- in Graška cesta. Solnate ureče kupi vsako množino A. KOLENC v Celju. Zabukouski premog na cele vozove se dobi po ceni pri A. KOLENCU v Celju. Josip Cretnik izdelovatelj umetnih mlinov in žag i v Št. Jurju ob juž. žel. Pameten bodi prijatelj in ne podpiraj dunajskih in drugih Židov, temveč kupi si sukna za obleko in drugo manutakturno bloga v domači narodni ve-letrgovski hiši R. Stermecki, Celje Vzorci proti vrnitvi in poši-Ijatvi čez 20 kron franko. — Posebno poceni je: I srajca, kravata, I ovratnik ,Elegant', par manšet, I robec, par nogavic in I sp. hlače, skupaj kron 5 ?0. X S ZVEZNA TRGQVIjNA najstarejša slovenska trgovina s papirjem in risalnim orodjem Rotov. ul.2 v Colju Kotov. ul. 2 1909—10 1909—10 Ugodna prilika za nakup šolskih knjig in zuezkou Vsak dan od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Veda si. Sol. mladine: SEZNAMEK: Koprivnik, začetnica II. -1 V. berilo Oerniveo, računica 1. —III. Brinar, čitanka. Lautar, računica I, —III. Končnik, slovnica. I.evec, slov. pravopis. Sohreiner-Bezjak, nemška vad- nica I, —III. Schrelner-Bezjak, si. jez. I.—V. Schuster, zgodbe. Fanholzer, velike in male zgodbe. jUo&nik, računica I. —111. stop., kakor tudi vse druge nenavedene šolske knjige. Šolske zvezke po starem in novem predpisu šolskega sveta. Ekspedicija vsak dan ob 6. uri zvečer. K mnogoštevilnemu obisku vabi Zvezna trgovina v Celju. r.+.i M Y PPid družbe sv. Cibila, in Metoda! Prva češka sploSna dein, družba — za zavarovanje v Pragi. Generalno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu, ul. Donizetti 5. EDINA slovanska delniška družba za zavarovanje na življenje, EDINA, katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolekom, EDINA, katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom, Zavaruje najceneje, najugodnejše na vse načine! SVOJI K SVOJIM! Pojasnila dajajo vedno brezplačno okrajna zastopstva v vseh večjih slovenskih krajih. [XXXXXXXXÌOOiXÌO na življenje Priporočamo našim rodbinam Kolinsko cikorijo. Vinski sodi razne velikosti in množine, novi in in rabljivi so za nizko ceno naprodaj pri F. Pellé, Celje. 47i 8-3 Adolf Bursik čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. Josip Cretnik izdelovatelj umetnih mlinov in žag v Št. Jnrju ob juž. žel. Slika je posneta po mojem lastnem izdelku. Razpošiljam na malo in veliko vse potrebščine za mline in žage po najnižjih cenah. — Krasne reference ! fl i Za jesensko in zšmsko sezono ! .Uff Prva narodna trgovina Jos. Hočevar, S * priporoča svojo veliko izber zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke, kakor tudi zimskih in športnih sukenj, svršnikov itd. po najnižjih cenah. Pristno angleško in brnsko blago je vedno v zalogi. Medicinalne zdravilne oljnate sardine zdravniško priporočene. Specialiteta za diabetike, bolne na želodcu, trpeče na protinu in obistih Brez dražljivih dišečin. Izredno blag okus. Pošilja se 12 doz K 19*20 franko po povzetju. „Adria" higienske sardine v ribjem olju Fino oljčno'olje. Za rahitske Za slabotne i ■pripravljene po predpisu dr. Angelo Marinaz, zdravnika v Gradežu. — Patenti so prijavljeni. — Dobi se skoro v vseh- lekarnah in delikatesnicab. Giovanni Depangher & Comp, ^itir^ Trst-Koper. Skladišče pri Jos. Matiču v Celju. 469 4-2 Ivan Rebek ss Celje Priporoča se za napravo vsakovrstnih del, kakor železne ograje, okove in različna konstrukcijska dela. Imam tudi v zalogi naj-raznovrstnejša štedilna ognjišča. Ognjišča po poslani meri se hitro in točno izvršujejo, za ista prevzamem tudi zidarska dela ter odgovornost glede dobre izvršbe. Izdelujem tudi vsakovrstne tehtnice. Nadalje napeljujem vodovode, bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri. — Vse po tovarniških cenah. 