Vaj starje ljudske šole na Kranjskcni. Pač ni napačno, da se jp pri nas začelo tudi v šolsko zgodovino dalje nazaj ozirati; kolikor so naši predniki za šole skerbpli, to je v stanu tudi zdaj še nilajše spodbudovati. Dopisnik iz Ribnice je v 14. listu ,,Uč. Tovarša" govoril o starosti ribniške sole, pa je še dalpč zad zaostal memo tega, kar se o tej šoli nahaja starega spomina; že 1. 1407. je namreč tista imenovana. XTeki Burkhard Zeng, kterega stric je bil pisar pri I'rideriku, ortenbur.skem knezu in potem farman na Kočevski Rcki, kteri je bil pa pozneje sam župan v svoji doraovini v Mindelhajmu na Bavarskem, piše v svojem letopisu: ,,Ko se je štplo 1407 , sein prišel iz Mindplhajma čez Kranjsko goro na Kranjsko , v Radolico, Kranj, Ljubljano; v Ribnici ondi sem bil 7 let, in sem hodil v šolo, in sem bil na hrani pri nekem tcržanu, ki se je imenoval Hans Schwab. Gotnica na Rpki je vplika vas in dobra fara; tisti farnian je bil mojega opela pravi brat" (Oefelp Script. rerum boič, tom. I. p. 245 — ,,Illir. Blatt*. 1838 št. 39). Da je B. Zeng prišel naKranjsko, se je po tpm labko zgodilo, ker je bila gospa Friderika ortpnburskega iz rodu žl. Tekov na Švabskem, kterega Iastina je bilo mesto Mindelhajnti; Ribnica pa se je štela ortenburska posest. — Bolj star spomin še je o kamniški šoli. V listini iz I. 1395., po kteri jp Olon Stiippl, farman v Kamniku in nadmašnik na Gorenskem, k farni cerkvi vert daroval za večno opravilo, je pisano, da tisti vert je zraven šole, in da šoln i k (Schulmeister) ga ima vživati, in za to vsaki dan večprnice opravljati. (Izpis iz kamniškega arkiva v spisih kneza fr. Hohemvarta). — Xaj starja na Kranjskem je sicer lj ubljanska šola, kakor se samo na sebi da misliti, in kakor tndi pričuje stara Iistina v/. I. 1418. Poleg tiste je nadvojvoda Ernest dovolil prošnjo Ijubljanskega farmana Jurja Haug en r e ute rj a, da se pri sv. Xikolaji, kjer je bila šola že popred, je pa po nemarnosti predstojnikov cerkvenih odnehala, taka zopet iz novega vstanovi'. ^Privilegienbuch dpr Stadt Laibach Xro. 75. — Arcbiv fiir Krain. 3. Hpft S. 253). — Za idersko šolo je pričevanje iz I. 1581. ker je v Itdašnih evang. kerstnih bukvah zasnamuvan llans Hofer, šolnik v Idrii, in zopet 1. 1594. Peter Gallus, šolnik ravno v teni niestu. (Evang. Taufbuch in Laib. Domarchiv. — Mitllieil. des hist. Vereins f. Krain 1863 §. 84).— Za postojnsko šolo kerstne bukve povedo, da je že bila I. 1702; Anton Kopriva se tistega leta imenuje ondi šolnik (JudiniagisterJ, I. 1704. pa Andrej Kiiller (Letno sporočilo gl. šole postojnske I. 1864).— 0 loški in no voinc.š ki šoli bi se tudi nioglo niisliti, da morate biti bolj stare, zlasti poslednja že iz prejšnjega časa , kakor pa je bil ginmazi vstanovljen I. 1746. — Tukaj dane naznanila kažejo, da se tudi o .šolskili rečeh da kaj več zgudovinskega najti, samo iskati se mora. ,,Išite, in boste našli% tudi tukaj velja. Hitzinger.