Izhaja I. in IS. v mesecu.
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo
se nahaja v Ljubljani, Šelenburg. ul. 6. Naročnina:
za celo leto .  ..............‘	40	K
za pol lelji .................. 20	„
za četrt leta ................. 10	„
Posamezna številka ; 2 K.
Poštarina pavšalirana v SHS.
ŽELEZNIČAR.
Glasilo „Strokovnega društva železničarjev“
za Slovenijo.
Štev. 18.	V	Ljubljani,	15	oktobra	1921.
Strokovno društvo železničarjev za Slovenijo
sklicuje
izredni občni zbor
kateri se vrši
dne 30. t. m. 1921 v dvorani gostilne na Zel. travniku v Celju, točno ob 8. uri zjutraj.
Dnevni red:
1. Poročila:
a) predsednika;
b) tajnika;
c) blagajnika; in
d) kontrole.
2. Ujedinjenje s „Savezom železničarjev Jugoslavije v Zagrebu.“
3. Volitev funkcijonarjev.
4. Raznoterosti.
Krajevne skupine in vplačevalnice Strokovnega društva železničarjev za
J. Kopač:
Pred našim kongresom.
V smislu sklepa plenarne seje „Strokovnega društva“ sestali se bodo delegati na kongresu, ki se vrši v nedeljo 30. t. m. v Celju. To je prvi kongres našega društva. Nadejamo se, da bode ta kongres postavil temelj ozdravljenju železničarskega pokreta v Jugoslaviji z organizacijo, ki naj zasigura železničarjem sigurno in sijajno bodočnost. Kongres se sestane v času, ko preti vsemu, delavstvu, posebno železničarjem, nevarnost reakcije, ki ponosno vzdiguje glavo.
Po završcncm velikem svetovnem klanju in pod udarci ogromne svetovne bede, se je vil skozi socijalno zakonodaj-stvo, pod bičem moči delavskega pokreta pravec zmeraj bolj na levo, to je na bolje za delavstvo. Osemurni delavnik, za katerega se je pred prevratom vršilo nešteto bojev, je dobil svojo zakonito sankcijo že v času mirovnih pregovorov in ustanovljena institucija „Biro rada“ je imela nalog, da bdi nad izvršenjem celega sistema delavske zaščitne zakonodaje.
•Kratko za tem, pod vplivom velikih socijalnih bojev, v katerih je živel prole-tarijat, je buržuazija p‘rešla v ofenzivo in začela gaziti vsa zakonom zajamčena delavska prava.
Ko je buržuazija zapazila, da je močnejša kot proletarijat, je zasukala kurs na desno. Ta izpremenjeni kurz se najbolj opaža v državnih podjetjih, posebno na železnicah.
Slovenijo se poživlja, da odpošljejo zanesljivo svoje delegate, ki imajo mandat od krajevnih skupin.
Vsaka krajevna skupina do 50 članov delegira po 1 člana in za vsakih nadaljnih 50 članov po 1 delegata.
Stroške delegacije nosijo krajevne skupine in vplačevalnice.
V Ljubljani, 12. okt. 1921.
Josip Kopač s. r„	Jaka	Kovač s. r„
tajnik.	predsednik.
Razni zakoni vsebine „Obznane“ in „Zastite države“ vplivajo na dve strani: od Amerike, Francije, Švice, Nemčije, pa do Anglije in naposled i do nas v Jugoslaviji. Njih tendenca gre za tem, da se delavski pokret, ki se je razlil kakor povodenj, prevodi v eno globoko korito. Ce se ne more spraviti vse delavstvo v to korito, po tem naj sc spravi vanj vsaj en del delavstva. Ta del mora biti delavstvo iz državnih podjetij — poglavitno železničarji. Nje je treba ograditi od vseh ostalih delavcev s posebnim zakonom, ki mora biti še reakcijonarnejši od drugih reakcionarnih zakonov, vzimajoč jim še to malo svobodo gibanja, ki je priznana ostalemu delavstvu. Dokaz za to trditev je projektirana službena pragmatika „Ministrstva Saobračaja“, ki ne prizna delavske zaupnike, delavske in personalne odbore in postavlja štrajk delavstva pod ravno iste kazenske določbe kakor za raz-bojništvo! Poleg tega „Uredba osiguranja radnika v bolesti“, ki izloči železniške blagajne iz centralizacije ostalih blagajn, isto-tako izloči železničarje iz vseh ostalih pomožnih fondov.