1 24-18 Konserviran grozdni sok je sam ali pomešaa z navadno kislo vodo ali vinom izvrstna osvežujoča in krepilna zelo okusna pijača za bolne in zdrave, za otroke in odrasle. Konser-viran grozdni sok nadomestuje tudi druge drage sokove n. pr. malinovec ?n dr. ter je mnogo ceneji in bolji. Grozdni sok je pa tudi izvrstno dietetično sredstvo ker poraba grozdnega soka popolnoma nadomestuje toli hvaljeno zdravljenje z uživanjem grozdja (Traubenkur). Grozdni sok daje novo moč in svežost življenju. Izvrsten brezalkoholen grozdni sok, ki se drži leta in leta, ker je konser-viran t. j. konserviran očiščen in steriliziran, napravlja iz izbranega najlepšega in najfinejšega grozdja Josipina Pesek, vinogradna posestnica v Na-rapljah pri Ptujski gori. Razpošilja se sok v zabojčkih po 5, 10, 20 in 50 steklenic. Cena s steklenico in embalažo vred: velike butelke à 1 K, male butelke à 60 h in porto. Pošlje se po povzetju ali če se denar naprej pošlje. Pri večjih naročilih primeren popust. Steklenice vzamem v račun nazaj, če se vrnejo franko. Naročite, da se prepričate o izborni kakovosti soka, naročite pa takoj, ker se bo konserviralo ob trgatvi le toliko soka, kakor bo naročil. Najbolje gorijo „PMus" peči. Glavna zaloga pri „Merkur"-ju trgovina z železnino ?. tfajdič - Cdje. Ceniki zastonj. 1 issiti r silssli Telika slovenska trgovina! ... .,-.... ... -.' .. - Največja zaloga modnega, volnenega, suknenega in svilnega blaga. Perilno blago, batist, cefir, kreton v velikanski izberi po strogo solidnih cenah. Darujte za Narodni sklad! StfliOifiÖiJiO» O!CV>ìO(TÌCV3ÌCtf?i0f310 Pekarija ♦♦ Slaščičarna ♦♦ Kavarna Mob Založnik Stari trg št. 21 Ljubljana Stari trg št. 21 Mestni trg 6 Filijalke: predmestje 26 Zunanja naročila točno! 78 24 14 Cene nizke! ♦ Prosim izrezati in spraviti! V >i V >>S< V CIV >ij 3 yjt'y* Triletna garancija! Mesto samoMkdar yec y življenju se vam ne bode nudila prilika, kakor sedaj, da za smešno ceno samo 8 K mesto 18 K dobite eno jako lepo gloria - srebrno remontoir- anfeer uro, jako močno, z dvojnim pokrovom, fino izdelanim strojem in z 10 kamni, z verižico in priveskom za 10 kron. mm Razpošilja po povzetju tvrdka ogrska industrija ur (Ung. Uhren-Industrie) Ujbanya 169, Ogrsko. 440 15-4 Prosim izrezati ln spraviti! | I ,Narodna založba v Celju" registrovana zadruga z omejeno zavezo priporoča iz svoje zaloge:. „Knjižnica Narodne založbe y Celju" I. zvezek. Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje. Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani). Cena okusno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v. Nadalje imamo še precej izvodov „Kmetskega koledarja za 1. 1909" s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine. „Uvod v narodno gospodarstvo". Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr .Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin. Največja in najcenejša Izbep in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. jO— • Predno si knpite nro, rSJ«Ur i oglejte si mojo velikansko zalogo pravih Švicarskih zla-j tili, srebrnih, nikelnastlh in stenskih nr, | budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah. Naročite cenike? katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna. Rafael Salmič w Celju, »Narodni dom1. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje za doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. £6 99 vzajemno zavarovalna banka v Pragi Rezervni fondi: 44,437.03601 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 98.323.486-35 K. — Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. — Vsa pojasnila daje: Generalni zaštop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši v Gosposki ulici štev. 12. 26i 32-17 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. — Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Razširjajte napredna časopisa „Nar. Dnevnik" in Nar. List" Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica kron 3,000.000. Podružnicu v Spljetu. Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu. Rezervni fond kron 300.000. Podružnica v Trstu. sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 472%, Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. Poštne hran. račun št. 54.366. - Telefon St. 48. - ir ■MÉ'^r » LASTNI DOM" Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine = pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. ■m,.' . 1 registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju ©© o© Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © © pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, pruti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račuL © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © t» Edino narodno l(amnose^o podjetje V Celju. prVa južnoštajersKa toninosela Stavbena in mnetna kamnoseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Itd. Iz različnih k anionov in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor : altarjev, obhajilnih miz, prlžnic, kropllnlh in krstnih ::: kamnov itd. ::t I Brušenje, pulir anje in struganje kamena 8 stroji. WÀ mana industrijska dražba. Brzojavi: .Kamnoseška industrijska družba Celje'. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Napraya zidanih ali betoni- ranih rodbinskih grobišč :s: (rakev). ::s Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj Idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-;;; lavanje napisov v Iste. Vifctor Beta [ R elitra* IM nltfctfa«* «! Caliu M K slikar in piccar tf Celju SaVittsKa ulica št«V. k prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela In jih izvršuje solidno in po zmernih cenah Sprejmem ialfoj M pomočttilsoi Razširjajte ,Nar. Dnevnik'. žganjarna, Lelje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka. 25 2—74 Nova trgovina Na vogalu Graške in Okrožne ceste P. n. cenjemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva otvorila novo trgovino s popolnoma svežim galanterijskim, norimberškim, drobnim blagom in igračami. Na drobno in debelo. — Cene nizke. Postrežba točna. 48i 2-1 Za mnogobrojen obisk se priporočava Priča i Kramar, trgovca v Celju <3 a >N B E o •s m i? >N O » a s « ra K 4« IS s. je jjE «i >a> Poštna naročila se izvršujejo točno in solidno. IVAN RAVNIKAR, Celje Telefonit i? Graška cesta st. 21. Telefoniti. priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Kogaške Radgonske, Preblauerske, Kostrivniške slatine, Gieshübler, Gleichen-berger, Erna- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne sli-vovke, kakor krajskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh vrst ter šampanca, katerega dajem pri večjem odkupu po tovarniških cenah, nakar še posebno opozarjam prireditelje raznih veselic. Opozarjam kmetovalce na razna jesenska semena, kakor repno. deteSjno (rdeči inkarnat in ajdno). Kupujem po najvišji dnevni ceni suhe gobe, pšenico, oves, ječmen ter vse poljske pridelke. Prodajam pravi zabukovski premog (Glanzkohle) po najnižji ceni cele voze in na drobno). Na drobno in slebelo. Na drobno in debelo. VINKO SCOSCI» stavbni podjetnik, konccsijonirani tesarski mojster^ lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju, se priporoča za prevzet je vseh v stavbno stroko spada- jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu. 14 52-46 JT T D r* 3 CS n a n s w < n N< A) <■ e, e 3 i) Mi IS i I B } I 3 Si r > 7 Dužnoštajerska hranilnica i) Celju ^prejema hranilne vloge vsak delavnik od L u narodnem domu. 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. T Dosedaj 30.0 je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave <10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim nčnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, poslužujte se ltt7ttA