Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2012-05/44 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta V5-1004 Naslov projekta Uvajanje zelene davčne reforme v Sloveniji in ocena njenih makroekonomskih učinkov Vodja projekta 18441 Matjaž Koman Naziv težišča v okviru CRP 1.01.04 Makroekonomski učinki zelene davčne reforme Obseg raziskovalnih ur 1157 Cenovni razred A Trajanje projekta 10.2010 - 09.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 584 Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta Raziskovalne organizacije -soizvajalke 590 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.02 Ekonomija 5.02.02 Poslovne vede Družbeno-ekonomski cilj 02. Okolje 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 5.02 - Veda 5 Družbene vede - Področje 5.02 Ekonomija in poslovne vede 3.Sofinancerji2 Sofinancerji 1. Naziv Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Naslov Gregorčičeva 27, Ljubljana B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 4.Povzetek projekta3 SLO_ V poročilu prikazujemo kako uvedba zelenih davkov v obdobju 2012-2030 vpliva na slovensko gospodarstvo. Zanimalo nas je: 1) kakšne so razlike med uvedbo davka na C02 in davka na energijo z vidika ekonomskih, okoljskih in energetskih komponent; (2) kakšne so razlike med različnimi oblikami reciklaže davčnih prihodkov; 3) kakšno velikost davka na C02 oziroma davka na energijo mora Slovenija uvesti, da leta 2020 emisije toplogrednih plinov izven ETS sistema ne bodo večje od 4% glede na leto 2005; 4) kakšno velikost davka na C02 oziroma davka na energijo mora Slovenija uvesti, da bo do leta 2020 imela vsaj 25% končne bruto rabe energije iz obnovljivih virov energije. Analiza je bila izvedena na osnovi E3ME modela, ki ne upošteva najbolj spremenjenih razmer na trgu (ekonomska kriza). Ključne ugotovitve projekta so sledeče štiri. (1) Analiza kaže, da je bolj priporočljivo uvesti davek na ogljik kot pa ekvivalentni (davek s katerim generiramo približno enake davčne prihodke) davek na energijo. 2) V raziskavi smo analizirali možnosti različnih oblik reciklaže ob uvedbi dodatnega davka na ogljik v višini 15 evrov/tCO2 v obdobju 2012-2030. Ugotovili smo, da ima scenarij v katerem se vsi davčni prilivi od zelenega davka namenijo za znižanje proračunskega primanjkljaja najmanjši vpliv na BDP. Reciklaža skozi zniževanje socialnih prispevkov delavcev ima večji vpliv na potrošnjo prebivalstva, celotno proizvodnjo, BDP in zaposlenost kot reciklaža skozi zniževanje socialnih prispevkov delodajalcev v celotnem proučevanem obdobju. Do istega zaključka smo prišli tudi če smo med letoma 2012 in 2016 zelene davčne prihodke namenjali za pokrivanje proračunskega primanjkljaja, od leta 2017 dalje pa za zniževanje socialnih prispevkov delojemalcev oziroma delodajalcev. (3) Emisijskega cilj toplogrednih plinov, in sicer 6% povečanja vrednost emisij toplogrednih plinov izven ETS sistema v letu 2020 glede na leto 2010 (kar je glede na trenutne uradne podatke o emisijah enako 4% povečanju glede na leto 2005), dosežemo tako z letnim davkom na CO2 v višini 61,6 evrov na tono CO2, kot z letnim davkom na energijo 46,6 evrov na tono CO2. 4) Glede na zavezo Slovenije do EU, da bo do leta 2020 25% končne bruto rabe energije zagotovila iz obnovljivih virov energije, smo ugotavljali, pod kašnimi pogoji bomo to zavezo dosegli, Ker energetskega cilja (leta 2020 mora Slovenija imeti 25% končne bruto rabe energije iz obnovljivih virov energije) nismo mogli meriti direktno, smo pogledali, kakšen mora biti v primeru uvedbe posameznega zelenega davka delež električne energije iz obnovljivih virov. Ugotovili smo, da moramo v primeru letnega davka na CO2 v višini 61,4 evrov oziroma davka na energijo v višini 46,4 evrov na tono C02 za dosego energetskega cilja zagotoviti 70% potreb po električni energiji iz obnovljivih virov, kar je glede na trenutno stanje (30%) praktično nemogoče. Šele z davkom na ogljik v višini 409,1 evrov na tono CO2 oziroma davkom na energijo v višini 272,7 evrov na tono CO2 je za dosego energetskega cilja potrebno pridobiti 50% električne energije iz obnovljivih virov. ANG The report shows how the introduction of green taxes in the period 2012-2030 impacts the Slovenian economy. The analysis was performed with the use of E3ME model. Key findings of the project are as follows. (1) It is preferable to introduce a tax on CO2 than an equivalent tax on energy. (2) We analysed different forms of recycling in order to identify the optimal fiscal instrument (annual CO2 tax of €15 per ton C02) for achieving high economic wellbeing. It seems that reduction of employee's social contributions has more favourable effect on the consumption, industry output, employment and GDP than reduction of employer's social contribution's. (3) GHG emission target (6% increase in the value of GHG emissions outside the ETS in 2020 compared to 2010) is achieved by the annual CO2 tax of €61.6 per ton of CO2 or with the annual tax on the energy of €46.6 per ton of CO2. (4) With respect to the energy target (in year 2020, Slovenia must have 25% of gross final energy consumption from renewable sources), we were unable to measure that target directly. We show that in the case of annual CO2 tax of €61.4 per ton of C02 and energy tax of €46.4 per ton of C02, the energy target is met, if 70% of electricity comes from renewable sources. This is compared, to the current share (30%), virtually impossible. In the case of C02 tax of €409.1 per ton of CO2 or energy tax of €272.7 per ton of CO2, the energy target is met, if the share of electricity from renewable sources is 50%. Hence, under the normal circumstances, Slovenia will not be able to achieve the required energy target. 5.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu4 Prave zelene davčne reforme nismo v RS nikoli posebej razvijali in še manj povezovali s širšim konceptom zelene proračunske reforme. S sprejetjem uredbe s katero smo v Sloveniji uvedli takso na onesnaževanje z CO2 smo naredili prvi resen korak na poti zelene davčne reforme. Zanimalo nas je 1) kako posamezne vrste zelenih davkov (davek na energijo, davek na ogljik) vplivajo na ekonomske (bruto domači proizvod, zaposlenost, proizvodnjo, povprečne plače..), okoljske (število emisij toplogrednih plinov) in energetske (porabo energije, ceno energije) komponente, 2) kako različne oblike reciklaže davčnih prihodkov (z zelenimi davki zbrani davčni prihodki se lahko namenijo za polnjenje proračunskega primanjkljaja, ali pa se namenijo za zmanjšanje davčne obremenitve podjetja oziroma obdavčitve zaposlenih) vplivajo na ekonomske, okoljske in energetske komponente, 3) kakšno velikost davka na C02 oziroma davka na energijo mora Slovenija uvesti, da bo dosegla zastavljeni okoljski cilj (do leta 2020 v Sloveniji emisije toplogrednih plinov izven ETS sistema ne smejo biti večje od 4% glede na leto 2005) ter energetski cilj (do leta 2020 mora Slovenija zagotoviti 25% končne bruto rabe energije iz obnovljivih virov energije). Analiza, ki smo jo opravili, je bila izvedena na osnovi E3ME modela. Za uporabo tega modela smo pridobili licenco, in se udeležili obveznega dvodnevnega izobraževanja. Model E3ME je namenjen analiziranju učinkov E3 politik (Ekonomija, Energija, Okolje-Environment), še posebej tistih, ki se nanašajo na okoljske davke in predpise (regulacije). Model omogoča proučevanje kratkoročnih (letnih) in srednjeročnih ekonomskih učinkov in pa dolgoročnih učinkov E3 politik za obdobje 20 let. E3ME tako združuje značilnosti letnih kratkoročnih in srednjeročnih sektorskih modelov, ki so ocenjeni s pomočjo ekonometričnih metod, kot tudi značilnosti CGE (computational general equilibrium) modelov. Gre za dinamični simulacijski model, ki se ocenjuje s pomočjo ekonometričnih metod. S pomočjo tega modela smo analizirali več scenarijev. Pri čemer je potrebno poudariti, da vsi scenariji temeljijo na zgodovinskih podatkih do vključno leta 2009 (energijske in okoljske komponente) oz leta 2010 (ekonomske komponente), na podlagi vladnih ukrepih, ki so bili implementira do sredine leta 2010, ter na podlagi dolgoročnih in kratkoročnih trendov glede energetskih in okoljskih komponent, ki temelji na projekcijah Evropske komisije iz leta 2009 (PRIMES BASELINE 2009). Tudi dolgoročni trendi za makro ekonomske komponente temeljijo na projekcijah Evropske komisije iz leta 2009 (PRIMES BASELINE 2009), medtem ko kratkoročne makro ekonomske komponente temeljijo na AMECO projekcijah. To pomeni, da so učinki ekonomske krize, s katero se sooča Slovenija le delno zajeti, zato je biti pri interpretaciji rezultatov (še posebej tistih, ki se tičejo doseganja okoljskega in energetskega cilja) zelo previden. Ključni ugotovitve projekta so bile, da je bolj priporočljivo uvesti, davek na CO2 kot pa ekvivalentni (davek s katerim generiramo približno enake davčne prihodke) davek na energijo. Glede doseganje emisijskega cilja toplogrednih plinov, in sicer 6% povečanja vrednost emisij toplogrednih plinov izven ETS sistema v letu 2020 glede na leto 2010 (kar je glede na trenutne uradne podatke o emisijah enako 4% povečanju glede na leto 2005), le tega dosežemo tako z letnim davkom na CO2 v višini 61,6 evrov na tono CO2, kot z letnim davkom na energijo 46,6 evrov na tono CO2. Kljub večjim davčnim prihodkov, ki jih zberemo z davkom na energijo, pa je uvedba tega davka manj zaželena kot uvedba davka na C02. Namreč davek na energijo povzroči večji upad BDP (relativna razlika sicer ni velika) kot pa ekvivalentni (z vidika doseganja emisijskega cilja) davek na C02. Glede na zavezo Slovenije do EU, da bo do leta 2020 25% končne bruto rabe energije zagotovila iz obnovljivih virov energije, smo s pomočjo E3ME modela ugotavljali, kako blizu smo z uvedbo zelenih davkov tej zavezi. Ker tega cilja nismo mogli direktno meriti, smo pogledali, kakšen mora biti v primeru uvedbe posameznega zelenega davka delež električne energije iz obnovljivih virov, da bomo v letu 2020 dosegli energetski cilj (25% bruto energije iz obnovljivih virov). V primeru letnega davka na CO2 v višini 61,4 evrov oziroma davka na energijo v višini 46,4 evrov na tono C02, bi morali za dosego energetskega cilja zagotoviti 70% potreb po električni energiji iz obnovljivih virov, kar je glede na trenutno stanje (30%) praktično nemogoče. Šele z davkom na ogljik v višini 409,1 evrov na tono CO2 oziroma davkom na energijo v višini 272,7 evrov na tono CO2 je za dosego energetskega cilja potrebno pridobiti 50% električne energije iz obnovljivih virov. To pomeni, da bo Slovenija v primeru normalnih razmer zelo težko dosegla zahtevani energijski cilj. Rezultate naše analize smo predstavili na medijsko zelo odmevni konferenci, ki jo je organizirala Umanotera v septembru 2012 v Ljubljani. Prav tako pa so rezultati naše analize zanimali tujo znanstveno srenjo. Tako smo dobili povabilo na konferenco "PAKT Project Conference", ki bo potekala novembra 2012. Na tej konferenci bodo prestavljeni najnovejši izsledki iz področja okoljsko ekonomskih raziskav v Evropi in svetu. Potekala bo tudi diskusija na temo, ali je zelena ekonomska rast (Green Growth) iluzija ali ne. 6.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem in zastavljenih raziskovalnih ciljev5 Na zahtevo koordinatorja projekta (UMAR) smo se dogovorili, da bomo v projektu analizirali • kako posamezne vrste zelenih davkov vplivajo na ekonomske, okoljske in energetske komponente, • kako različne oblike reciklaže davčnih prihodkov vplivajo na ekonomske, okoljske in energetske komponente, • kakšno velikost davka na C02 oziroma davka na energijo mora Slovenija uvesti, da bo dosegla zastavljeni okoljski cilj (do leta 2020 v Sloveniji emisije toplogrednih plinov izven ETS sistema ne smejo biti večje od 4% glede na leto 2005), • kakšno velikost davka na C02 oziroma davka na energijo mora Slovenija uvesti, da bo dosegla zastavljeni energetski cilj (do leta 2020 mora Slovenija zagotoviti 25% končne bruto rabe energije iz obnovljivih virov energije). Vse raziskovalne hipoteze smo analizirali, pri čemer smo imeli še največ težav pri analiziranju energetskega cilja. Model, ki smo ga uporabili (E3ME), nam ne omogoča merjenja bruto skupne rabe energije in še manj bruto rabe energije iz obnovljivih virov energije. Zato smo uporabili približke in določene predpostavke. 7.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine6 Do sprememb programa raziskovalnega projekta ni prišlo. Uspeli smo analizirati vse raziskovalne hipoteze. Je pa potrebno poudariti, da je naša analiza temeljila na uporabi modela E3ME, ki temelji na množici predpostavk. Vse simulacije, ki smo jih izvedli temeljijo na: • zgodovinskih podatkih do vključno leta 2009 (energijske in okoljske komponente) oz leta 2010 (ekonomske komponente), • vladnih ukrepih, ki so bili implementira do sredine leta 2010, • podlagi dolgoročnih in kratkoročnih trendov glede energetskih in okoljskih komponent, ki temelji na projekcijah Evropske komisije iz leta 2009 (PRIMES BASELINE 2009). Tudi dolgoročni trendi za makro ekonomske komponente temeljijo na projekcijah Evropske komisije iz leta 2009 (PRIMES BASELINE 2009), medtem ko kratkoročne makro ekonomske komponente temeljijo na AMECO projekcijah. To pomeni, da zgodovinski podatki, ki so uporabljeni v E3ME niso popolnoma primerljivi z uradnimi podatki ter da vse projekcije, ki smo jih izvedli, ne upoštevajo ekonomske krize, saj so le te narejene na podlagi trendov, ki so bili določeni pred krizo in jih nismo mogli spremeniti. Ponudnik modela E3ME (podjetje Camecon iz Velike Britanije) nam ni bil pripravljen spremeniti trendov, oziroma je bil to pripravljen narediti v primeru ustreznega plačila, za katerega pa nismo imeli na razpolago dovolj sredstev. Že tako smo morali za nakup modela E3ME del plač prenesti v materialne stroške 8.