I kolikor god je uničen položaj delavskega razreda na celem svetu,' je tudi v naši Jugoslaviji; položaj železničarjev je po celem svetu izjemno težak, a pogla-vito naših jugoslovanskih železničarjev.
To vsakodnevno poslabšanje položaja ima svoje vzroke v antisocijalni tendenci buržuazije, da miiitarizira železničarje. Ali železničarji sami so vstvarili možnost take izvedbe s tem, da so zanesli vse obsodbe vredni medsebojni pre-
Leto XIII.
pir v njih vrste, s tem razbili solidarnost, vsled česar so zlomili svojo odporno silo napram reakciji.
Naš kongres se sestane v času, ko treba imeti vse to v vidu, da bo mogoče izbrati izmed zaraščenih potov, pravo pot razrednega boja ter zadobiti potom ujedinjenja železničarjev kot razred, tisto moč, ki jo nujno potrebujemo za obrambo stanovskih interesov. Izhod je edino v boju; ali boj je nemogoč brez organizacije, kakor dve organizaciji nista ena, brez je-dinstva.
Najvažnejše vprašanje na kongresu je brezdvomno vprašanje samoobrane, ki se da rešiti le potom edinstva. Vsled česar se vprašanje ujedinjenja samoposebi postavi kot najvažnejše vprašanje na dnevni red.
Po mojem mišljenju mora biti brez vseh ovinkov v prvi vrsti upostavljena jedinstvena fronta vseh železničarjev. To se pa da doseči le, če se takoj ujedinijo vse organizacije istega značaja. Iz tega zaključujem, da pomeni ujedinjenje vse kaj drugega kakor zbližanje. Zbližanje pomeni vezivanje istorodnih samostalnih organizacij; dočim je ujedinjenje zvezanje ali pretapljanje istorodnih organizacij v eno organizacijo. Po mojem globokem prepričanju, bode kongres rešil najbolje svojo zadačo, ako se postavi na stališče takojšnjega ujedinjenja z vsemi istorodnimi organizacijami v celi državi, ne glede na pokrajinske in jezikovne sfere. Pri teh zaključkih morajo imeti delegati vedno pred očmi, da je železnica eno centralizirano podjetje, katero samoposebi naredjuje i formo železniške organizacije.
Ker se to vprašanje reši tako kakor je to potrebno, potem se na drugem mestu postavlja vprašanje naše železničarske fronte, upoštevajoč potrebo momentane fuzije z vsemi onimi činitelji, ki za-morejo ojačiti našo moč ter izvojevati boljšo bodočnost vsem železničarjem.
Koalicija.
Koalicija pomeni vezivanje raznih samostalnih delov, v svrho dosege odrejenega cilja. Koalicija lahko traja kratek ali pa daljši čas. Isto tako ima lahko obrambni ali napadalni značaj. Kadar je dosegla cilj samostalne edinice, ki so tvorile koalicijo, se razide in vsaka teh edinic gre zopet samostalno svojo pot. Koalicije ne morejo biti trajne. To, kar je lahko trajno, to se udinjuje, a ne koalira. V koalicijo vstopijo lahko najrazličnejši elementi, ki imajo trenotno iste cilje. Naši sodrugi so gotovo že čitali ali slišali o postanku koalicijskega odbora v Ljubljani. To koalicijo tvorijo naše organizacije in „Prometna
Zveza“. Pozvana je bila tudi „Zveza jugoslovanskih železničarjev“, da pristopi tej koaliciji-, kar pa je Zveza odbila.
Kaj je cilj tej koaliciji? Ako se vidi, da sta v tej koaliciji zastopani dve orga-organizaciji in to dve organizaciji s popolnoma nasprotno ideologijo in političnimi orijentacijami, izmed katerih je ena, ki postavlja nepomirljivi razredni boj kot vrhovni princip, a druga solidarizem, ki je antipod, — potem je jasno, da sta se ti dve organizaciji našli na isti poti, le vsled nujne potrebe razrednega boja. Ena in druga organizacija sta se našli na istem potu kot železničarski organizaciji in to v času, ko je solidarizem na praksi pokazal, da ne postoji, marveč, da postoji samo še nepomirljiv razredni boj.
Brez obzira na vse postoječe železničarske organizacije, železničarji kot masa slutijo veliko nevarnost, ki jim preti od one nove službene pragmatike, ki je skrajno reakcijonarna. Ta osječaj mase instik-tivno goni vse postoječe organizacije za zbližanje radi obrane enako ogroženih interesov vseh železničarjev. Realno življenje je ovrglo predsodke in združilo jih v koalicijo na podlagi razrednega boja.