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine7 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 19936486 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Računovodenje emisij toplogrednih plinov ANG Accounting for greenhouse gases emissions V članku so predstaviljeni različni modeli računovodenja emisij na primerih Opis SLO slovenskih podjetjih, ki so vključena v EU ETS. ANG In the article we presents different models of accounting for greenhouse gasses emissions. We also show how Slovenian companies, included in the EU ETS, account for their emissions. Objavljeno v Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije; Revizor; 2011; Letn. 22, št. 1; str. 34-56; Avtorji / Authors: Čadež Simon, Jenko Kristina Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 9.Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine8 Družbenoekonomsko relevantni dosežki 1. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Model makroekonomskih učinkov zelenih davčnih reform v Sloveniji ANG Macroeconomic model of green budget reform in Slovenia Opis SLO Prikazano je bilo, kašni so makoekonomski učinki in okoljski učinki uvedbe dodatnega davka na ogljik v višini 11,5 evrov na tono CO2 v odvisnosti od različnih oblik recikliranja tako zbranih davčnih prihodkov ANG We have shown the effects of an additional tax on carbon in amount of 11.5 euro per ton of CO2 on macroeconomic and environmental variables. We have investigated how different types of recycling of so collected tax revenues affects the results. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Predstavljeno na konferenci Zelena proračunska reforma kot mehanizem izhoda iz krize; Ljubljana, 20. september 2012; Avtorji / Authors: Aleksandar Kešeljevic, Matjaž Koman Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa 10.Drugi pomembni rezultati projektne skupine9 Povabljeni smo na konferenco "PAKT Project Conference", ki bo potekala v Mercator Research Institute on Global Commons and Climate Change (MCC) v Berlinu, in sicer med 15. in 16. novembrom 2012. Na tej konferenci bodo prestavljeni najnovejši izsledki iz področja okoljsko ekonomskih raziskav v Evropi in svetu. Potekala bo tudi diskusija na temo, ali je zelena ekonomska rast (Green Growth) iluzija ali ne. 11.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine10 11.1.Pomen za razvoj znanosti11 SLO_ Projekt je aplikativno naravnan. Analiza, ki smo jo izvedli, je temeljila na že obstoječem modelu E3ME. To pomeni, da direktnega vpliva na razvoj znanosti projekt nima. Ima pa posreden vpliv, saj naši rezultati zanimajo tudi tuje raziskovalne znanstvene inštitucije. Izsledki analize so tako predvsem uporabni za vodenje ekonomske politike. Na osnovi naših analiz je mogoče ugotoviti, kaj mora Slovenija narediti, da bo dosegla zastavljene energetske in okoljske cilje. Prav tako dajejo rezultati analize nosilcem ekonomske politike odgovor, kam naj usmerijo zbrane davčne prihodke (v polnjenje proračuna ali pa v zmanjšanje davčne obremenitve podjetji oziroma zmanjšanje obdavčitve dela). ANG The project is applied oriented. The analysis that we conducted was based on an existing E3ME model. This implies that the there is no direct impact on the development of science project. However, foreign researchers have shown the interest for the main findings of our research. The results of analyzes are particularly useful for the economic policy. Based on our analysis it is possible to find out what Slovenia has to do in order to met the energy and environmental targets. We also give the results of the analysis of economic policy-makers answer where to focus the collected tax revenues (in charge of the budget or reduce the tax burden on businesses and reducing labor taxation). The results of our research can help policy-makers at deciding for what purpose should green taxes be used (for reducing the budget deficit or lowering the cost of labor...). 11.2.Pomen za razvoj Slovenije12 SLO_ Glede na naše vedenje, prestavlja naša analiza prvi primer ekonometrične analize zelenih davkov v Sloveniji. Na osnovi napovedi, ki smo jih izvedli, lahko nosilci ekonomske analize ugotovijo, kaj moramo z vidika zelenih davkom v Sloveniji narediti, da bomo uresničil okoljske in energetske zaveze do Evropske unije. Pri čemer se je potrebno zavedati, da bo imela uresničitev teh zavez tudi negativne posledice (zmanjšanja BDP, manjšo zaposlenost...). S pomočjo modela smo prikazali tudi, kakšna bo velikost teh negativnih posledic. ANG_ To best of our knowledge, our analysis is the first example of an econometric analysis of green taxes in Slovenia. Our analysis can help policy makers to make appropriate decisions. It provides them with the answer to the following question: What kind of green taxes Slovenia needs to implement, that she will met the emission and energy targets by year 2020? Our analysis also shows how big are the negative effects of green taxes that will achieve the target goals. 12.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine. 12.1.Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? □ v domačih znanstvenih krogih 0 pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?13 Za rezlultate naše analize se zanima slovenska nevladna organizacija Umanotera, prav tako pa so izrazili interes za naše rezultate tudi pri časopisu Dnevnik. 12.2.Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 0 v mednarodnih znanstvenih krogih □ pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:— Trenutno do formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi inštitucijami še ni bilo, so se pa o naših izsledkih zanimali Centre for European Economic Research (ZEW), Mannheim in Potsdam Institute for Climate Change Impact Research (PIK). Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:15 Centre for European Economic Research (ZEW) in Potsdam Institute for Climate Change Impact Research (PIK) sta nas povabila na konferenco z naslovom "PAKT Project Conference", ki bo potekala na Mercator Research Institute on Global Commons and Climate Change (MCC) v Zaključno poročilo o rezultatih ciljnega raziskovalnega projekta - 2012 Berlinu, med 15. in 16. novembrom 2012. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino letnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi študijo ali elaborat, skladno z zahtevami sofinancerjev Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba i vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: in Univerza v Ljubljani, Ekonomska Matjaž Koman fakulteta ŽIG Kraj in datum: ¡Ljubljana |10.10.2012~ Oznaka prijave: ARRS-CRP-ZP-2012-05/44 1 Zaradi spremembe klasifikacije je potrebno v poročilu opredeliti raziskovalno področje po novi klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Podpisano izjavo sofinancerja/sofinancerjev, s katero potrjuje/jo, da delo na projektu potekalo skladno s programom, skupaj z vsebinsko obrazložitvijo o potencialnih učinkih rezultatov projekta obvezno priložite obrazcu kot priponko (v skeniranem PDF formatu) in jo v primeru, da poročilo ni polno digitalno podpisano, pošljite po pošti na Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS. Nazaj 3 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 4 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11) Nazaj 6 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 7 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 8 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbenoekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen, kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno ekonomsko relevantnega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. v preteklem letu vodja meni, da je izjemen dosežek to, da sta se dva mlajša sodelavca zaposlila v gospodarstvu na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovila svoje podjetje, ki je rezultat prejšnjega dela ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 9 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 10 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 13 Največ 500 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj 14 Največ 500 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj 15 Največ 1.000 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2012-05 v1.00c F5-8A-C9-95-D9-E0-D5-DD-BB-45-CB-C0-AE-ED-75-E5-6B-10-15-BD TUniversity of Ljubljana FACULTY OF ECONOMICS UVAJANJE ZELENE DAVČNE REFORME V SLOVENIJI IN OCENA NJENIH MAKROEKONOMSKIH UČINKOV (končno poročilo) Delovna skupina: dr. Matjaž Koman, EF (vodja) dr. Aleksandar Kešeljevic, EF (član) dr. Simon Cadež, EF (član) dr. Bogomir Kovač, EF (član) dr. Aleksander Aristovnik, FU POVZETEK V poročilu prikazujemo kako uvedba zelenih davkov v obdobju 2012-2030 vpliva na slovensko gospodarstvo. Zanimalo nas je: 1) kakšne so razlike med uvedbo davka na C02 in davka na energijo z vidika ekonomskih, okoljskih in energetskih komponent; (2) kakšne so razlike med različnimi oblikami reciklaže davčnih prihodkov; 3) kakšno velikost davka na C02 oziroma davka na energijo mora Slovenija uvesti, da leta 2020 emisije toplogrednih plinov izven ETS sistema ne bodo večje od 4% glede na leto 2005; 4) kakšno velikost davka na C02 oziroma davka na energijo mora Slovenija uvesti, da bo do leta 2020 imela vsaj 25% končne bruto rabe energije iz obnovljivih virov energije. Analiza je bila izvedena na osnovi E3ME modela, ki ne upošteva najbolj spremenjenih razmer na trgu (ekonomska kriza). Ključne ugotovitve projekta so sledeče štiri. (1) Analiza kaže, da je bolj priporočljivo uvesti davek na ogljik kot pa ekvivalentni (davek s katerim generiramo približno enake davčne prihodke) davek na energijo. Zaradi zanemarljivo majhnih razlik z vidika vpliva na BDP se zdi bolj smiselno slediti načelu in v čim večji meri obdavčiti eksternalije (davek na CO2). 2) V raziskavi smo analizirali možnosti različnih oblik reciklaže ob uvedbi dodatnega davka na ogljik v višini 15 evrov/tCO2 v obdobju 2012-2030. Ugotovili smo, da ima scenarij v katerem se vsi davčni prilivi od zelenega davka namenijo za znižanje proračunskega primanjkljaja najmanjši vpliv na BDP. Reciklaža skozi zniževanje socialnih prispevkov delavcev ima večji vpliv na potrošnjo prebivalstva, celotno proizvodnjo, BDP in zaposlenost kot reciklaža skozi zniževanje socialnih prispevkov delodajalcev v celotnem proučevanem obdobju. Do istega zaključka smo prišli tudi če smo med letoma 2012 in 2016 zelene davčne prihodke namenjali za pokrivanje proračunskega primanjkljaja, od leta 2017 dalje pa za zniževanje socialnih prispevkov delojemalcev oziroma delodajalcev. (3) Emisijskega cilj toplogrednih plinov, in sicer 6% povečanja vrednost emisij toplogrednih plinov izven ETS sistema v letu 2020 glede na leto 2010 (kar je glede na trenutne uradne podatke o emisijah enako 4% povečanju glede na leto 2005), dosežemo tako z letnim davkom na CO2 v višini 61,6 evrov na tono CO2, kot z letnim davkom na energijo 46,6 evrov na tono CO2. Kljub večjim davčnim prihodkov, ki jih zberemo z davkom na energijo, pa je uvedba tega davka manj zaželena kot uvedba davka na C02, saj davek na energijo povzroči večji upad BDP (relativna razlika sicer ni velika) kot pa ekvivalentni davek na C02. 4) Glede na zavezo Slovenije do EU, da bo do leta 2020 25% končne bruto rabe energije zagotovila iz obnovljivih virov energije, smo ugotavljali, pod kasnimi pogoji bomo to zavezo dosegli, Ker energetskega cilja (leta 2020 mora Slovenija imeti 25% končne bruto rabe energije iz obnovljivih virov energije) nismo mogli meriti direktno, smo pogledali, kakšen mora biti v primeru uvedbe posameznega zelenega davka delež električne energije iz obnovljivih virov. Ugotovili smo, da moramo v primeru letnega davka na CO2 v višini 61,4 evrov oziroma davka na energijo v višini 46,4 evrov na tono C02 za dosego energetskega cilja zagotoviti 70% potreb po električni energiji iz obnovljivih virov, kar je glede na trenutno stanje (30%) praktično nemogoče. Šele z davkom na ogljik v višini 409,1 evrov na tono CO2 oziroma davkom na energijo v višini 272,7 evrov na tono CO2 je za dosego energetskega cilja potrebno pridobiti 50% električne energije iz obnovljivih virov. To pomeni, da bo Slovenija v primeru normalnih razmer zelo težko dosegla zahtevani energijski cilj. SUMMARY The report shows how the introduction of green taxes in the period 2012-2030 impacts the Slovenian economy. The analysis was performed with the use of E3ME model. Key findings of the project are as follows. (1) It is preferable to introduce a tax on CO2 than an equivalent tax on energy. (2) We analysed different forms of recycling in order to identify the optimal fiscal instrument (annual CO2 tax of €15 per ton C02) for achieving high economic wellbeing. It seems that reduction of employee's social contributions has more favourable effect on the consumption, industry output, employment and GDP than reduction of employer's social contribution's. (3) GHG emission target (6% increase in the value of GHG emissions outside the ETS in 2020 compared to 2010) is achieved by the annual CO2 tax of €61.6 per ton of CO2 or with the annual tax on the energy of €46.6 per ton of CO2. (4) With respect to the energy target (in year 2020, Slovenia must have 25% of gross final energy consumption from renewable sources), we were unable to measure that target directly. We show that in the case of annual CO2 tax of €61.4 per ton of C02 and energy tax of €46.4 per ton of C02, the energy target is met, if 70% of electricity comes from renewable sources. This is compared, to the current share (30%), virtually impossible. In the case of C02 tax of €409.1 per ton of CO2 or energy tax of €272.7 per ton of CO2, the energy target is met, if the share of electricity from renewable sources is 50%. Hence, under the normal circumstances, Slovenia will not be able to achieve the required energy target. KAZALO 1. ZELENI DAVKI IN ZELENA DAVČNA REFORMA....................................................6 1.1. ZELENI DAVKI KOT TRŽNI INŠTRUMENTI...............................................................6 1.2. OPREDELITEV ZELENIH DAVKOV..............................................................................7 1.3. FISKALNI POMEN ZELENIH DAVKOV.......................................................................8 1.3.1. SKUPNI PRIHODKI OD ZELENIH DAVKOV V EU..................................................8 1.3.2. DELEŽ ZELENIH DAVKOV V CELOTNIH DAVČNIH PRIHODKIH....................10 1.3.3. STRUKTURA DAVČNIH PRIHODKOV OD ZELENIH DAVKOV.........................11 1.4. ZELENA DAVČNA REFORMA.....................................................................................13 1.4.1. OPREDELITEV IN CILJI ZELENE DAVČNE REFORME........................................13 1.4.2. REZULTATI ZELENE DAVČNE REFORME V POSAMEZNIH DRŽAVAH.........14 1.4.3. VPRAŠANJE REGRESIVNOSTI.................................................................................20 1.4.4. DVOJNA DIVIDENDA................................................................................................21 1.4.5. (NE)UČINKOVITOST ZELENIH DAVKOV IN UPORABA OSTALIH INSTRUMENTOV..................................................................................................................23 2. METODOLOŠKI PRISTOPI PRI ANALIZIRANJU MAKOEKONOMSKIH UČINKOV ZELENE DAVČNE REFORME......................................................................26 2.1. MODEL E3ME.................................................................................................................27 2.1.1. NAMEN.........................................................................................................................27 2.1.2. OPIS E3ME MODELA..................................................................................................29 2.1.3. UČINKI ZELENIH DAVKOV V E3ME MODELU....................................................36 2.1.4. ANALIZA SCENARIJEV: DAVEK NA ENERGIJO IN DAVEK NA CO2...............38 2.1.4.1. OPIS OSNOVNE PROJEKCIJE (OSNOVNEGA SCENARIJA) IN PREDPOSTAVKE...................................................................................................................38 3. ANALIZA UVEDBE DODATNEGA DAVKA NA OGLJIK IN DAVKA NA ENERGIJO NA SLOVENSKO GOSPODARSTVO..........................................................44 3.1. ANALIZA UVEDBE DODATNEGA DAVKA NA OGLJIK NA SLOVENSKO GOSPODARSTVO..................................................................................................................44 3.2. ANALIZA RAZLIČNIH OBLIK RECIKLAŽE OB UVEDBI DODATNEGA DAVKA NA OGLJIK V RS...................................................................................................................55 3.3. PRIMERJAVA DAVKA NA OGLJIK IN DAVKA NA ENERGIJO.............................61 4. DOSEGANJE CILJA EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV.......................................66 4.1. DODATNI LETNI DAVEK NA OGLJIK V VIŠINI 225 evrov/tC..............................69 4.2. DODATNI LETNI DAVEK NA ENERGIJO V VIŠINI 170 evrov/tC.........................78 5. DOSEGANJE ENERGETSKEGA CILJA......................................................................80 6. ZAKLJUČEK.....................................................................................................................87 6.1. UGOTOVITVE IN NASVETI ZA NOSILCE EKONOMSKE POLITIKE....................87 6.2. NACIN IZVEDBE ZELENE DAVČNE REFORME......................................................91 7. LITERATURA...................................................................................................................95 DODATEK..............................................................................................................................99 1. ZELENI DAVKI IN ZELENA DAVČNA REFORMA 1.1. ZELENI DAVKI KOT TRZNI INSTRUMENTI Ekonomika okolja nam pomaga razumeti ekonomske vzroke za degradacijo okolja, ter načine oblikovanja ustreznih ekonomskih spodbud za preprečevanje in ustavitev omenjenih procesov. Nosilci okoljske politike so v preteklosti uporabljali predvsem regulatorne ukrepe (npr. okoljski standardi), danes pa so vedno bolj poslužujemo t.i. tržnih inštrumentov (npr. trgovanje z emisijami, zeleni davki). Razlogi ležijo predvsem v dejstvu, da so zeleni davki v primerjavi z regulacijskimi ukrepi na področju varstva okolja po mnenju mnogih učinkovitejši, saj je njihov namen predvsem spremeniti vedenje različnih ekonomskih subjektov (kupci, proizvajalci) (Turner, 1994). Idejo zelenih davkov je prvi predstavil britanski ekonomist Pigou leta 1920, zato zelene davke poznamo tudi pod imenom pigoujevi davki. Njegovo temeljno izhodišče je bilo, da morajo onesnaževalci plačati davek v višini škode, ki so jo povzročili s svojimi emisijami, kar pomeni da mora cena proizvoda odražati vse stroške proizvodnje. Slednji vključujejo tudi negativni zunanji učinek (eksternalija), ki ga na primer določen proizvajalec s svojo dejavnostjo povzroča tretjim osebam v določenem okolju. Razlog za nastanek eksternalij se skriva v dejstvu, da cena ne odraža vseh resursov, ki so bili uporabljeni pri proizvodnji nekega proizvoda. Okolje namreč neposredno nima svoje cene, kvaliteta okolja pa je javna dobrina. Obseg slednjega tržni mehanizem ne zagotavlja v zadostni meri, zato so uvedeni zeleni davki. Stroški namreč ne nastanejo zgolj na ravni določenega podjetja (privatni strošek proizvodnje), ki z emisijami onesnažuje okolje, ampak tudi na ravni celotne družbe (družbeni strošek proizvodnje). Zaradi škode, ki je povzročena okolju nastane razkorak med privatnimi in družbenimi stroški v višini negativnega vpliva na okolje (eksternalija). Naloga države je, da skozi oblikovanje različnih inštrumentov (npr. zeleni davki) poskrbi, da pride do internalizacije stroškov onesnaževanja v čim večji meri. V tem primeru se ustrezno zmanjša raven proizvodnje na družbeno zaželen obseg proizvodnje in onesnaževanja (Turner, 1994; Kosonen, Nicodeme, 2009; Royal Society, 2002; Tietenberg, 2003). Določitev optimalne višine zelenega davka ni enostavno, saj je težko določiti velikost eksternalije (Turner, 1994). Enako pomembno vprašanje je, kdo na koncu plača omenjeni davek, saj lahko podjetja, ki onesnažujejo okolje omenjeni davek prevalijo naprej na kupca v obliki višjih cen. Pravično je, če si breme razdelita oba, saj potrošnik skozi svoje nakupe pošilja signale proizvajalcem kaj morajo proizvajati, zato je delna odgovornost za onesnaževanje tudi na ramenih kupcev (Turner, 1994). Onesnaževalci so na eni strani spodbujeni k izboljševanju obstoječe tehnologije proizvodnje v smislu uporabe okolju bolj prijazne tehnologije (von Weizsacker et al., 1997; Turner, 1994). Obenem na drugi strani uvedba zelenih davkov spreminja potrošne vzorce potrošnikov v smislu bolj družbeno odgovornega vedenja. V kolikšni meri bo kupec oziroma proizvajalec (onesnaževalec) prevzel plačilo davka je v veliki meri odvisno od elastičnosti krivulj ponudbe in povpraševanja po določeni dobrini. V primeru neelastičnega povpraševanja večino davka plača potrošnik, v primeru elastičnega povpraševanja pa proizvajalec. Kadar je povpraševanje po dobrini bolj elastično in kupec lahko določen proizvod enostavno nadomesti z drugim je zeleni davek kot inštrument učinkovitejši. Ce je povpraševanje neelastično in kadar kupec nima na voljo alternativnega proizvoda, potem je zeleni davek ustrezno manj učinkovit (Turner, 1994). 1.2. OPREDELITEV ZELENIH DAVKOV Zeleni oziroma okoljski davki nimajo enotne definicije. OECD definicija okoljskih davkov je nekoliko strožja, saj je za klasifikacijo bistven motiv za uvedbo določenega davka. Davek je opredeljen kot okoljski samo v primeru, če je motiv za njegovo uvedbo zmanjšati okoljske eksternalije, ne pa zgolj fiskalni1. Evropska komisija kot okoljske opredeli vse tiste davke, pri katerih je davčna osnova fizična enota nečesa, kar ima dokazan negativen učinek na okolje (European Commission, 2009). Ne glede na definicijo pa za zelene davke velja, da večinoma temeljijo na porabi energije oziroma na emisijah CO2 (Ludewig et al, 2010). Evropska komisija loči tri glavne vrste zelenih/okoljskih davkov (European Commission, 2009): a) Davki na energijo so davki na produkte, ki se uporabljajo za transport ali druge statične namene. Med produkti za transport v veliki meri prednjačita bencin in diesel, med produkti za 1 OECD in EEA (European Environment Agency) med okoljske davke uvrščata preko 380 različnih oblik davkov in 250 okoljskih dajatev (OECD, 2006). druge statične namene pa kurilno olje, zemeljski plin, premog in elektrika. Kot rečeno, se kot okoljski davki štejejo samo trošarine na te produkte, medtem ko se davek na dodano vrednost na te produkte ne šteje kot okoljski davek, ampak kot davek na potrošnjo. b) Davki na transport oziroma motorna vozila so predvsem dajatve, povezane z lastništvom in uporabo motornih vozil, od avtomobilov do letal, ali na primer za plačilo dajatve za uporabo cest. Sem spadajo tudi davki na razne transportne storitve (npr. takse na letalske prevoze), kadar te ustrezajo definiciji okoljskih davkov. Izraz davki na transport je lahko nekoliko zavajajoč, saj so davki na bencin in diesel kot najpomembnejši komponenti teh davkov vključeni med davke na energijo, zato je mogoče za to skupino bolj primerna oznaka davki na motorna vozila. c) Davki na onesnaževanje in izrabo resursov vključujejo dve skupini davkov. Prvo skupino predstavljajo davki na razne emisije v zrak in vodo, odlaganje trdnih odpadkov in hrup. Izjema so emisije CO2, saj so te že vključene med davke na energijo. Druga skupina davkov so razni davki na črpanje in uporabo naravnih resursov. Davki na črpanje nafte in plina so tako vključeni v to skupino davkov, medtem ko so davki na uporabo nafte in plina vključeni med davke na energijo. Največji delež zelenih davkov se v državah OECD nanaša na prvi dve skupini in sicer na energijo (150 davkov) in motorna vozila (125 davkov), medtem ko se na zadnjo skupino zelenih davkov nanaša okoli 50 različnih davkov v državah OECD (OECD, 2006). 1.3. FISKALNI POMEN ZELENIH DAVKOV 1.3.1. SKUPNI PRIHODKI OD ZELENIH DAVKOV V EU V okviru EU, ki tudi v svetovnem merilu prednjači na področju zelenih davkov, je danes v povprečju 1 evro izmed vsakih 16 evrov pobran v obliki zelenih davkov. Podatki o deležu prihodkov od zelenih davkov za obdobje od leta 1995 do leta 2010 so po posameznih državah EU prikazani v spodnji tabeli. Tabela 1.1.: Prihodki od zelenih davkov v obdobju 1995-2010 v državah EU (v % BDP). Država 1995 1997 1999 2000 2003 2005 2007 2008 2009 2010 Razlika v %(1995-2010) Razlika v %(2000-2010) Rang 2010 Prihodek 2010 ( v mio evrov) Belgija 2,2 2,5 2,5 2,3 2,3 2,3 2,1 2,0 2,0 2,1 -0,2 -0,2 22 7324 Bolgarija 1,8 1,3 2,4 2,7 2,9 3,0 3,4 3,4 3,0 2,9 1,1 0,3 7 1051 Češka 2,7 2,4 2,4 2,4 2,4 2,6 2,4 2,4 2,4 2,4 -0,3 0,0 17 3571 Danska 4,4 4,7 5,2 4,7 4,8 4,9 4,6 4,2 3,9 4,0 -0,4 -0,7 1 9446 Nemčija 2,3 2,2 2,3 2,4 2,7 2,5 2,2 2,2 2,3 2,2 -0,1 -0,2 21 54669 Estonija 1,0 1,6 1,7 1,7 1,9 2,3 2,2 2,3 3,0 3,0 2,0 1,3 5 426 Irska 3,0 3,0 2,9 2,8 2,3 2,5 2,5 2,5 2,4 2,4 -0,7 -0,5 20 3690 Grčija 3,1 3,1 2,7 2,3 2,2 2,1 2,1 2,0 2,0 2,4 -0,7 0,1 15 5488 Španija 2,2 2,1 2,3 2,2 2,1 1,9 1,8 1,6 1,6 1,6 -0,5 -0,5 27 17333 Francija 2,5 2,4 2,4 2,2 2,0 1,9 1,8 1,8 1,8 1,8 -0,7 -0,4 26 34240 Italija 3,6 3,4 3,5 3,2 3,0 2,8 2,7 2,7 2,7 2,6 -1,0 -0,6 12 40425 Ciper 2,9 2,5 2,5 2,7 3,8 3,5 3,4 3,2 2,9 2,9 0,0 0,2 6 506 Latvija 1,2 2,2 2,5 2,4 2,5 2,7 2,1 2,0 2,3 2,4 1,2 0,0 16 433 Litva 1,9 2,1 2,9 2,4 2,7 2,3 1,8 1,6 2,0 1,9 0,0 -0,6 25 512 Luksemburg 3,0 3,0 2,8 2,8 2,8 2,9 2,5 2,5 2,5 2,4 -0,6 -0,4 18 958 Madžarska 2,9 2,9 3,3 3,0 2,8 2,8 2,8 2,7 2,7 2,6 -0,3 -0,4 11 2545 Malta 3,2 3,5 4,1 3,6 3,3 3,3 3,8 3,4 3,4 3,1 -0,1 -0,6 4 189 Nizozemska 3,6 3,8 3,9 3,9 3,7 3,9 3,8 3,9 4,0 4,0 0,4 0,1 2 23536 Avstrija 2,1 2,4 2,3 2,4 2,7 2,6 2,4 2,4 2,4 2,4 0,2 -0,1 19 6783 Poljska 1,8 1,8 2,1 2,1 2,5 2,7 2,7 2,6 2,6 2,6 0,7 0,5 13 9158 Portugalska 3,4 3,2 3,3 2,6 3,0 3,0 2,8 2,6 2,5 2,5 -0,9 -0,1 14 4306 Romunija 1,8 2,8 3,9 3,4 2,4 2,0 2,1 1,8 1,9 2,1 0,3 -1,4 23 2503 Slovenija 4,2 4,5 4,1 2,9 3,3 3,2 3,0 3,0 3,6 3,6 -0,5 0,7 3 1291 Slovaška 2,3 2,0 2,0 2,2 2,4 2,4 2,1 2,0 1,9 1,9 -0,5 -0,4 24 1230 Finska 2,9 3,3 3,4 3,1 3,2 3,1 2,7 2,7 2,6 2,8 -0,2 -0,4 8 4975 Švedska 2,8 3,0 2,9 2,8 2,9 2,9 2,6 2,7 2,8 2,8 0,0 0,0 9 9559 VB 2,9 2,9 3,1 3,0 2,7 2,5 2,5 2,4 2,6 2,6 -0,3 -0,4 10 44609 EU27 2,7 2,7 2,8 2,7 2,6 2,5 2,4 2,3 2,4 2,4 -0,3 -0,3 290755 EU17 2,7 2,6 2,7 2,6 2,5 2,5 2,3 2,2 2,3 2,3 -0,4 -0,3 207368 Vir: European Commission, 2012. Iz tabele lahko razberemo sledeče ugotovitve. Prvič, med posameznimi državami obstajajo velike razlike v deležu prihodkov od zelenih davkov. V večini držav članic EU znašajo davčni prihodki od zelenih davkov med 2% in 3% BDP. Samo štiri države imajo delež nižji od 2% (Slovaška, Litva, Španija, Francija) v letu 2010. V samo treh državah delež presega 3,5 % BDP in sicer na Danskem (4% BDP), na Nizozemskem (4,0% BDP) in v Sloveniji (3,6% BDP). Slovenija se torej uvršča visoko nad povprečje EU27, ki znaša 2,4% BDP, kar jo uvršča na tretje mesto med vsemi državami v EU z vidika davčnih prilivov od zelenih davkov. Drugič, kljub trendu naraščanja splošne okoljske ozaveščenosti v družbi zaradi globalnega segrevanja delež prihodkov od zelenih davkov v BDP v EU pada že vse od leta 1999 (iz 2,8 % v letu 1999 na 2.4 % v letu 2010). Kar v 17-ih državah se je prihodek od zelenih davkov (v % BDP) med letoma 1995 in 2010 zmanjšal, v sedmih državah se je povečal in v preostalih treh državah je ostal nespremenjen. Slovenija je pri tem padanju bolj izrazita, saj je delež zelenih davkov leta 1997 predstavljal celo 4,5 % BDP, medtem ko se je do leta 2010 zmanjšal za slabo odstotno točko (3,6 % BDP). Za takšno gibanje deleža zelenih davkov obstajajo najmanj trije utemeljeni razlogi. Prvič, države se v okviru svoje okoljske politike poleg davkov vse bolj poslužujejo tudi drugih ekonomskih instrumentov, kot je trgovanje z emisijami. Drugič, zaradi naraščajočih cen nafte narašča tudi politični pritisk, da se to naraščanje vsaj delno ublaži z znižanjem trošarin na pogonska goriva (European Commission, 2012). In tretjič, kljub vedno večjem številu zelenih davkov se delež davčnih prilivov od slednjih zmanjšuje predvsem zaradi vedno manjše porabe energije (OECD, 2006). Nižanje deleža zbranih prihodkov od zelenih davkov kaže na to da je politični projekt zelene davčne reforme do neke mere obstal. Zaradi tega mnogi okoljevarstveniki danes zahtevajo novo davčno reformo (Albrecht, 2006). 