Koalicija ni nič novega v historiji delavskega boja. Delavska stranka je vedno izkoriščavala nasprotstva, ki obstoje v buržoaznem taboru, da pridobi za sebe temveč koristi. Ali pri tem se moramo vedno držati pravila, da nikjer in pod ni-kakoršnimi okoljščinami ne žrtvujemo na čistoči razrednega obeleženja in boja, niti atoma.
Ona mora izkoristiti vse, kar ji pomaga doseči cilj. brez, da zato žrtvuje svoje prepričanje.
Trenotno vstvarjanje koalicije železničarskih organizacij ima za cilj, da ubrani železničarje nevarnosti, ki jim prete v projektu službene pragmatike. Ta situacija je slična požaru ali poplavi, kjer prenehajo vsi prepiri in vse pomaga, da se ljudje rešijo skupne nevarnosti.
Pri tem so nam v mislih besede našega velikega mojstra I. Bebla, ki je v sličnih situacijah pri razpravi o taktiki dejal na enem strankinem kongresu: getrennt marschieren, vereint schlagen!
Železničarji Jugoslavije se nahajajo sedaj v tem položaju in zato trenotno priznajo sodelovanje vsakogar, ki jim hoče pomagati razbiti verige, v katere se jih hoče ukovati. Zasledujoč ta cilj, da bi dala i naša organizacija tej koaliciji, da bi dala akciji za varstvo interesov železničarjev svoj ton, rigorozno motreč na desno in levo, dali člani koalicije odgovarjajo obvezam, radi'katerih je ona vstanovljena. ’ V trenotku, ko opazimo kako neizkrenost ali kako zakulisno stremljenje s katerekoli strani, bodemo stopili pred maso železničarjev z obtožbo vseh onih, ki so jo varali ali izdali.
Manifestacija zavednih železničarjev.
Sijajno obiskani zbori železničarjev v Mariboru, Ptuju, Celju in Ljubljani.
V znanem svojem izreku je vzkliknil Bebel glede na taktiko krilatico: getrennt marschieren, vereint schlagen! Ta krilatica se nanaša na momentano zvezo proletariata kot razredna na prehodno zdru-
ženje z opozicionalno meščansko stranko,, s katero proletarijat v dosego svojega iz-vestnega cilja, more in mora nastopiti v složni fronti ali v svoji lastni falangi. Taka taktika je brezdvomno na svojem mestu; proletarski pokret se ne sme zabarikadirati v formule ampak mora iti po poti, ki mu ga usiljuje življenje, ker je že sam življenje, ki pulzira in ki skuša izboljšati položaj delavskega razreda. Cilj socialističnega delavskega stremljenja j* da vstra-ja na svojih principih, izkoriščajoč vse sile, s katerimi lažje izboljša gospodarski položaj delavskega razreda, ga dvigne in vspo-sobi za njegovo lastno osvobojenje izpod kapitalizma. Ali vseh teh prehodnih situacijah izkoriščanja tujih sil v krogu skupnih interesov proletarijata obstoja neopu-stljivo pravilo: da niti drobca ne žrtvuje od svojih razrednih interesov, čeprav na zunaj v tem namenu izkoristiti vse, kar se da izkoristiti. Na tako taktiko je proletariat navadilo življenje. In izkazala sc je, da je dobra.
In če se povrnemo na ono, kar smo omenili že prej, in če premotrivamo živo vibriranje med našimi jugoslovanskimi železničarji, potrjuje v nas opravičenost gorenjega temeljnega stališča sama življen-ska praksa, ki se odigrava pred našimi očmi.
Do okolo pred dvemi leti je prineslo ministrovanje Korošca klerikalnega prvaka, železničarjem službeno pragmatiko, ki potiska naše železničarje v srednji vek, ki jim jemlje še tiste pravice, ki so jih ime«, li pred vojno. In ko je ta projekt prišel v javnost, in se videle prave vandalske namere predlagateljev, tedaj se je začelo med železničarji vulkansko gibanje proti tej pragmatiki, in za novi projekt, ki so ga hoteli sami predložiti in na njem sodelovati.