1.3.2. DELEŽ ZELENIH DAVKOV V CELOTNIH DAVČNIH PRIHODKIH Spodnja tabela prikazuje delež zelenih davkov v celotnih davčnih prihodkih po posameznih državah EU v letu 2010. Iz tabele lahko razberemo, da obstajajo med posameznimi državami velike razlike v deležu zelenih davkov v celotnih davčnih prihodkih. Največji delež davčnih prihodkov v celotnih davčnih prihodkih beležijo Bolgarija (10,7%), Nizozemska (10,3%) in Slovenija (9,6%). Tabela 1.2: Delež zelenih davkov v celotnih davčnih prihodkih v državah EU (v %). Država 2010 Rang Država 2010 Rang Belgija 4,7 26 Madžarska 6,9 16 Bolgarij a 10,7 1 Malta 9,2 4 Češka 7,1 15 Nizozemska 10,3 2 Danska 8,4 7 Avstrij a 5,6 24 Nemčij a 5,8 23 Polj ska 8,1 10 Estonij a 8,7 6 Portugalska 7,9 11 Irska 8,4 8 Romunij a 7,5 13 Grčij a 7,8 12 Slovenija 9,6 3 Španij a 5,2 25 Slovaška 6,7 18 Francija 4,2 27 Finska 6,5 19 Italij a 6,1 21 Švedska 6,0 22 Ciper 8,2 9 VB 7,4 14 Latvija 8,8 5 EU27 6,2 Litva 6,9 17 EU17 5,8 Luksemburg 6,4 20 Vir: European Commission, 2012. Najnižji delež zelenih davčnih prihodkov imajo Francija (4,2%), Belgija (4,7%) in Španija (5,2%). Slovenija znatno presega povprečje EU27 (6,2%) ter s svojim 9,6% deležem zelenih prihodkov v skupnih davčnih prihodkih zaseda visoko tretje mesto med državami EU27. 1.3.3. STRUKTURA DAVČNIH PRIHODKOV OD ZELENIH DAVKOV Spodnja tabela prikazuje strukturo davčnih prihodkov od zelenih davkov glede na njihovo vrsto (davki na energijo, davki na transport oz. motorna vozila, davki na onesnaževanje in izrabo resursov). V večini držav imajo s proračunskega vidika največjo težo davki na energijo, saj predstavljajo davki na naravne vire in onesnaževanje ter davki na motorna vozila mnogo manjši davčni vir. Davek na energijo na ravni EU27 generira v povprečju davčne prihodke v višini 1,8% BDP. Največje davčne prihodke generirajo davki na energijo v Bolgariji (2,6% BDP), na Danskem (2,3% BDP) in v Sloveniji (3,1% BDP), ki se je leta 2010 znašla na prvem mestu med vsemi državami EU27. Delež davkov na energijo v BDP se je med letoma 1995 in 2010 najbolj povečal v Estoniji (za 2.1% BDP) ter zmanjšal v Romuniji med 2000 in 2010 (za 1,5% BDP). V Sloveniji ostajajo primerjalno glede na leto 1995 približno na enaki ravni (3,1% BDP). Davek na motorna vozila na ravni EU27 generira v povprečju davčne prihodke v višini 0,5% BDP. Največje prihodke skozi takšno obdavčenje zbere Danska (1,5% BDP), Malta (1,4% BDP) in Nizozemska (1,2% BDP). Najslabše se odrežejo tranzicijske države kot so Estonija (0% BDP), Litva (0% BDP) in Češka (0,1% BDP). Slovenija se z zbranimi davčnimi prihodki od obdavčitve motornih vozil v višini 0,4% nahaja na 15. Mestu v EU27. Davki na naravne vire in onesnaževanje na ravni EU27 generirajo v povprečju davčne prihodke v višini 0,1% BDP, ter predstavljajo najnižji vir davčnih prilivov v vseh državah EU27. Največji delež davčnih prihodkov generirajo na Nizozemskem (0,7% BDP) in v Estoniji (0,3% BDP). Zanemarljivo majhne deleže dosegajo države kot so Češka, Nemčija, Grčija, Španija, Italija Litva, Avstrija, Portugalska in Romunija. V Sloveniji predstavljajo slednji davki okoli 0,2% BDP, kar nas uvršča na šesto mesto v EU. Kljub svoji zanemarljivosti predstavljajo ti davki v mnogih državah vedno pomembnejši davčni vir. Tabela 1.3: Prihodki od posameznih zelenih davkov v EU po državah v letu 2010 (v % BDP). Država Energija Rang Motorna vozila Rang Naravni viri in onesnaževanje Rang Belgija 1,3 27 0,6 11 0,2 7 Bolgarija 2,6 3 0,3 19 0,1 11 Češka 2,2 6 0,1 25 0,0 15 Danska 2,3 4 1,5 1 0,2 4 Nemčija 1,8 15 0,4 16 0,0 24 Estonija 2,6 2 0,0 26 0,3 2 Irska 1,5 24 0,9 6 0,0 23 Grčija 1,8 20 0,7 9 0,0 26 Španija 1,3 26 0,3 18 0,0 20 Francija 1,4 25 0,2 20 0,1 10 Italija 2,0 11 0,6 12 0,0 17 Ciper 1,9 14 1,1 4 0,0 26 Latvija 2,0 12 0,3 17 0,1 12 Litva 1,8 18 0,0 27 0,0 18 Luksemburg 2,2 7 0,2 24 0,0 22 Madžarska 2,0 9 0,5 14 0,1 8 Malta 1,5 23 1,4 2 0,2 5 Nizozemska 2,0 10 1,2 3 0,7 1 Avstrija 1,6 22 0,7 7 0,0 19 Poljska 2,1 8 0,2 21 0,2 3 Portugalska 1,8 17 0,7 8 0,0 25 Romunija 1,8 16 0,2 22 0,0 21 Slovenija 3,1 1 0,4 15 0,2 6 Slovaška 1,6 21 0,2 23 0,0 14 Finska 1,8 19 0,9 5 0,1 13 Švedska 2,2 5 0,5 13 0,0 16 VB 1,9 13 0,6 10 0,1 9 EU27 1,8 0,5 O,1 EU17 1,7 0,5 0,1 Vir: European Commission, 2012. Pri analizi in interpretaciji podatkov v zgornjih tabelah je potrebno upoštevati določene omejitve. Prvič, pogosto davki na energijo in motorna vozila predstavljajo zgolj velik proračunski prihodek za državo brez jasnega okoljevarstvenega namena. Drugič, davčni prihodek je rezultat davčne stopnje in davčne osnove. Davčni prihodki izraženi skozi delež v BDP se lahko povišajo bodisi zaradi višjih davčnih stopenj bodisi zaradi znižanja BDP, zato je kazalec do neke mere tudi zavajajoč. Tretjič, omenjeni kazalci niso indikator okoljske prijaznosti, saj ima lahko država nizke davčne prihodke zaradi nizkih davčnih stopenj ali zaradi izredno visokih davčnih stopenj, ki so v znatni meri spremenile vedenje različnih subjektov. Četrtič, v mnogih državah obstajajo izjeme pri zelenih davkih zaradi socialnih, ekonomsko-konkurenčnih in okoljskih razlogov. 1.4. ZELENA DAVČNA REFORMA 1.4.1. OPREDELITEV IN CILJI ZELENE DAVČNE REFORME Zelena oziroma okoljska davčna reforma pomeni, da država namesto dobrih stvari, kot so delo, dohodek in kapital, začne raje obdavčevati slabe stvari (onesnaževanje, izraba naravnih resursov) (Bousqet, 2000). Cilj take reforme je izboljšati stanje okolja, povečati učinkovitost izrabe resursov in povečati zaposlenost v panogah povezanih s kontrolo onesnaževanja in managementom resursov. Cilj zelene davčne reforme je izboljšati stanje tako v okoljskem kot ekonomskem smislu (Ekins, 2009; Glomm et al, 2008), zato se je v zvezi z zeleno davčno reformo začel uporabljati tudi izraz »dvojna dividenda« (Glomm et al, 2008). Do danes so mnoge države (EU, OECD) do neke mere uvedle zelene davke. Svetovno prvenstvo na področju zelenih davkov se pripisuje Finski, ki je leta 1990 kot prva uvedla davek na CO2 (Speck, Jilkova, 2009). V naslednjih letih je svoje davke progresivno »zelenila«, tako z uvajanjem novih oblik zelenih davkov (davek na odlaganje trdnih odpadkov, davek na motorna vozila, davek na pločevinke, davek na proizvodnjo jedrske energije) kot s povečevanjem davčne obremenitve (leta 1990 je bil davek na tono emisij CO2 4,1€, leta 1998 pa že 62,9€). Hkrati je Finska v tem obdobju zmanjšala tudi davke na delo (dohodnino) in prispevke za socialno varnost (OECD, 2004). Kljub temu, da so vse države do neke mere uvedle zelene davke, le za nekatere lahko rečemo, da so izpeljale celovito zeleno davčno reformo. Celovita zelena davčna reforma pomeni, da država za velikost na novo uvedenih zelenih davkov ustrezno zmanjša velikost drugih davkov in/ prispevkov, kar pomeni, da skupno davčno breme za podjetja in gospodinjstva ostane nespremenjeno (Ludewig et al, 2010; OECD, 2007). Med države, ki so izvedle take reforme, se poleg Finske prištevajo še Švedska, Danska, Nizozemska, VB, Nemčija in Norveška (Andersen, Ekins, 2009). Glavne značilnosti njihovih reform so povzeti v spodnji tabeli. Tabela 1.4: Zelena davčna reforma v izbranih državah. Država Leto začetka Povečanje davkov Zmanjšanje davkov Magnituda Švedska 1990 CO2, SO2, razno Dohodnina, energetski davki na kmetijstvo 2,4 % vseh davčnih prihodkov Danska 1994 Bencin, voda, odpadki, elektrika, avtomobili, CO2, SO2 Dohodnina, prispevki za soc. varnost, davek na kapital V letu 2002 približno 3 % BDP oz. 6 % vseh davkov Nizozemska 1996 CO2 Davek na dobiček podjetij, dohodnina, prispevki za socialno varnost 0,5 % vseh davčnih prihodkov v letu 1999 Velika Britanija 1996 Odlaganje trdnih odpadkov Prispevki za socialno varnost 0,1 % vseh davčnih prihodkov v letu 1999 Nemčija 1999 Pogonska goriva Prispevki za socialno varnost Okrog 1,8 % davčnih prihodkov v letu 2002 Norveška 1999 CO2, SO2, diesel Dohodnina 0,2 % davčnih prihodkov v letu 1999 Finska 2001 Energija za industrijo Prispevki za socialno varnost 0,2 % davčnih prihodkov v letu 2002 Vir: OECD, 2007. Cilj vseh držav, ki so izvedle celovito davčno reformo, je bil znižati stroške dela (predvsem prispevke za socialno varnost) in povečati davčno osnovo z davki na potrošnjo in okoljskimi davki (Speck, Jilkova, 2009). V večini zgornjih držav so bili zato novi zeleni davki uvedeni pod predpostavko fiskalne nevtralnosti, kar pomeni da so bili drugi davki ali socialni prispevki ustrezno znižani. V takem primeru pričakujemo, da zelena davčna reforma izboljšala stanja okolja (manjše emisije CO2), ter obenem omogočila nižje stroške dela, večjo stroškovno konkurenčnost gospodarstva ter posledično višjo gospodarsko rast in zaposlenost (Bousqet, 2000). 1.4.2. REZULTATI ZELENE DAVČNE REFORME V POSAMEZNIH DRŽAVAH Kot je razvidno iz spodnje tabele, so z izjemo Velike Britanije vse države dosegle cilj. V vseh državah se je obdavčitev dela, izražena v deležu BPD, zmanjšala (denimo na Nizozemskem iz 25,8 % v letu 1990 na zgolj 17,7 % v letu 2005), hkrati pa se je povečal delež zelenih davkov. V Veliki Britaniji je bil delež davkov na delo v BDP skoraj konstanten skozi celotno preučevano obdobje, medtem ko je delež zelenih davkov v BDP v preučevanem obdobju upadel za razliko od drugih držav. Tabela 1.5: Delež davka na delo in zelenih davkov v BDP v različnih obdobjih v izbranih državah z izvedeno zeleno davčno reformo. Država Vrsta davka 1990 1995 2000 2005 Švedska davek na delo 35,8 31 32,3 31,2 zeleni davek 2,4 2,8 2,8 2,9 Nizozemska davek na delo 25,8 22,1 20,3 17,7 zeleni davek 3,1 3,5 3,9 4,0 Nemčija davek na delo 20,9 24,9 24,3 22,3 zeleni davek 2,0 2,4 2,4 2,5 Finska davek na delo 24,8 26,1 23,7 23,3 zeleni davek 2,2 2,9 3,1 3,0 Danska davek na delo 24,1 28 26,6 24,8 zeleni davek 3,6 4,4 5,2 5,8 VB davek na delo 14,3 14 14,3 14,4 zeleni davek 2,7 2,9 3,1 2,5 Vir: Speck, Jilkova, 2009. Celovite ex-post evaluacije zelenih davčnih reform so v literaturi izredno redke. Nekaj smo jih vendarle našli in so predstavljene v nadaljevanju. Gre za oceno uspešnosti zelene davčne reforme v dveh evropskih državah in sicer v Nemčiji in na Danskem. a) EX-POST EVALUACIJA MAKROEKONOMSKIH UČINKOV ZELENE DAVČNE REFORME V NEMČIJI Eno bolj celovitih empiričnih evaluacij so naredili Ludewig et al (2010) za zeleno davčno reformo v Nemčiji, zato je v nadaljevanju predstavljena nekoliko bolj podrobno. Zelena davčna reforma v Nemčiji je potekala v večjem številu faz od leta 1999 do leta 2003. V tem obdobju so postopoma znatno dvignili trošarine na elektriko in vsa pogonska goriva. Tako ustvarjene davčne prihodke so v večji meri usmerili v znižanje prispevkov delodajalcev in delojemalcev za socialno varnost, manjši delež pa so namenili za podporo obnovljivim virom energije in rekonstrukciji energetsko potratnih stavb. Poleg tega je reforma zajemala tudi vrsto olajšav in oprostitev, s katerimi so podpirali predvsem energetsko učinkovite elektrarne in javni potniški promet. Na ta način so Nemci dosegli dvojno korist, in sicer večjo energetsko učinkovitost in pogoje za ustvarjanje novih delovnih mest. Zelena davčna reforma je bila v Nemčiji pomembna prelomnica. Prvič v zgodovini se je namreč zgodilo, da bencin ni bil obdavčen zgolj v fiskalne namene. Ker sta bolj učinkovita raba energije in širitev obnovljivih virov energije v splošnem relativno delovno intenzivni panogi (obnova stavb, razvoj, proizvodnja in vzdrževanje nove tehnologije, novi načini kmetovanja) je davčna reforma tudi pomembno pripomogla k zmanjšanju brezposelnosti. Poleg tega so nižji in stabilni stroški dela pomenili tudi spodbudo za ustvarjanje novih delovnih mest. Hkrati so se močno povečale tudi investicije in inovacije na področju obnovljivih virov energije, zmanjšala pa se je potreba po uvozu fosilnih goriv. S tem prihrankom so ustvarili nova delovna mesta, uvoz nafte in razsipanje z energije pa so raje nadomestili z inteligentnim inženiringom. Ludewig et al (2010) bolj podrobno navajajo pozitivne učinke zelene davčne reforme v Nemčiji: a) Višji davčni prihodki. Prihodki iz naslova zelenih davkov so se povečali iz 34 mio EUR v letu 1998 na 57 mio EUR v letu 2003. Kljub temu porastu zelenih davkov se je delež vseh davkov v BDP v tem obdobju zmanjšal za 4 %. Celotni davčni prilivi zaradi obdavčitve slabega so leta 2003 znašali 18 mrd evrov. b) Zmanjšanje emisij CO2 in porabe bencina. Emisije in poraba bencina so se od začetka davčne reforme zmanjšali 4 leta zapored, kar se ni zgodilo vse od združitve Nemčije naprej. Potrebno je sicer poudariti, da gre velik delež zmanjšanja porabe bencina na račun povečanja porabe diesla, kljub temu pa se je v obdobju 1995 do 2006 poraba vseh pogonskih goriv v Nemčiji v povprečju zmanjševala za 0,3 % na leto. Zaradi reforme se je povečala tudi uporaba javnih prevoznih sredstev, saj se je število potnikov v javnem prometu v obdobju 1998 do 2008 povečalo iz 9,7 milijonov na 10,8 milijonov. Uporaba lastnih prevoznih sredstev je v tem obdobju stagnirala. Povečala se je uporaba car sharing-a za 70%. c) Povečano povpraševanje po energetsko varčnih izdelkih. Pri nakupu avtomobilov je denimo poraba goriva oziroma okoljska prijaznost postala glavni dejavnik odločitve o nakupu, saj kar 89 % anketiranih postavlja ta dejavnik na prvo mesto. Močno je poraslo tudi zanimanje za pasivne hiše. d) Povečana ponudba energetsko varčnih izdelkov. Na trgu je vse več avtomobilov z zelo majhno porabo goriva. Še leta 1998 je bila povprečna poraba goriva v nemških avtomobilih 8,6 litrov na 100 km, do leta 2007 se je zmanjšala na 7,6 litrov na 100 km. Tudi proizvajalci solarnih panelov že vrsto let zapored beležijo več kot 10 % rast prodaje. Če je bilo še leta 2002 v Nemčiji inštaliranih 4 milijone m2 solarnih panelov, je do leta 2008 ta številka narasla na 11 milijonov m2. e) Strukturna preobrazba gospodarstva. Zelena davčna reforma je bila spodbuda za strukturno preobrazbo nemškega gospodarstva. Podjetja so izboljšala svojo energetsko učinkovitost in hkrati razvijala okolju bolj prijazne tehnologije. Nemčija je postala najpomembnejši svetovni proizvajalec dobrin za varstvo narave, kar ustvarja nova delovna mesta. Po ocenah je danes že 1,4 milijona delovnih mest v Nemčiji povezanih z varstvom okolja. f) Zmanjšanje prispevkov za socialno varnost in povečanje zaposlenosti. Zaradi davčne reforme so prispevki za socialno varnost za 1,7 % manjši, kot bi bili brez nje. Na račun nižjih stroškov dela je bilo po ocenah ustvarjenih 250.000 novih delovnih mest. Zmanjšanje prispevkov za socialno varnost posledično tudi zmanjšuje privlačnost dela na črno oziroma spodbuja redno zaposlovanje. g) Povečanje mednarodne konkurenčnosti predelovalne industrije. Ker je bila predelovalna industrija v Nemčiji deležna precejšnjih davčnih olajšav, so podjetja iz te dejavnosti postala bolj konkurenčna v mednarodnem okolju, hkrati pa davčne olajšave spodbujajo inovacije na področju energetsko varčnih proizvodov. Kljub naštetim pozitivnim učinkom reforma v Nemčiji ni bila najbolj pozitivno sprejeta, tako s strani političnih strank, industrije kot s strani prebivalstva. Glavni reformni očitki so bili sledeči: a) Podražitev pogonskih goriv in dvig življenjskih stroškov. Prebivalstvo nad reformo ni bilo navdušeno zato, ker je reforma podražila pogonska goriva, ki imajo precejšen delež v strukturi porabe gospodinjstev. Zaradi tega tudi ne preseneča, da se je v kampanjo proti davčni reformi močno vključila nemška avtomobilska zveza. Mnogi so jo poimenovali kar rop, čeprav je bila z davčnega vidika nevtralna, saj so se poleg prispevkov za socialno varnost zmanjšali tudi davek na dobiček podjetij, povečali pa so podpore otrokom in študentom. b) Socialna nepravičnost. Zaradi povečanja cen pogonskih goriv je reforma nad-proporcionalno prizadela šibkejše sloje, pri katerih pogonska goriva predstavljajo relativno velik delež v strukturi porabe zaradi nižjih dohodkov. c) Nenamenska poraba zbranih sredstev. Nekoliko presenetljivo so mnogi, med njimi celo stranka zelenih, reformi očitali, da zeleni davki niso bili porabljeni za izboljševanje okolja, ampak za znižanje socialnih prispevkov in izplačilo pokojnin. d) Neposredni stroški za industrijo. Povišanje davkov se je po mnenju mnogih odrazilo v višjih cenah in posledično nižji konkurenčnosti nemškega gospodarstva. Stroški naj bi za nemško industrijo znašali po nekaterih ocenah okoli 1 mrd evrov. Ne glede na očitke Ludewig et al (2010) menijo, da je bila gledano v celoti reforma uspešna, cilji pa doseženi. Vseeno je potrebno v zvezi z nemško zeleno davčno reformo omeniti še nekaj. Delež zelenih davkov med vsemi davki je iz 5,2 % v letu 1998 (leto pred začetkom reforme) zrasel na 6,5 % v letu 2003 (leto konca reforme). Po tem letu je delež začel zopet upadati in je do leta 2010 upadel nazaj na 5,8 %, torej skoraj na isto raven kot leta 1998. Glavni razlogi za upad deleža zelenih davkov med vsemi davki po letu 2003 so bili sledeči: • Zelena davčna reforma je bila zelo uspešna pri usmerjanju obnašanja podjetij in gospodinjstev v zvezi z varovanjem okolja. V obdobju od leta 2000 do 2006 se je poraba fosilnih goriv zmanjšala za 18 %. Prišlo je do substitucije bencina z diesel gorivom. Ker je diesel gorivo manj obdavčeno kot bencin, je izpad prihodkov znaten. • V letu 2006 se je povečala stopnja DD V, zato se je povečal relativni pomen tega davka med vsemi davki. • Za zelene davke je davčna osnova količina produktov, zato ti davki ne rastejo skladno z inflacijo, kot velja za davke, pri katerih je davčna osnova vrednost (npr. davek na dodano vrednost). b) EX POST EVALUACIJA MAKROEKONOMSKIH UČINKOV ZELENE DAVČNE REFORME NA DANSKEM Na Danskem je podobno kot v Nemčiji davčna reforma potekala več let (večji del v letih 1994 do 1998), ko so povečali ali uvedli vrsto zelenih davkov in zmanjšali obdavčitev dela. Zeleni davki na Danskem zajemajo davke za gospodinjstva in davke za industrijo. Glavni cilj reforme tudi na Danskem ni bil povečati davčne prihodke države, temveč reciklirati zelene davke nazaj gospodarstvu. Trije glavni načine recikliranja zelenih davkov so prikazani v spodnji tabeli in so sledeči: • investicijske spodbude za energetsko učinkovitost v industriji, • zmanjšanje stroškov dela, • zmanjšanje socialnih prispevkov. Tabela 1.6: Davčni prihodki in recikliranje davčnih prihodkov v industriji v obdobju 1996 do 2000 (v mio DKK). 1996 1997 1998 1999 2000 Zeleni davki 915 1440 1955 2220 2450 Recikliranje -710 -1230 -1730 -1900 -2075 - investicijske spodbude -300 -500 -500 -500 0 - nižji socialni prispevki -200 -490 -945 -1115 -1750 - zmanjšanje socialnih prispevkov za malo gospodarstvo -180 -210 -255 -255 -295 - administrativni stroški -30 -30 -30 -30 -30 - subvencija za menjavo ogrevanja -60 -60 -60 -60 -60 Vir: Hansen, Holger, 2000. Učinki zelene davčne reforme na Danskem so bili sledeči: • nespremenjeni proračunski prihodki (fiskalna nevtralnost), • nespremenjeni celotni stroški za industrijo (upoštevaje recikliranja zelenih davkov), • nižji stroški dela in večje število novih delovnih mest, • povečanje energetske učinkovitost in znižanje stroškov energije zaradi investicij v energetsko učinkovitejšo tehnologijo, • višja konkurenčnost gospodarstva zaradi nižjih stroškov dela in energije, • zmanjšanje emisij (za 24% med leti 1990 in 2001). Kljub naštetim pozitivnim učinkom zelene davčne reforme na Danskem, se je kot očitek najbolj pogosto pojavljal problem regresivnosti. Wier et al (2005) so za Dansko naredili tudi analizo regresivnosti zelenih davkov. Na Danskem zeleni davki predstavljajo približno v letu 2010 9% celotnih davčnih prihodkov in po tem kazalniku ima Danska verjetno najvišje davčno breme iz naslova zelenih davkov na svetu. Analiza kaže, da je imela obdavčitev C02 ugodne okoljske učinke, vendar pa so bili zeleni davki res močno regresivni. Oceno učinkov zelene davčne reforme v določeni meri ni mogoče določiti, saj so zeleni davki pogosto vpeljani skupaj z drugimi ukrepi (npr. regulacija). Kljub temu izkušnje mnogih evropskih držav (npr. Irska, Nizozemska, Švedska) kažejo, da so bili učinki zelene davčne reforme v večini držav pozitivni. Kljub pozitivnim izkušnjam se v strokovni literaturi najbolj pogosto pojavljajo dileme glede regresivnosti, obstoja dvojne dividende in (ne)učinkovitosti zelenih davkov. Omenjenim vidikom se bolj podrobno posvečamo v nadaljevanju. 1.4.3. VPRAŠANJE REGRESIVNOSTI Učinki redistribucije dohodka so ključni pri vseh diskusijah ob uvedbi zelenih davkov (Verde et a., 2009; OECD, 2006). Obstajajo redistribucijski učinek tako na ravni gospodinjstev kot na ravni podjetja. Redistribucijski učinek na ravni podjetij odpira vprašanje kako zeleni davki vplivajo na povpraševanje podjetij po določenih proizvodnih dejavnikih. Gre za vprašanje substitucije med različnimi proizvodnimi dejavniki (delo, kapital, onesnaževanje). Pokazalo se je, da ima majhno povečanje zelenih davkov že občutne posledice na prerazdelitev med delom in kapitalom (Fullerton, Heutel, 2004; OECD, 2006). Na ravni gospodinjstev so zeleni davki lahko regresivni, saj obremenjujejo v večji meri tiste z nižjimi dohodki, saj slednji mnogo večji delež svojega dohodka namenjajo na primer za ogrevanje stanovanja. Redistribucijske učinke na ravni gospodinjstev so proučevali v Avstraliji, VB, Italiji, ZDA, Španiji in na Norveškem ter pri tem ugotovili: • Na Norveškem so bili višji davki na letalski promet in avtomobile kompenzirani z nižjimi davki na avtobusni promet, mopede in kolesa (Roed, 2004). • V Avstraliji (Cornwell, Creedy, 1997) in ZDA (West, Williams, 2004) so regresivnost davka na emisije omilili transferji. • V VB je bil davek na emisije (Symons e tal., 1994) regresiven, pri čemer je bila regresivnost v veliki meri odvisna od reciklaže zbranih prihodkov. • V Nemčiji so bili regresivni učinki od -0,88% dohodka pri najnižji dohodkovni skupini prebivalstva do -0,15% pri najvišji dohodkovni skupini, kar kaže na relativno majhno prerazdelitev dohodka ob uvedbi zelenega davka (OECD, 2006). • V Italiji (Tiezzi, 2001) in Španiji (Labandeira, Labeaga, 1999) stopnja regresivnosti ni bila tako izrazita. Učinkovito reševanje vprašanja regresivnosti na ravni gospodinjstev je ključno pri pridobivanju širše javne podpore za izvedbo zelene davčne reforme. Poleg tega zeleni davki, kot je na primer davek na elektriko, prizadenejo revnejši sloj ne samo skozi uvedbo davka, ampak tudi zato ker slednji živijo v slabše izoliranih stavbah, pogosto s starimi termo-akumulacijskimi pečmi. Posebej so tudi prizadete družine z majhnimi otroki in starejši, ki praviloma skozi celoten dan potrebujejo ogrevanje. V primeru reciklaže in ustvarjanja novih delovnih mest bi bil pritisk na tiste najbolj ogrožene skupine ljudi ustrezno nižji. Za zmanjšanje problema regresije države praviloma uporabljajo dva ukrepa (OECD, 2006) in sicer izvzetje določenih skupin iz obdavčitve (ex-ante) (npr. nižji davčne stopnje, diferenciacija davčnih stopenj) ali transferje prizadetim skupinam (ex-post). Problem prvega ukrepa je, da zmanjšuje učinkovitost samih okoljevarstvenih ukrepov. Bolj smiseln je namreč drugi ukrep, ki skozi drugačne cenovne signale spreminja dosedanje vzorce obnašanja ekonomskih subjektov, pri čemer obenem regresivnost zmanjšuje ex-post skozi ustrezne transferje. V večini držav so bili skozi omenjena dva ukrepa učinki regresivnosti skoraj v popolnosti izničeni (OECD, 2006; West, Williams, 2004; Kosonen, Nicodème, 2009). 1.4.4. DVOJNA DIVIDENDA Poleg vprašanja prerazdelitve dohodka je drugo glavno vprašanje povezano z morebitno izgubo konkurenčnosti in večjo brezposelnostjo ob uvedbi zelenih davkov. Kadar so slednji vplivi znatni bodo poleg stranskih negativnih ekonomskih učinkov prisotni tudi negativni okoljski učinki, saj bodo podjetja na eni strani našla načine kako se izogniti davčnim obremenitvam na drugi strani pa bodo potrošniki, kupovali isto blago iz držav izvzetih iz določenih okoljskih omejitev. Ob uvedbi zelenih davkov je z vidika sektorske konkurenčnosti potrebno upoštevati, da bo negativni vpliv močnejši v primerih ko (OECD, 2006; Kosonen, Nicodeme, 2009): • obstaja relativno majhna možnost prevalitve višjih davkov v cene zaradi visoke elastičnosti povpraševanja po določeni dobrini in močne konkurence v panogi; • ne obstaja možnost substitucije z vidika čistejše in okolju prijaznejše tehnologije; • obstaja visoka energetska intenzivnost v posameznem sektorju, • v čim manjšem številu držav uvedemo zelena davke. Zviševanje stroškov lahko povzroči padec mednarodne konkurenčnosti in realokacijo proizvodnih dejavnikov v tujino ali izgubo tržnega deleža. Vse države, ki so izvedle zeleno davčno reformo so zato razbremenile svoja podjetja ali sektorje. Negativne učinke so nevtralizirane skozi ciljno porabo prihodkov zbranih s pomočjo zelenih davkov v smislu znižanja davkov na delo ali znižanja socialnih prispevkov z namenom povišanja stroškovne konkurenčnosti (t.i. reciklaža), višje rasti BDP in večje zaposlenosti (Hoerner, Bosquet, 2001; OECD, 2006). Na ravni panoge lahko vpeljava zelenih davkov poveča stroške, toda če pride do razbremenitev stroškov dela imajo lahko od tega koristi predvsem delovno intenzivne panoge (OECD, 2006; Harrison, Kristrom, 1997; Vermeend, Vaart, 1998). V tem primeru pride do redistribucije davčnega bremena od podjetij in sektorjev glede na njihovo energetsko in delovno intenzivnost. Envoldsen et al. (2009) pokažejo, skozi analizo konkurenčnosti v sedmih državah, ki so izvedle celovito davčno reformo, da ni bilo negativnega učinka povišanih zelenih davkov na mednarodno konkurenčnost podjetij. Prav zaradi tega so mnoge države za katere je značilna visoka obdavčitev dela (Švedska, Danska, Finska) izvedle prve zeleno davčno reformo in iskale koristi dvojne dividende (Albrecht, 2006). Prvo dividendo povezujemo z redukcijo CO2 emisij, drugo pa skozi zniževanje socialnih prispevkov ali dohodnine z nižjimi stroški ter večjo konkurenčnostjo (European Commission, 1992; Baranzini et al. 2000). Bosquet (2000) je na podlagi analize 139 modelov simulacij ugotovil, da se učinki zelene davčne reforme razlikujejo na kratek in dolgi rok. Na kratek do srednji rok so pričakovani učinki zelene davčne reforme znatno zmanjšanje emisij CO2, znižanje stroškov dela (če se prepreči rast plač), majhno povečanje zaposlenosti in gospodarske aktivnosti in majhen porast cen. Bolj dvomljivi so učinki zelene davčne reforme na dolgi rok (Bousqet, 2000; Gimenez, Rodriguez, 2010). Zeleni davki predstavljajo praviloma relativno majhen delež v davčni strukturi prihodkov države, kar pomeni, da bi za nadomestitev izpada dohodnine potrebovali njihovo drastično povečanje. Zaradi regresivnosti znatnega povečanja zelenih davkov ni za pričakovati, zato je mnogo bolj smiselno njihovo postopno povečanje ob sočasni, transparentni in namenski uporabi zbranih davčnih prihodkov za zagotovitev nižje davčne obremenitev na delo (npr. nižji prispevki) oziroma za večje spodbude na podjetniški ravni (npr. eko-subvencije). Brez slednjega obstaja relativno malo prostora za znatne okoljske (zmanjšanje emisij, večja energetska učinkovitost) in razvojne učinke (višja rast). Na eni strani empirični dokazi kažejo, da je dvojna dividenda prisotna tako na makroekonomski ravni (Glomm et al, 2008) kot na mikroekonomski ravni (Burnett, Hanson, 2008). Toda na drugi strani nekatere študije kažejo, da učinek t.i. dvojne dividende ne obstaja (Oates, 2005; Schob, 2003; Kosonen, Nicodeme, 2009). Oates (2005) na primer meni, da uvedba zelenih davkov povzroča še večje distorzije na trgu dela. V primeru uvedbe zelenih davkov je zaradi višjih cen realni dohodek ustrezno manjši in ponudba dela prav tako. Slednje lahko vpliva na manjšo količino zbranih davkov iz naslova dela. V državah v katerih so davki na dohodek relativno visoki (npr. Švedska) je omenjeni učinek lahko znaten, kljub relativno majhni spremembi v ponudbi dela na trgu. Predvsem v državah z visokim deležem sive ekonomije je izredno težko predvideti učinek povišanih (zelenih) davkov na ponudbo dela. Učinek dvojne koristi oz. dvojne dividende (fiskalne in razvojne) pomeni, da je mogoče uporabiti zelene davke kot obliko davčnih sprememb na širšem področju fiskalnih reform. Z zelenimi davki je mogoče doseči na eni strani prestrukturiranje davčnih obremenitev (nižji prispevki za socialno zavarovanj oziroma nevtralni fiskalni učinek) in sočasno pri tem spodbuditi prestrukturiranje gospodarstva ter njegov trajnostni razvoj. Močna dvojna dividenda pomeni dodaten potisk v smeri nove zelene davčne reforme (Albrecht, 2006). 1.4.5. (NE)UČINKOVITOST ZELENIH DAVKOV IN UPORABA OSTALIH INSTRUMENTOV Mnogi menijo, da so zeleni davki bolj učinkoviti od drugih instrumentov okoljske politike predvsem zaradi možnosti reciklaže zbranih davčnih prihodkov. Slednje zelene davke kot inštrumente okoljevarstvene politike v osnovi loči od drugih inštrumentov (npr. regulacija, brezplačna razdelitev dovoljenj). Ker slednji inštrumenti ne omogočajo zbiranja prihodkov in njihove namenske uporabe je učinkovitost slednjih inštrumentov ustrezno nižja, družbeni stroški pa ustrezno višji. Obenem mnogi avtorji tudi menijo, da se je potrebno pri uporabi zelenih davkov zavedati tudi njihovih pomanjkljivosti in omejitev, ki se kažejo skozi manjšo učinkovitost zelenih davkov z vidika reševanja perečih okoljevarstvenih problemov. Avtorji iščejo rešitve predvsem skozi smiselno nadgradnjo zelenih davkov z drugimi inštrumenti in ukrepi zelene davčne reforme (npr. regulacija, označevanje, komunikacijska strategija). V nadaljevanju navajamo nekatere pomanjkljivosti zelenih davkih in načine njihovega odpravljanja na konkretnih primerih. Kosonen in Nicodeme (2009) opozarjata, da pogosto višina davka ne odraža celotne eksternalije, zato sprememba potrošnih navad in proizvodnih metod ne bo takšna kot bi si želeli. Pogosto se ekonomski subjekti tudi ne zavedajo kaj kupujejo z vidika obremenitve okolja, zato lahko pri tem mnogo pomagajo etikete in druge oblike ozaveščanja javnosti. Označbe na proizvodih lahko povečajo učinkovitost določenih zelenih davkov skozi dvig elastičnosti povpraševanja po določenem proizvodu, saj potrošnika opozarjajo na okolju škodljivo potrošnjo in proizvodnjo. Označbe so pomembnejše kadar so stroški pridobivanja informacij visoki in trgi nizko konkurenčni. Albrecht (2006) meni, da zeleni davki povzročajo cenovno distorzijo, saj so po davkih realne plače ustrezno nižje, kar ima vpliv na delovanje trga dela. Avtor meni, da je mnogo bolje uporabiti davek na potrošnjo in oblikovati eno dodatno nižjo stopnjo, saj bodo s tem administrativni stroški uvedbe nižji, potreba po institucionalnih inovacijah pa ustrezno nižja. Študija OECD (2006) opozarja, da je na primer davek na energijo lahko neučinkovit v primeru najemniškega odnosa. Boljša izolacija stavbe je lahko rešitev toda lastnik noče prevzeti investicije, saj bo koristi zaradi boljše fasade imel izključno najemnik. Obenem najemojemalec ni zainteresiran za obnovo fasade, saj bo vse koristi v smislu večje vrednosti stavbe še posebej po njegovem odhodu imel predvsem lastnik hiše. Kadar imamo tako nasprotujoče si interese je kombinacija zelenih davkov z drugimi instrumenti dobra rešitev (npr. subvencije). Študija OECD (2006) tudi opozarja, da so zeleni davki primerni za internalizacijo eksternalij in spremembo vedenja ekonomskih subjektov, toda obenem so mnogo manj primerni za kontrolo kako, kje in kdaj je določen proizvod uporabljen, zato je tu mnogo bolj smiselna regulacija. Obenem regulacija daje vtis, da je nekaj družbeno škodljivo, za razliko od zelenih davkov, kjer plačilo slednjega zagotavlja potuho v smislu družbeno sprejemljivega načina življenja in delovanja. Kosonen in Nicodeme (2009) sta podobno prepričana, da je mnogo ceneje in politično lažje izvedljivo uporabiti obstoječe davke in davčne stopnje kot uvesti novi zeleni davek. Avtorja sta namreč prepričana, da zeleni davki niso najbolj učinkoviti kadar je prihranek relativno majhen v primerjavi s stroški iskanja informacij bolj učinkovitih načinov delovanja in bivanja. V teh primerih so subvencije tiste, ki lahko pripomorejo k hitrejšemu nakupu energetsko učinkovitih tehnologij in naprav. Dresner et al., (2006) menijo, da v VB ni bila težava toliko v nasprotovanju javnosti za uvedbo zelenega davka, ampak je bil problem predvsem v njegovi idejni zasnovi in izvedbi. Ljudje preprosto niso verjeli, da bodo zbrani prihodki namenjeni za okoljske programe. Možno je, da so prihodki od zelenih davkov porabljeni za okoljevarstvene subvencije ali pa da temu ni tako, lahko se celo zgodi da so subvencije namenjene spodbujanju okolju neprijaznega vedenja (npr. subvencije za izkopavanje premoga namesto subvencije za biogoriva). Obenem ljudje ne vidijo nobenega smisla v sočasnem zniževanju davka na dohodek, saj menijo da gre samo za pretakanje denarja iz levega v desni žep, kerj ne razumejo učinka dvojne dividende. Uvedba zelenih davkov mora torej spremljati ustrezna komunikacijska strategija in visoka stopnja transparentnosti. Učinkovitost zelenih davkov je torej mogoče povečati, če so zeleni davki uvedeni skupaj z drugimi instrumenti kot so subvencije, oznake, certifikati o poreklu in regulacija. Slednje povečuje učinkovitost okoljevarstvene politike. Ključna je medsebojna interakcija različnih ukrepov predvsem v smeri razumevanja njihovega dopolnjevanja oziroma izključevanja. Toda po drugi strani slednje povečuje kompleksnost izvedbe, administrativne stroške izvedbe in proračunske izdatke (npr. subvencija). Izredno pomembno je, da so ukrepi zelene davčne reforme usklajeni tudi z drugimi politikami kot so stanovanjska, fiskalna in sektorsko-industrijska. 2. METODOLOŠKI PRISTOPI PRI ANALIZIRANJU MAKOEKONOMSKIH UČINKOV ZELENE DAVČNE REFORME Obstajajta dva različna metodološka pristopa pri modeliranju povezave med okoljem oziroma specifičnim okoljskim sektorjem in gospodarstvom. Prvi pristop temelji predvsem na zelo natančnem modeliranju določenega sektorja, pri čemer pa praviloma ne pojasnjujejo najbolje interakcije med tem sektorjem in gospodarstvom kot celoto. V to skupino spadajo modeli dinamične linearne optimizacije (gre za modele MESSAGE, EFOM-ENV, WASP, BALANCE) in modeli parcialnega ravnotežja POLES, TIMES...) Njihova glavna prednost je, da ti modeli vsebujejo zelo natančno tehnološko specifikacijo sektorja in zato omogočajo opis sistema s pomočjo množice različnih tehnologij ter tako omogočajo ugotavljanje, kaj se zgodi s proizvodom tega sektorja, če se uporabi različna kombinacija tehnologij. Bistvena slabost teh modelov je, da ne omogočajo celovito napoved rezultatov na ravni gospodarstva kot celote, zato so za naš projekt manj uporabni. Drugi pristop pa temelji na strukturnih makroekonomskih modelih. Bistvena prednost teh modelov je, da omogočajo dokaj natančno napoved makroekonomskih rezultatov ob različnih scenarijih, pri čemer vsak model temelji na določenih predpostavkah. Ti modeli nam omogočajo boljše razumevanje gospodarskih posledic okoljskih ukrepov, saj lahko proučujemo tudi ekonomske procese, ki vodijo do končnih rezultatov. Slabost teh modelov pa je, da je vsak sektor oziroma modeliran na agregirani ravni. Tako je na primer energetski sektor modeliran na agregatni ravni na osnovi neoklasične produkcijske funkcije. Substitucije med posameznimi tipi goriv se tako npr. v energetskem sektorju praviloma vršijo na osnovi elastičnosti substitucije. Strukturne makroekonomske modele nadalje lahko razdelimo na modele splošnega ravnotežja (CGE) ali pa na makroekonometrične modele keynesianskega tipa. Osnovna značilnost CGE modelov je, da temeljijo na neoklasični mikroekonomski osnovi in splošnem ravnotežju v gospodarstvu. Predpostavljajo popolno konkurenco in polno zaposlenost. Zaradi tega se v praksi ti modeli uporabljajo predvsem pri ocenjevanju srednjeročnih in zlasti dolgoročnih učinkov različnih okoljevarstvenih (davčnih) ukrepov. Taka modela sta npr. GEM-E3 in HONKATUKIA. Makroekonometrični modeli temeljijo na dolgih časovnih serijah. So odprti in zelo strukturirani, omogočajo pa analizo učinkov posameznih okoljskih scenarijev na letni osnovi. Omogočajo razvoj endogenih spremenljivk v času, tudi v stanju ekonomskega ravnotežja. Primeri teh modelov so HERMIN, E3MG, LEAN-TCM, GINFORMS, NEMESIS in E3ME. V zadnjih letih raziskovalci v Evropi uporabljajo predvsem E3ME model. Gre za dinamični simulacijski ekonometrični model. Model ima tri module in sicer makro modul, energijski modul in okoljski modul. S E3ME modelom se da zelo natančno analizirati učinke posameznega okoljevarstvenega ukrepa. 2.1. MODEL E3ME 2.1.1. NAMEN Model E3ME je namenjen analiziranju učinkov E3 politik (Ekonomija, Energija, Okolje-Environment), še posebej tistih, ki se nanašajo na okoljske davke in predpise (regulacije) in raziskave in razvoj. Model omogoča proučevanje kratkoročnih (letnih) in srednjeročnih ekonomskih učinkov in pa dolgoročnih učinkov E3 politik za obdobje 20 let. E3ME tako združuje značilnosti letnih kratkoročnih in srednjeročnih sektorskih modelov, ki so ocenjeni s pomočjo ekonometričnih metod, kot tudi značilnosti CGE (computational general equilibrium) modelov. Gre za dinamični simulacijski model, ki se ocenjuje s pomočjo ekonometričnih metod. Čeprav se lahko E3ME uporablja za napovedovanje, je model predvsem uporaben za ocenjevanje učinkov vhodnih šokov, preko analize scenarijev. Vhodni šok je lahko sprememba v politiki, sprememba v ekonomskih predpostavkah, ali druga sprememba na spremenljivki v modelu. Analiza je lahko usmerjena v prihodnost (ex-ante) ali preteklost (expost). Scenariji se lahko uporablja za oceno posameznih politik, ali oceno občutljivost do ključnih virov. Model E3ME vsebuje 42 proizvodnih sektorjev (OECD klasifikacija), pri čemer je energetski sektor še dodatno disagregiran na način, da vključuje tudi energetsko okoljske interakcije ter 16 storitvenih sektorjev. Model je namenjen analiziranju makroekonomskih učinkov (s poudarkom na okoljskih komponentah) okoljevarstvenih ekonomskih politik, predvsem z vidika okoljskih obdavčitev in regulativ, za 33 držav v Evropi (EU27, Norveška, Švica, Islandija, Hrvaška, Turčija in Makedonija) kot celoto. Omogočena pa je tudi analiza okoljevarstvenih učinkov v posamezni državi. Struktura E3ME temelji na sistemu nacionalnih računov (ESA 95) z dodatnimi povezavami do povpraševanja po energiji in emisij v okolje (glej sliko 2.1). Trg dela je analiziran zelo podrobno, z ocenjenimi enačbami za povpraševanje po delovni sili, ponudbo po delovni sili, plačami in delovnimi urami. Skupaj model sestavlja 33 sklopov ekonometrično ocenjenih enačb, ki vključujejo tudi komponente BDP (potrošnja, investicije, mednarodna trgovina), cene, povpraševanje po energiji in povpraševanje po surovinah. Vsak sklop enačb je razčlenjen po državah in po sektorjih. E3ME tako omogoča analiziranje učinkov posameznih scenarijev po številnih gospodarskih, energetskih in okoljskih kazalcih med drugimi tudi po (1) BDP in njegovih komponentah (izdatki gospodinjstev, investicije, državni izdatki, mednarodna trgovina), (2) sektorskih outputih in cenah, (3) potrošnih izdatkih in cenah, (4) sektorski zaposlenosti, brezposelnosti, mezdi in ponudbi dela, (4) povpraševanju po energiji po posameznem sektorju in gorivu, (5) emisijah CO2 po sektorjih in gorivih. E3ME model temelji na podatkih za obdobje 1970-2010 in letnih projekcijah do leta 2050. Glavni viri podatkov so Eurostat, podatkovna baza AMECO DC ECFIN in IEA, ki jih dopolnjujejo baze OECD STAN in druge baze. Vrzeli v podatkih so ocenjene z uporabo prilagojenih algoritmov programske opreme. V primerjavi z drugimi podobnimi obstoječimi modeli so prednosti modela E3ME sledeče: • Zelo obsežna razčlenitev (model disaggregation). Model omogoča analiziranje precej zapletenih scenarijev, še posebej tistih, ki se razlikujejo glede na sektor in državo. Prav tako omogoča zelo podrobno analizo učinka posameznega ekonomskega ukrepa. • Ekonometrični pedigre. Ker model temelji na ekonometričnih metodah, omogoča uspešno analiziranje tudi kratko in srednjeročnih učinkov posameznih ukrepov. • E3 povezave. E3ME je hibridni model. Omogoča dvosmerno povratno informacijo med gospodarstvom, povpraševanja in ponudbo po energiji in okoljskimi emisijami, kar je nedvomno prednost pred modeli, ki bodisi te informacije ignorirajo v celoti ali temeljijo le na enosmerni povezavi. 