Ali ko se je za ta projekt zaznalo, so bili železničarji razcepljeni na več raznih organizacij. In pod njegovim vplivom, in pred skupno nevarnostjo za vse železničarje, se je pričela med temi razcepljenimi organizacijami nujna akcija za zedinjenje, in predvsem med vsemi — razen rumene Zveze — se pojavlja instinktivna želja po skupnem nastopu proti pragmatiki. Tako so celo klerikalni železničarji došli, da poiščejo zvezo s socialističnimi železničarji, da se bore proti pragmatiki, ki jo je ustvaril njih minister! In to je zadosten pojav: da je razredni instinkt železničarjev močnejši kakor klerikalna strankarska zabitost.
V tem razpoloženju so železničarji zadnje dni imeli ogromno obiskane shode v Mariboru, Celju, Ptuju in Ljubljani, kakor tudi po celi Hrvaški in Sloveniji, na katerih se je izražala jednodušna želja za novi projekt pragmatike ter protest proti staremu reakcionarnemu projektu, ki ga je izdelalo Koroščevo ministrstvo in to po predlogih klečeplazne „Zveze“.
#
Maribor.
V prostrani C.ötzovi pivnici je bil dne 4. oktobra od 6. do 10. zvečer zbor železničarjev vseh kategorij. Na zboru je govoril o ujedinjenju železničarjev s. Kopač in pragmatiki s. Krekič. Govora je spremljalo burno odobravanje za zedinjenje in proti projektu pragmatike, ter ogorčenje proti „Zvezi“, ki je sedanji škandalozni
projekt na svojem kongresu dne 25. oktobra v Belgradu sprejela ter zahtevala, da se ga takoj izvede tudi v praksi. Ogorčenje zbora je bilo tako, da je malo manjkalo, da ni nekoliko zvezarskih podlic, ki so bili poslani na shod kot špioni, bilo javno linčanih zaradi izdaje, ki so jo izvršili nad svojimi tovariši. Na shodu je govorilo več tovarišev, med njimi Nachtigal, Lapuh, Stropnik in drugi, ki so prekritikovali nekaj merodajnih mest o materijalnih interesih železničarjev, ter predlagali, da se zahteva zaradi momentane potrebe povišanje plač.
Ptuj.
Tudi v Ptuju je bil pri Belem križu enak lepo uspeli železničarski shod, ki je po daljši debati sprejel resolucijo z vsebino, kakor drugi shodi. Navzoči so tudi najiskreneje pozdravljali inicijativo za zedinjenje železničarjev, izrekli zahvalo in obljubili, da store vse za novo enotno železničarsko organizacijo.
Celje.
Iz Celja nam javljajo: 16. t. m. je bil tukaj jako dobro obiskan shod železničarjev, na katerem sta govorila ss. Krekič in Kopač o projektu pragmatike, ki je bil predložen za časa ministrovanja klerikalnega vodje g. dr. Korošca, in po in-strukeijah rumenih organizacij. Sprejeta je bila resolucija, ki pozdravlja sklep ljubljanske konference železničarjev z dne 25. oktobra glede zedinjenja železničarjev, ter pozdravlja borbo proti nazadnjaškemu načrtu pragmatike ter se izreka za nov liberilen projekt, ki odgovarja dobi časa. '
Železničarski shod zoper sedanji načrt službene pragmatike.
Koalicijski odbor železničarjev je za 7. t. m. sklical shod železničar, v „Mestni dom“ v Ljubljani. Shod se je vršil od 8. do
11.	ure zvečer. Udeležilo se ga je okrog 300 železničarjev. Predsedoval je predsednik koalicijskega odbora sodrug Prijatelj.
Namen shoda je bil, da se protestira proti sedanjemu načrtu službene pragmatike za železničarje. Namen je bil povsem dosežen; vse železničarske organizacije v Sloveniji, s klerikalno „Prometno zvezo“ in narodno-socijalno „Zvezo jugoslovanskih železničarjev“ vred so sklenile soglasen protest proti škandaloznemu sedanjemu načrtu službene pragmatike.
Sodrug Bogdan Krekič je uvodoma obrazložil v glavnih obrisih reakcijonar-nost in krivičnost sedanjega načrta službene pragmatike. Nato je poslanec sodr. Kopač pojasnil zgodovino tega, da železničarji niso dosegli niti Protokola sporazuma niti niso prišli še do danes do službene pragmatike. V jarki luči je pokazal, kako so tkzv. „narodne železničarske organizacije“ na perfiden način izdale interese železničarjev s svojim bojem zoper Protokol sporazuma in kak reakcijonaren in skrajno krivičen načrt službene pragmatike so te organizacije predlagale, kajti sedanji načrt službene pragmatike izvira iz predlogov teh tkzv. zvezarjev. Naglašal je dejstvo, da so razredne organizacije železničarjev s klerikalno „Prometno zvezo“ doslej popolnoma solidarne, da se z
vsemi močmi borijo zoper uzakonitev sedanjega zvezarskega načrta službene pragmatike .