2.1.2. OPIS E3ME MODELA Tekoča ekonomska aktivnost, ki jo izvaja nek ekonomski subjekt (gospodinjstva, podjetja, vlade, sindikati in druge skupine) s časovnim zamikom deluje na vse ostale ekonomske subjekte, pri čemer so ti učinki opazni v gospodarstvu še nekaj naslednjih let. Ti učinki se prenašajo preko okolja (z zunanjimi učinki, kot so emisije toplogrednih plinov), preko gospodarske aktivnosti, preko sistema cen (npr. prek trga dela in surovin), in preko globalnega prometa in informacijskih omrežij. Trgi prenašajo te učinke na tri glavne načine: preko ustvarjanja povpraševanja po proizvodnih dejavnikih, s pomočjo plač in cen, ki vplivajo na dohodke, in s pomočjo dohodkov, ki se odražajo v dodatnem povpraševanju po blagu in storitvah. Vse te povezave vključuje model E3ME preko treh modulov, E3 (economy, energy, environment), ki so prikazane v sliki 2.1. Slika 2.1.: Moduli modela E3ME. Vir: E3ME priročnik, str. 8, in Camecon (2012). Model tako vključuje računovodske bilance (1) za blago in storitve iz input-output tabel, (2) energetske bilance za energetske nosilce in (3) izdatke iz nacionalnih računov. Prav tako model vključuje okoljske tokove emisij, ki izhajajo iz povpraševanja po energiji, trga dela, cen in komponent BDP (z dvema različnima razčlenitvama potrošnje) in iz enačb transporta. Vsak modul modela E3ME je v sliki 2.1 prikazan v svojem pravokotniku in uporablja svoje obračunske enote in vire podatkov. Eksogeni dejavniki, ki prihajajo izven okvira modeliranja so prikazani kot inputi v vsak modul. Npr. za gospodarstvo EU kot celoto so ti dejavniki gospodarske dejavnosti in cene v ne-EU področjih ter ekonomske politike (vključno z davčnimi stopnjami, rastjo državnih izdatkov, obrestnimi merami in deviznimi tečaji). Ekonomski modul temelji na Eurostatovem sistemu nacionalnih računov iz leta 1995 (ESA95). V sliki 2.2 je prikazana računovodska struktura za posamezno regijo. Slika 2.2.: Osnovna input-output struktura. Industries + Value Added: wages profits depreciation + Taxes & Subsidies Gross Output -----------' Vir: E3ME priročnik, str. 27. Za modul energetski sistem so zunanji dejavniki cene nafte na svetovnih trgih in energetske politike (vključno z regulacijo energetskih panog). Za modul okolje pa so eksogeni dejavniki okoljevarstvene politike, kot so npr. zmanjšanje SO emisij iz velikih kurilnih naprav. Povezave med moduli modela so prikazane s puščicami, ki kažejo, katere vrednosti se prenašajo med posameznimi moduli. Iz ekonomskega modula se prenašajo v energetski modul podatki o ekonomski aktivnosti in splošni ravni cen, v obratni smeri pa se vrši prenos cen energentov in njihova poraba. Iz energetskega modula se vrši prenos emisij onesnaženosti zraka v okoljski modul. Iz okoljske modula pa se vrši prenos okoljskih davkov in sheme trgovanja z oko ljevarstv enimi kuponi v ekonomski modul. V nadaljevanju je podrobneje opisan vsak E3 modul. a) Modul ekonomija Sliki 2.3 in 2.4 prikazujeta ekonomski modul kot integriran EU regionalni model. Večina spremenljivk prikazanih v sliki 2.3 so disagregirne na ravni 42 panog. Celoten sistem je rešljivi hkrati za vse panoge iz za vseh 29 držav, možna pa je rešitev za posamezno državo. Sliki 2.3 in 2.4 prikazujeta tri zanke gospodarske soodvisnosti. Te zanke so: izvozna zanka, output-investicijska zanka in dohodkovna zanka. Več o teh zankah se najde v E3ME priročniku, str. 9-11. Slika 2.3.: Modul ekonomija. ffisfflfftg Wold EV Oulsido Ko JOT EU inside Rsahn Consumers' Expenditure Activity, P-fca Ell Ftnspoftatton & E>b»i=Ljt-on Investment & Inputs to Production linput-outpul) Employment Ottw R#g tons' Output Total uerrand Hi Vir: E3ME priročnik, str. 9. Vir: E3ME izobraževanje. Model E3ME predpostavlja, da se vsa mednarodna trgovina vrši med regijo in transportno distribucijsko mrežo (ni bilateralne trgovine). Obseg trgovine je razdeljen na notranjo (v okviru enega trga) in zunanjo trgovino, v okviru sistema enačb za vsak sklop. Ključna pojasnjevalna spremenljivka je indikator zunanje aktivnosti, ki je določen na osnovi tehtane skupne aktivnosti na izvoznih trgih s pomočjo izvoznih deležev, pridobljenih iz dvostranskih trgovinskih matrik. Na vse trgovinske tokove v modelu vplivajo relativne cene, pri čemer je vključen učinek deviznih tečajev in stroškov na enoto. Povpraševanje po delu je v modelu E3ME izpeljan iz povpraševanja po proizvodih. Na trg dela vpliva output, relativni stroški dela glede na proizvedeni output, brezposelnost in stopnje ugodnosti (benefit rates). Trg dela je disagregiran na raven panoge in regije, pri čemer je povezava med panogami in regijami modelirana v plačnih enačbah (wage equations). Ponudba dela je izpeljana na osnovi delovne aktivne populacije in stopnje aktivnosti. Izpeljana je za vsak spol in starostno kohorto posebej, pri čemer nanjo vpliva regijska brezposelnost. Plače so določene na osnovi modela pogajanj (employer-union bargaining), pri čemer upoštevajo panožne karakteristike trga dela v vsaki regiji. b) Modul energija in okolje Modul energije in okolja tvori več komponent in sicer energetska komponenta, energetsko tehnološka komponenta in komponenta emisij. V sliki 2.5 so prikazani inputi iz okoljskega modula in modula ekonomije v energetsko komponento. Slika 2.5.: Inputi v energetsko komponento. Vir: E3ME priročnik, str. 14. Slika 2.6.: Povratna informacija iz energetske komponente. electricity supply industry fuel use by ESI input-output coefficients: energy to electricity Agregatno povpraševanje po energiji (slika 2.4) je ocenjeno s pomočjo množice ko-integracijskih (cointegrating) enačb, pri čemer so ključne pojasnjevalne spremenljivke sledeče: gospodarska aktivnost vsakega od 19 uporabnikov goriva, povprečne relativne cene energije uporabnikov goriva, tehnološke spremenljivke in sicer izdatki za R&R v ključnih panogah, ki proizvajajo energijo. Enačbe uporabe goriva so ocenjene za štiri goriva (premog, težka olja, plin in električna energija) s štirimi sklopi enačb, pri čemer so ocenjene za vsako regijo (državo) posebej. Te enačbe omogočajo substitucijo med posameznimi gorivi na osnovi relativnih cen goriv, pri čemer pa na izbiro posameznega goriva lahko vplivajo tudi tehnološke spremenljivke. Na cene energentov pri porabnikih energije vplivajo predpostavke o ceni olja, plina in premoga (za porabnike fosilnih goriv) oziroma cene elektrike iz ESI komponente v povezavi s stroški proizvodnje in distribucije ter ponudbe (za porabnike električne energije). Prav tako na cene energentov pri porabnikih vplivajo davki (davek na CO2, energijski davek). Podatki v okviru energijske komponente temeljijo na IEA podatkih. Podatki o porabi energije so pridobljeni iz energetskih bilanc IEA od leta 1970 dalje. IEA energetske bilance so podane v okviru časovne vrste. Ker pa v IEA energetskih bilancah nastopa 54 energetskih nosilcev, je bilo le te potrebno združiti v dvanajst vrst energije, ki se uporabljajo v E3ME modelu. Podatki o cenah energentov so bili zbrani z uporabo več virov, pri čemer je bil glavni vir IEA Energy Statistics. Gre za bruto cene (vključno z davki) v $/ toe, po državah in po gorivu od leta 1978 dalje, davke na enoto goriva pa od leta 1978 dalje. IEA predloži nepopolne, dostavljeno cena (z in brez davka). V primeru manjkajočih podatkov, so bili ti dopolnjeni na osnovi naslednjih predpostavk: (1) če so manjkajoči podatki za vsa leta, potem je bilo vzeto, da je davek enak nič; (2) v primeru manjkajočih podatkov na koncu obdobja, se je predpostavilo, da so davki niso spreminjali glede na zadnje leto, kjer so bili na voljo; (3) če so manjkali podatki na začetku časovne serije, potem se je predpostavilo, da so davki rasli po 5 % letni stopni do prvega obstoječega podatka. Energetsko tehnološka komponenta (ETM) trenutno zajema nabor tehnologij, ki se uporabljajo v oskrbi z električno energijo. Nove tehnologije prihajajo v model preko investicijskih odločitev ( gre za analizo stroškov in koristi preko NSV). Več o ETM se najde v http://www.camecon.com/suite_economic_models/e3me/pdf%20files/ETM.pdf. Komponenta emisij je namenjena izračunavanju onesnaževanja zraka, pri čemer ta izračun temelji na porabi goriva končnih uporabnikov in na primarni rabi goriva panog, ki proizvajajo gorivo, zlasti panoge proizvodnje električne energije. Onesnaževanja zraka zajema naslednje komponente: ogljikov dioksid (CO2), žveplov dioksid (SO2), dušikov oksid (NOx), ogljikov monoksid (CO), metan (CH4), črn dim (PM10), hlapne organske spojine (HOS) , jedrske emisije, svinčeve emisije, CFC in v ostale štiri toplogredne pline: dušikov N2O, HFC, PFC in SF6. Te štirje plini skupaj s CO2 in CH4 predstavljajo šest toplogrednih plinov (GHG), ki se jih spremlja v okviru Kjotskega protokola. S pomočjo ocenjenih škodnih koeficientov, nam model E3ME omogoča oceniti tudi koristi v zvezi z zmanjšanjem povezanih emisij (npr PM10, SO2, NOx). Podatki o emisijah CO2 so na voljo za uporabnike trdnih goriv, naftnih derivatov in plina posebej. V okviru energijske komponente se oceni poraba goriva po porabnikih goriva. Te ocene se potem agregirajo na raven trdih goriv, naftnih derivatov in plina. To omogoča izračun emisijskih koeficientov (tones of carbon in CO2 emitted per toe). Koeficienti so izračunani za vsako leto, ko so na voljo podatki. Projekcije o prihodnjih emisijah so narejene na osnovi zadnje izračunane zgodovinske vrednoti. Časovni podatki za CO2 emisije, disagregirani na raven porabnikov goriv so pridobljeni od Eurostata. Ne C02 emisije so pridobljene iz EDGAR podatkovne baze. ETS (Emission Traiding Scheme) je modelirana dokaj stilizirano. Nadomestila se obravnavajo kot davki na rabo energije v odvisnosti od vsebnosti ogljika v gorivih. Ta nadomestila se v obliki povečanja stroškov preko večjih cen v celoti prenesejo na potrošnike oziroma se kažejo v večjih dobičkih. Cene nadomestil se lahko določajo eksogeno, ali pa se določijo v okviru E3ME modela, pri čemer pa se predpostavlja, da je trg trgovanja z emisijami v ravnotežju (market clearing). Cene nadomestil ne vplivajo na cene energentov, ki so določene eksogeno. V sliki 2.6 je prikazano kako energetske komponente vplivajo na realno gospodarstvo. Spremembe potrošnikovih izdatkov za gorivo in bencin se lahko oblikujejo iz spremembe rabe goriv, ki se ocenjujejo v energetski komponenti, pri čemer pa je raven potrošnikovih izdatkov za gorivo in bencin kalibrirana na osnovi zgodovinskih časovnih vrst. Model omogoča, da se uporabnik odloči, ali bodo spremembe potrošnikovih izdatkov za goriva in bencin določene na ravni enačb potrošnikovih izdatkov, ali pa bodo določene s pomočjo enačb v energetski komponenti. Ostali vplivi energetske komponent na realne komponente (proizvodnjo, trgovino, vlado) se vršijo preko sprememb v input-output koeficientih. 2.1.3. UČINKI ZELENIH DAVKOV V E3ME MODELU Eden od namenov modela E3ME je zagotoviti dosledno in skladno obravnavo fiskalne politike v odnosu do emisije toplogrednih plinov. S pomočjo E3ME modela lahko proučujemo, kako davki na C02 in energijo vplivajo na zmanjševanje okoljskih emisij ter tudi vpliv drugih davčnih in ekonomskih politik na zmanjševanje emisij. V sliki 2.7 prikazujemo kako davek na C02 in energijo v okviru modela vpliva na cene in mezde. Slika 2.7.: Vpliv zelenih davkov na cene in mezde. Vir: E3ME priročnik, str. 21. Ta vpliv temelji na dveh ključnih predpostavkah. Prva predpostavka je, da se učinek davka vrši preko cene goriva in preko katerokoli uporabe naslednjih prihodkov od davka pri zmanjševanju drugih davkov. Drugi učinki niso modelirani. Npr. če bi uvedba takega davka povzročila (poleg spremembe v relativnih cenah) tudi spremembe v učinkovitosti premoga pri proizvodnji električne energije (ne bi bilo več učinkovito uporabljati premoga v proizvodnji električne energije), potem bi morali to dodatno vključiti v model. Druga predpostavka je, da je uvoz goriv in domača proizvodnja goriv obdavčena v skladu s stopnjo C02 in energetske vrednosti goriva, medtem ko izvoz goriv ni obdavčen. Predpostavlja se, da ta davek plačujejo proizvajalci in uvozniki goriva. Ta davek se nato v obliki višjih cen goriva prenese na končne uporabnike. Nadaljnja predpostavka je, da industrija prenese te dodatne stroške goriva na svoje kupce v obliki višjih cen blaga in storitev. Povečanje končne cene je torej posledica direktnega in indirektnega vpliva davka na posamezno blago oziroma storitev. Ce se prihodki od davka uporabljajo za zmanjšanje delodajalčevih davčnih stopenj, bo to povzročilo zmanjšanje stroškov dela in posledično zmanjšanje stroškov proizvodnje. Tudi te spremembe se bodo nato v okviru E3ME modela prenesle naprej. Neto učinek davkov na cene proizvodov in cene uvoznih dobrin se bo prenesel na potrošniške cene, kar bo povzročilo spremembe v potrošnji dobrin in storitev. Ta sprememba bo odvisna od posameznega okoljskega davka in njihove cenovne elastičnosti. Višje cene dobrin in storitev bodo vodile v zahtevke po višjih plačah. Ekonometrične študije potrjujejo, da na dolgi rok ves davek plača potrošnik. To dejstvo je vključeno v E3ME model v okviru dolgoročne rešitve modela. Slika 2.8.: Vpliv zelenih davkov na proizvodnjo in zaposlenost. Vir: E3ME priročnik, str. 22. Slika 2.8 prikazuje, kako okoljski davki preko direktnega vpliva na cene in mezde vplivajo posredno na makroekonomske agregate (porabo goriv, proizvodnjo, sektorsko zaposlenost...). Sprememba cene goriv zaradi zelenih davkov bo povzročila preko elastičnosti substitucije spremembo v porabi goriv. Povišanje cen goriva zaradi večjih davkov bo povzročilo spremembe v potrošnih cenah, kar se bo odražalo preko substitucije v spremembi potrošniških izdatkih, v spremembi izvozne dejavnosti in v spremembi razmerja med domačo proizvodnjo in uvozom. Te spremembe bodo preko povratne zanke vplivala tudi na uporabo različnih vrst goriv. Ce se stroški dela zaradi »recikliranja« davčnih prihodkov zmanjšajo, bo to najprej direktno pozitivno vplivalo na zaposlovanje ter kasneje tudi indirektno preko relativne cenovne konkurenčnosti, saj se bo proizvajalo več blaga in storitev v panogah, ki so bolj delovno intenzivne. 