Nato je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija:
1. Zbrani železničarji izrekajo svoj najenergičnejši protest proti službenemu projektu železniške pragmatike, ki je radi svoje reakcijonarnosti isto toliko kulturna sramota za državo, za železničarje pa prisilni jopič, če bi obveljala.
Zbrani zahtevajo, da se sedanji projekt pragmatike povleče in da novi projekt izdelajo razredne železničarske organizacije in da se skliče jayna anketa, ki pripravi materijal za novo pragmatiko, ki se ima predložiti zakonodajnemu odboru parlamenta.
Zbor se strinja z osnovnimi principi, katere je svoječasno predložil. Savez železničarjev Jugoslavije“, po katerih naj se izdela nova pragmatika, z željo, da bi jih sprejele vse obstoječe železničarske organizacije in zastopale na merodajnih mestih.
2. Vpričo težke ekonomske situacije vseh železničarjev, ki ima svoj izvor v vednem naraščanju draginje, vsled česar padajo železničarski prejemki, se nujno zahteva sklicanje gori omenjene ankete, na katero sc ima povabiti zainteresirane organizacije, ki naj diskutirajo: a) o mate rijalnem položaju železničarjev z ozirom ut: eksistenčni minimum; ugotovitev minimuma zahtevanega zvišanja plač; b) naj odloči višino enkratnega nabavnega prispevka za zimo, ki naj bi znašal najmanj 500 dinarjev za železničarje, 300 dinarjev pa za vsakega družinskega člana; c) o zimski obleki; d) o nabavi cenenega goriva za zimo; e) o železničarskih stanovanjih.
3. Zbor poživlja železničarje Jugoslavije, da složno nastopijo za svoje zahteve, trdno prepričani, da le potom boja močne organizacije morejo uspeti do popravka gmotnega in moralnega položaja.
4. Resolucija naj se potom delavske zbornice v Beogradu in Saveza železničarjev v Zagrebu z nujnimi predlogi glede službene pragmatike predloži ministrstvu Saobračaja in Soc. politike, kakor tudi poslanskim klubom parlamenta.
n*
V imenu „Zveze jugoslovanskih železničarjev“ sc je nato oglasil g. Rupnik. Le-ta je po dolgem prepirljivem govoru v imenu Zveze slovesno izjavil, da se bo tudi Zveza solidarno borila z ostalo koalicijo železničarskili organizacij zoper sedanji krivični načrt službene pragmatike.
1 o izjavo je ves zbor z zadovoljstvom vzel na znanje. Značilno je le pri tej Zvezi, da so člani te Zveze iz vrst neuradniške-ga osobja vedno z ostalimi zavednimi železničarji solidarni, vsaj izjavljajo vedno tako, ko pa pride do kakega resnega tre-notka, pa njih uradniški voditelji stvar vedno narobe zasučejo in nastavijo ost zoper delavske interese. Tem značilnejše je pa, da se je sedaj Zveza solidarno z vsemi ostalimi železničarskimi organizacijami izjavila za boj proti od sebe same inspiriranega sedanega načrta službene pragmatike, ki ga hočejo uzakoniti v Bel. gradu.
Govorili so na shodu še drugi železničarji. Bilo je mnogo razburjenja, pritr-
jevanja m smeha. Moralen fiasko sta doživela v svojem nastopu oba zvezarska govornika Rupnik in Korošec. Zadnji je pa naravnost nerodno čvekaril, tako da so zborovalci zahtevali že, da se ga iznese skozi vrata. Rupniku sta odgovorila dvakrat na zelo stvaren način Krekič, Prijatelj ter Perdan. Marsikatero pikro resnico na konto Zveze sta morala slišati obadva navzoča Zvezarja, ki sta .morala končno priznati, da je Zveza vabilo za skupno delovanje in skupen nastop železničarjev že ponovno odbila in tudi sedaj, ko je šlo za koalicijski odbor.
Shod sc je mirno zaključil.
Železniški zakon.*)
V absolutistični državi morajo biti veliki izdatki za vzdrževanje žandarme-rije in ostalih varstvenih organov. V demokratični državi tega ni treba, ker le giaden človek krade, siti nikdar, samo tepen se brani; svoboden državljan je miren in zadovoljen. Železniški absolitisti-čni mogotci so morali najprvo vstvariti režim, v katerem se mora čvrsto držati disciplina, radi vstvarjenega nezadovol-stva med nižjimi vslužbenci. Ali, ko so to enkrat izvršili, sedaj si je treba preskrbeti zadostno število nameščenih žbirov, ker bi drgače se krhal cel ta sistem v nezadovoljstvo podanikov in žbirov.
Pa kadar so osobju odvzeta že vsa moralna prava, in je ono degredovano na stvar, je treba'nadalje izgladiti to tvarino in od tod prihaja ta ogromna diferenca med plačami.
Tu se je ohranila stara praksa, po kateri se je oziralo samo na one, ki so prav blizo solnca, ali vsi ostali naj poginejo — kaj to mar izvoljenim!
Ker se ob tej priliki toliko govori o ekonomski demokraciji, usojamo si primerjati plače najvišjih z najnižjimi in obratno, ker je to unikum. Našli bodemo vso krivico, ki leži v tem projektu novega železničarskega zakona, če ta še velja kot projekt.
Mi hočemo te razlike na kratko opisati :
Osnovne plače, potne doklade, selitveni pavšal, funkcijske doklade, nezgodne in bolniške doklade, pri kontumacu, posmrtnine in letni dopusti in konečno na-predovalni rok nesrečnežev napram na-predovalnem roku onih, ki se vedno sončijo.
Osnovna plača najnižjih napram osnovni plači najvišjih je 1800, napram 15.000 din. letno, kar pomeni 8M;kratno diferenco; stanarina za najvišje 3000 din. napram najnižjim 1000 din.
Potovalne dnevnice, stoje v razmerju 6 proti 30. Potom naredbe 146, dobiva ministrov zarnenik za potovanja po direkcijah pavšalno po 170 din., dočim dobiva delavec 8 din. dnevno. To pomeni v prvem slučaju 5 kratno in v drugem slučaju 21 kratno razliko.
*) Nas sodrug Bogdan Krekič je v Radni-ekih Novinah napisal že pet člankov pod tem naslovom, katere bodemo i mi prinašali v sledečih številkah našega glasila radi izpopolnitve karakteristike službene pragmatike. IV. članek govori o materijah» strani projekta službene pragmatike, ki je med železničarji še nepoznana.
Uredništvo.
Selitveni pavšal za uradnike I.—V. čin. razreda iznaša 500 din. dočim iznaša za delavca 50 din.
Poleg teh ugodnosti so za visoko birokracijo določene še druge ugodnosti. Takozvana funkcijska doklada, ki iznaša za direktorja 8000, podravnatelja 6000 dinarjev, načelnika 4800, za njihove pomočnike 3600, za načelnike delavnice in kurilnice pa 2400, inženjerje po 2000 in za poslovodje po 1800 dinarjev letno.
Poleg velike razlike v plačah se pokaže še večja razlika v dodatkih.
Res je, da predvideva naredba nagrade i za delavce. Ali te nagrade se bodo delile le „vrednim“ delavcem in sicer na predlog načelnikov in direkcije, po odobrenju ministrstva Saobračaja. Oj, je-mena!
Pri akordnem delu v vrednosti preko miljon dinarjev predvideva naredba dodatke predstojnikom 250, ostalim delavcem pa 100 dinarjev mesečno.
V slučajih bolezni ima nastavljenec pravico do vseh prejemkov; eno leto; provizoričen pol leta in pol leta pa polovico plače; ostali pa četrt leta celo, drugo četrtletje, pa polovico plače.
Ni dovolj, da je imel prvi veliko večjo plačo, mora isti imeti v slučaju bolezni dalje časa celo plačo, mora isti, ki je imel vedno slabo plačo to občutiti tudi v slučaju bolezni.
. Pri kontumacu, je isto razmerje, dočim dobiva prvi vse prejemke izplačane za dobo trajanja, dobi drugi le za četrt leta prejemke.
Posmrtnina se izplača nameščencem kot pomoč 3 mesečna plača, ostalim pa samo mesečna.
Letni dopust dobivajo najstarejši uradniki 30 dni — (proti temu nimamo ničesar ugovarjati), ali če pomislimo, da dobe najstarejši delavci le po 15 dni letnega dopusta, je to krivica, ki se mora popraviti. Delavec je gotovo potrošil toliko fizičnih moči, da mora biti enakopraven v tein pogledu.
Ce vse to vzamemo v pretres, najdemo v prejemkih med gornjimi in spodnjimi 12 kratno razliko. Brezsumnje obstoji med obema razredoma nepremostljiv prepad. Eden ne razume drugega.
Kak Košutov ali Tisov dijak, bode vzkliknil tako je bilo in tako mora ostati!
drugače bo vrag vzel disciplino! Ob tej priliki bi opozorili na avstrijsko najnovejšo zakonodajo, ki je pod pritiskom močne železničarske organizacije morala izvršiti revizijo. Diferenca, ki je pred vojno bila približno osemkratna, se je uravnala na približno, trikratno. To v Avstriji, kjer železniški promet funkcijonira dobro in tudi disciplina ni ogrožena.
Razne vesti.
Brzojavne in telefonske pristojbine v inozemskem prometu v razmerju 1 frank
— 6 dinarjev — 24 kron. S 1. oktobrom t. 1. je kot enakovrednost franku določenih šest dinarjev ali štiri in dvajset kron. Od tega dne naprej je torej plačevati pri vseh inozemskih brzojavnih in telefonskih pristojbinah za vsak frank ali del franka šestkratni znesek v dinarski oziroma šti-riindvajsetkratni znesek v kronski veljavi.
— Brzojavna pristojbina za Avstrijo, Italijo in Madžarsko je torej 18 cent. — 1.08
din. — 4.32 kron, za Cehoslovaško in Nemčijo 25 cent. — 1.50 din. — 6 kron od besede itd. — Telefonski pogovori: Ljubljana-Praga 3.50 fr. — 21 din. — 84 kron;
Maribor - Graz, Ptuj - Graz 2 fr. — 12 din. — 48 kron, Celje - Graz, Zidani most-Graz 3 fr. — 18 din. — 72 kron; Ljubljana-Graz, Maribor - Wien, Zidani most - Wien, Celje-Wien, Ptuj-Wien 5 fr. — 30 din. — 120 kron, Ljubljana-Wien 6 fr. — 36 din. — 144 kron za enoto pogovora.
Gradba jadranske železnice. Ena od najvažnejših del, ki se sedaj vr£i v ministrstvu saobračaja in ki se bo po vpisu državnega investicijskega posojila moglo popolnoma izvršiti, so dela na jadranski progi. Ministrstvo in vlada stojita na stališču, da je zveza Belgrada s Kotorom življensko vprašanje vse naše države. Sedaj so se defenitivno odločili, da bo šel glavni del te nove proge po dolini Drine, Pive in Zete. V terenu so izvršena že vsa
Železničarski koledar za leto 1922
izide okrog 1. decembra t. 1. in napram prejšnjim letnikom v toliko izpopolnjen, da ima slovensko in hrvatsko vsebino, in vse za železničarje važno
podatke. Z ozirom na izkušnje prejšnjih let se tiska le v omejenem številu in Ka bodo lahko dobili le oni, ki se pravočasno pri svojih zaupnikih prijavijo. Razpošiljal se ne bo druKače kakor po povzetju, sicer pa Ka dobe zaupniki proti takojšnjemu plačilu — na določenem mestu, ki se jim bo pravočasno naznanilo.
Cena mu bo 6 dinarjev, od katerih ■ odpade 1 dinar kot provizija zaupnikom - razpečevalcem. Naročila je prijaviti pri upravi „Strokovnega društva železničarjev za Slovenijo“ v Ljubljani, Še-lenburKova ulica št. 6, II. nadstr., pri upravi „Sa-veza željezničara Jugoslavije“ v Zaorebu, Petrinj-ska ulica št. 40, I. nadstr.
Za prijavljena naročila se bo izpostavila nakaznica, potom katere se bo proti gotovem plačilu oddal koledar.
Sodrugi ne zamudite in prijavite se takoj!
Uprava Železničarskega koledarja.
pripravljalna dela. Preostaja samo še, da se vlada v detajlu odloči za eno izmed preučenih tras in da se takoj prične z delom. V glavnih potezah bo šla proga iz Belgrada na Šabac preko Srema (pri Šab-cu se bo zgradil velik most preko Save), Ložnico, Višegrad, Fočo, Nikšič in Kotor. Za prvi del proge od Belgrada do Više-grada obstaja tudi varijanta, ki je že proučena v terenu: Beograd, Valjevo, Užice, Višegrad. Za drugi del proge od Višegrada do Kotora se proučava še ena varijanta, po kateri bi ta del proge šel od Višegrada na Uvac, Prijepolje, Bjelopolje, Mojkovac, Kolašin, Podgorico in Kotor. V zvezi z drugo varijanto Višegrad - Kotor je projektirana tudi zveza z Mitrovico preko Rožaja, Berana in Bjelega polja, torej tudi zveza nove jadranske proge s staro progo Belgrad - Solun preko Mitroviče in Skop-Ija. Ko bodo tehnična dela za trasiranje gotova v načrtu, se bodo načrti predložili
SpIaSna kreditno društvo v Ljubljani
registrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje pa čistih
w 4°|o
Rentni davek plača društvo iz svojega. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menice se eskomtujejo po bančni obrestni meri.
Edini, res delavski denarni zavod.
vladi in narodni skupščini. V najkrajšem času se bo vlada odločila o definitivni progi Belgrad - Kotor.
DRUŠTVENI SHOD
sklicuje Osrednje vodstvo Strokovnega društva železničarjev, dne 30. t. m. v Celje z dnevnim redom:
1. NAŠE UJEDINJENJE.
Shod se vrši v gostilni na „Zelenem travniku“. Začetek shoda ob 3. uri popoldne. Sodrugi, udeležite se shoda v polnem številu.	Sklicatelji.
VESTNIK UPRAVE.
Vse krajevne skupine in vplačeval-nice Strokovnega društva železničarjev se obvešča, da obračun za oktober vpo-šljejo najdalje do 25. t. m., ker moramo radi žel. kongresa, ki se vrši 30. t. m. v Celju zaključiti račune.
I Železničarji! Naro- I | čajte, širite povsod 1 • ŽELEZNIČARJA. •
ADALBERT HASSIG, Ljubljana
Židovska ulica.
Zavod za uniformo, hrznar in izdelovatelj čepic
priporoča
svojo veliko zalogo vsakovrstnih uniformskih predmetov za železničarje, kakor: čepice, ro-sete, gumbe, žnore, pišfalke i. t. d. Čepice zimske in letne za strojevodje, kurjače i. t. d. v raznih oblikah in po najnižjih cenah. Postrežba točna.
BHHHHSHHaHHEfflaflSSHHHSSBSHHaHBBHrararamrapararaimpjraimpjraroi g	ES
g	Konsumno	društvo	za	Slovenijo	§
ra	IblI
£Hj	Telefon inter. štev. 178. — Brzoj. naslov	Ij||l%l|«|MA Poštni	predal št. 13. — Poštni čekovni	S
g	»Kodes	Ljubljana«.	M	M	račun	štev.	10.532,	gj
S	llllilllllllllllllllllllllllllllllll.II.,I..........llH.lll.ll.l...llHHfHWHHWHWWWWHWWffHHWHWHWWWTWWlllllllllllllllllIl..lllllLJJIlL.	B3
H
H
H
i	Hranilni	oddelek	i
H
§	sprejema	hranilne vloge	in	jih	obrestuje od dne vloge do dne dviga po	§
GH	r---—>-----— Ml II 01 večje vloge proti polletni COI
0	  |2	|0	odpovedi	po	|0	   0
H	Hranilne vloge sprejemajo osebno ali po položnicah centrala v	Ljubljani	§
§	ali	pa	podružnice s	j*jj
H	6 v Ljubljani; dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje,	Kor. Bela, Sava,	0
H	Jesenice, Mojstrana, Kr. Gora, Radeče, Celje, Štore, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec,	Pragersko, Ptuj,	0
jr.3	Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, Št. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežice,	Črna I., Črna II.	Sj
g----------------------------------------------------------------------------5
gjj	Sodrugi,	vlagajmo vse prikranke	v lastno hranilnico,	katere hranilni kapital znaša	§
0	že danes nad 2 in pol milijona kron.	q
||zj	Član društva postane lahko	vsak.	Pristopati se	zamore v vseh gori nave-	rfe
q	denih podružnicah. — Delež 200 kron. Pristopnina 10 kron.	H
H	0
öaHQHHHHHEHHHHEaHHHHHHHHSSHHHHHHEHHHHHHEIGJHHHHHGlHHCHHS
Lastnik lista: „Strokovno/društvo železničarjev za Slovenijo“.
Odgovorni urednik Josip Kopač.
Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.