2.1.4. ANALIZA SCENARIJEV: DAVEK NA ENERGIJO IN DAVEK NA CO2 V nadaljevanju predstavljamo analizo dveh tipov scenarijev in sicer uvedba davka na energijo in uvedba davka na CO2. V obeh primerih bomo predpostavljali, da se vsi tako pridobljeni prihodki namenijo za zmanjševanje proračunskega deficita oz. povečanje proračunskega presežka. V kasnejših analizah bomo zelene davke reciklirali na različne načine, npr. za zmanjšanje obremenitve stroškov dela, za zmanjšanje davčnega bremena (zmanjšanja davčne stopnje davka na dodano vrednost). Analiza bo temeljila na osnovi primerjave z osnovno projekcijo (osnovni scenarij). Večina rezultatov bo predstavljena v obliki razlike od osnovne projekcije, zato bomo v nadaljevanju najprej predstavili, na kakšnih predpostavkah temelji osnovna projekcija in na kakšen način smo jo dobili. 2.1.4.1. OPIS OSNOVNE PROJEKCIJE (OSNOVNEGA SCENARIJA) IN PREDPOSTAVKE Za osnovno projekcijo (osnovni scenarij) v okviru E3ME modela je pomembno, da je v skladu z napovedmi, ki se uporabljajo v drugih analizah. V okviru osnovne projekcije smo predpostavljali, da je projekcija E3ME skladna z rahlo modificirano projekcijo Evropske komisije (modificirana projekcija PRIMES BASELINE 2009). PRIMES BASELINE 2009 napovedi so prikazane v Tabeli D1 v dodatku. V sliki 2.9 prikazujemo ključne faze pri modeliranju osnovne projekcije. Vir: Camecon (2012). Vhodni elementi (inputi) za izdelavo osnovne projekcije so zgodovinski podatki (podatki o ekonomskih kazalcih, podatki o energiji in okolju) pridobljeni iz različnih virov (Eurostat, IEA...), ocenjeni parametri endogenih spremenljivk in osnovne predpostavke. V okviru zgodovinskih podatkov za Slovenijo se za ekonomske kazalce (zaposlenost, output, potrošnja, investicije, mezde, izvoz...) uporabljajo podatki do vključno leta 2010. Pridobljeni so bili iz podatkov, ki jih je objavil Eurostat februarja 2012. Zgodovinski podatki o energetskih komponentah (energijska potrošnja po posameznih uporabnih goriv.) ter o okoljskih komponentah pa izhajajo iz World Energy Outlook in se na nanaša na obdobje do vključno leta 2009. Endogene spremenljivke so določene na osnovi funkcij, ki so ocenjene na podlagi zgodovinskih podatkov. Pri ocenjevanju parametrov se uporablja metoda kointegracije (cointegration) in error correction metodologija. Gre za ocenjevanje parametrov preko dveh faz. V prvi fazi se skuša ugotoviti obstoj kointegracijskega razmerja med izbranimi spremenljivkami, ki so izbrane na podlagi ekonomske teorije in ostale literature. Tako je npr. povpraševanje po delu odvisno od realnega outputa, realnih stroškov dela, števila delovnih ur, cen energije in dveh mer tehnološkega napredka (npr. yt = a0 + al* xt). V drugi fazi pa vrši regresija na osnovi error-corection modela. Gre za dinamično regresijo na osnovi prvih diferenc, pri čemer se kot regresorji uporabljajo vse spremenljivke iz prve faze, ter odložene prve diference eksogene spremenljivke in error-corection spremenljivka (npr. Ayt = b0 + bl* Axt + b2* Ayt-i + b3*ECMt-i ). Osnovne predpostavke so pridobljene na osnovi različnih virov. V tabeli 2.1 prikazujemo osnovne predpostavke in njihov vir. Tabela 2.1: Osnovne predpostavke. DATA SOURCES World assumptions 1. Commodity prices - food CE own assumptions - beverages CE own assumptions - agricultural raw materials CE own assumptions - metals CE own assumptions - energy IEA, PRIMES - oil IEA, PRIMES - global inflation CE own assumptions Region specific assumptions 1. Exchange rates DG ECFIN AMECO database over historical, fixed afterwards - euro exchange rates (WREX) - purchasing power standard (WRPX) 2. Interest rates DG ECFIN AMECO database over historical, fixed afterwards - short-term rate (WRSR) - long-term rate (WRLR) 3. Macro variables Not use for E3ME regions (endogenous) forecasts calibrated to PRIMES 2009 projection Historical data stored in databank from Eurostat Other Regions (CE own assumptions + results from E3MG modelling) - GDP (WGDP) - GDP deflator (WHUC) 4. Government consumption (WRSG, GW01, GW02,GW03) Eurostat, Cambridge Econometrics - defence - fixed after last year of historical data - education - fixed after last year of historical data - health - fixed after last year of historical data 5. Fiscal policy DG ECFIN AMECO database, DG TAX AND CUSTOMS "Taxes in Europe" database over historical period, fixed afterwards - taxes on goods and services (WITR) - standard rate on VAT (WSVT) - taxes on income and capital gains (WDTR) - taxes on international trade (WTTR) - subsidies and other transfers to households (WBNR) - social security taxes paid by employees (WSSR) - social security taxes paid by employers (WERS) 6. Population (WRPO, PARI.... PAR6) Eurostat population projections - total population - male/female split - children/working-age/ old-age pensioner split 7. Labor force (LRP1, LRP2) Not use for E3ME regions (endogenous) Historical data stored in databank from Eurostat LFS - male/female participation rates Vir: Camecon (2012). Za Slovenijo so vrednosti teh predpostavk za obdobje 2010-2030 prikazane v tabeli D2 v dodatku. Prav tako so prikazane vrednosti predpostavk za posamezne dobrine (npr. cene energentov, goriv...). Osnovni scenarij temelji tako temelji na vseh vladnih ukrepih, ki so bili implementira do sredine leta 2010. Tako je npr. cena CO2 določena na osnovi ukrepov slovenske vlade, ki jih implementirala do sredine leta 2010. Postopek zagotavljanja skladnosti osnovne projekcije v E3ME modelu poteka v treh korakih. Gre v bistvu za proces kalibracije. Prva faza pri izenačevanju E3ME projekcij z objavljeno in rahlo modificirano napovedjo PRIMES BASELINE 2009 (EU Energy trends to 2030, Baseline scenario 2009, European Comission, 2010) je zagotovitev konsistentnosti oziroma pretvorba številk v primerno obliko. To pomeni, da je treba uskladiti različne dimenzije modela (geografska pokritost, časovni horizont, sektorska pokritost...). Tako pridobljeni podatki se nato shranijo v posebni datoteki. V naslednji fazi se potem reši model na ta način, da se rezultati modela ujemajo z rahlo modificiranimi PRIMES BASELINE 2009 napovedmi, ki so shranjeni posebni datoteki (glej sliko 2.9). Gre za proces »kalibrirane napovedi«. V tej napovedi, model rešuje svoje enačbe in primerja razlike v rezultatih s podatki, ki so shranjeni v podatkovni bazi. Rezultati modela se nadomestijo z vrednostmi v podatkovni bazi napovedi. Razlike med rezultati in napovedmi se shranjujejo v posebni bazi podatkov. Ta baza se imenuje baza "ostankov". V zadnji fazi se model še enkrat reši, pri čemer se uporabi tudi baza »ostankov«. Gre za tako imenovano endogeno osnovno projekcijo. Po teoriji bi moral biti končni rezultat enak kot v primeru kalibrirane napovedi, a v praksi ujemanje ni 100 odstotno (glej E3ME priročnik, str. 40-41). V okviru E3ME modela se proces kalibracije z modificirano PRIMES BASELINE 2009 napovedmi izvrši na osnovi trendov (stopenj rasti) in ne na osnovi ravni. Razlog je v tem, da so zgodovinski podatki v E3ME modelu novejši kot pa so podatki iz modificirane PRIMES BASELINE 2009. Kalibracije za PRIMES BASELINE 2009 napovedi se izvedejo za glavne ekonomske spremenljivke ter za povpraševanje po energiji (spremenljivke FRO, FRO1, FRO2...FRO12) in podatke o emisijah (spremenljivke GHG, FCO2..) na osnovi. Ker pa PRIMES BASELINE 2009 napovedi izhajajo iz leta 2010 in ne zajemajo najbolj spremenjenega ekonomskega okolja (gospodarske krize) se kratkoročna kalibracija za makroekonomske spremenljivke izvrši na osnovi AMECO kratkoročnih napovedi. Zato je osnovni scenarij narejen na osnovi modificirane PRIMES BASELINE 2009 napovedi. Ključna prednost endogene osnovne projekcije, da lahko izvajamo različne scenarije in ugotavljamo, kako se rezultati spreminjajo glede na osnovni scenarij. Obstajata dve osnovi endogeni projekciji in sicer endogena osnovna projekcija SI in endogena osnovna projekcija EU. V okviru endogene osnovne projekcije SI se kalibracija izvede le za Slovenijo, medtem ko so druge evropske regije obravnavane kot eksogene. Ta projekcija se uporablja pri analizi scenarijev, ki imajo vpliv le na Slovenijo (npr. sprememba domače davčne stopnje). V okviru endogene osnovne projekcije EU pa se E3ME model simultano reši za celotno Evropo. Ta projekcija se uporablja za scenarije, ki bodo vplivali na celotno Evropo (npr. sprememba cene nafte). Ce se uporabi ta rešitev, bodo rezultati za Slovenijo vključevali tudi sekundarne učinke iz drugih evropskih regij, ki se bo vršila preko mednarodne trgovine. V nadaljevanju bomo prikazali, kaj se zgodi, če Slovenija uvede davek na ogljik oz. dodatni davek na energijo. Ker bosta ta dva scenarija verjetno vplivala le na slovensko gospodarstvo, bomo uporabili endogeno projekcijo SI. Preostali del Evrope smo obravnalikot eksogen. Pri vseh scenarijih, ki jih bomo prikazali je pomembno poudariti, da temeljijo na zgodovinskih podatkih do vključno leta 2009 (energijske in okoljske komponente) oz leta 2010 (ekonomske komponente), na podlagi vladnih ukrepov, ki so bili implementira do sredine leta 2010, ter na podlagi dolgoročnih in kratkoročnih trendov glede energetskih in okoljskih komponent, ki temelji na projekcijah Evropske komisije iz leta 2009 (PRIMES BASELINE 2009). Tudi dolgoročni trendi za makro ekonomske komponente temeljijo na projekcijah Evropske komisije iz leta 2009 (PRIMES BASELINE 2009), medtem ko kratkoročne makro ekonomske komponente temeljijo na AMECO projekcijah. To pomeni, da so učinki ekonomske krize, s katero se sooča Slovenija le delno zajeti, zato je potrebno spodaj prikazane rezultate obravnavati zelo previdno. 3. ANALIZA UVEDBE DODATNEGA DAVKA NA OGLJIK IN DAVKA NA ENERGIJO NA SLOVENSKO GOSPODARSTVO 3.1. ANALIZA UVEDBE DODATNEGA DAVKA NA OGLJIK NA SLOVENSKO GOSPODARSTVO V tem sklopu prikazujemo, kako uvedba dodatnega davka na ogljik vpliva na slovensko gospodarstvo. V okviru E3ME modela se predpostavlja, da se plačevanje tega davka naloži uporabnikom goriv na osnovi njihovih emisij, pri čemer z davkom obdavčimo le tiste sektorje, ki so izven ETS zaradi preprečevanja dvojne obdavčitve. Ta strošek se nato prenese na potrošnike preko višjih cen energentov. Posledično to pomeni, da lahko pričakujemo padec povpraševanja po gorivih. Pričakujemo, da bo zaradi manjše potrošnje gospodinjstev prišlo tudi do padca bruto domačega proizvoda. Ker smo predpostavili, da ta sprememba ne bo vplivala na evropsko gospodarstvo, pričakujemo da se bo slednje pokazalo v zmanjšanju izvozne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva (zaradi višjih cen), kar bo še dodatno vplivalo na upad BDP. Na podlagi ekonomske teorije je potrebno določiti vrednost davka na ogljik v višini, ki bo pokrila vse družbene stroške nastale zaradi onesnaženja z ogljikom. Yohe in drugi (2007) so napravili pregled ocen in ugotovili, da so ocene stroškov zelo nepredvidljive, saj znašajo od $1 na tono ogljika (tC) pa do do $1500 na tono ogljika (tC). Povprečna vrednost ocen družbenih stroškov onesnaževanja z ogljikom je za leto 2005 znašala $43/tC, pri čemer je standardna napaka bila $83/tC. Avtorji ugotavljajo, da stroški rastejo na od 2 do 4 procenta na leto. Ce na primer predpostavimo 4% letno rast od 2005 dalje, potem bi v letu 2012 stroški onesnaževanja z ogljikom znašali približno v povprečju $55/tC oziroma €42/tC oziroma €11,5/tCO2. V dogovoru z naročnik raziskave (UMAR) smo ceno dodatnega davka na ogljik določili na ravni 15 evrov/tCO2 (oziroma 55 evrov/tC). V nadaljevanju bomo primerjali dva scenarija. Osnovni scenarij, kjer davek na ogljik ni uveden in projekcijo, ki predvideva uvedbo letnega davka na ogljik v višini 15 evrov/tCO2 za sektorje izven ETS (oziroma 55 evrov/tC) za obdobje 2012-2030. Vse ostale predpostavke ostanejo enake kot v osnovnem scenariju. Primerjavo med obema projekcijama bomo izvedli za nekaj ključnih ekonomskih (povprečna plača, potrošnja prebivalstva, izvoz, bruto domači proizvod, celotna proizvodnja, zaposlenost), energetskih (povprečne cene goriv, povpraševanje po energiji) in okoljskih spremenljivk (emisije toplogrednih plinov, emisije glede na uporabnike), ki jih bolj podrobno prikazujemo v nadaljevanju. a) Vpliv na povprečne cene goriv V tem delu bomo analizirali vpliv davka na ogljik v višini 15 evrov/tCO2 (oziroma 55 evrov/tC) na povprečno ceno goriv z davkom (PJRT-). Povprečne cene goriv se najbolj spremenijo v prvem letu po uvedbi davka (2012) in sicer se povečajo za 3,67% glede na osnovni scenarij, v katerem davek na ogljik ni bil uveden. Po začetnem skoku cen sledi umiritev in ohranjanje višje ravni cen skozi celotno obdobje proučevanja. Razlika v povprečni ceni goriv med osnovnim scenarijem in projekcijo, ki upošteva davek v višini 15 evrov/tco2 (oziroma 55 evrov/tc) znaša približno 3,5% skozi celotno proučevano obdobje. Slika 3.1.: Vpliv uvedbe davka na ogljik na povprečne cene goriva (primerjava z osnovnim scenarijem). Povprečna cena energije - skupaj (PJRT -Total) (Primerjava med osnovnim scenarijem in davkom na ogljik) 4 3.5 3 S 2.5 > IT £ £ 2 o) i- £ £ 1.5 1 0.5 0 2011 2013 2015 2017 2019 2021 2023 2025 2027 2029 leto Vir: E3ME simulacije. 2 PJRT = Povprečna cena goriv z davkom (v evro/toe). Model predpostavlja 12 različnih uporabnikov goriv. -spremembav% med osnovnim scenarijem in davkom na ogljik v višini 55 evrov natC V drugem sklopu bomo proučili vpliv davka na ogljik v višini 15 evrov/tCO2 (oziroma 55 evrov/tC) na povpraševanje po energiji (FRO ). Kot je bilo za pričakovati uvedba davka na ogljik povzroči zaradi višji povprečnih cen goriv manjše povpraševanje po gorivih za energijo. Ta upad je glede na osnovni scenarij relativno največji v začetnem obdobju, potem pa se padanje povpraševanja po energiji nekoliko ustali oziroma upočasni. Na primer v letu 2013 je bilo povpraševanje po energiji zaradi uvedbe davka na ogljik za 0,83% nižje glede na osnovni scenarij, leta 2020 za 1,64% in leta 2025 za 1,9%. Po začetnem dvigu cen in znatnem padcu povpraševanja glede na osnovni scenarij sledi ohranjanje višje ravni cen goriv ter ustrezno nižje povpraševanje po energiji skozi celotno obdobje proučevanja. Slika 3.2.: Vpliv uvedbe davka na ogljik na povpraševanje po energiji (primerjava z osnovnim scenarijem). Poraba energije - skupaj (FRO -Total) (Primerjava med osnovnim scenarijem in davkom na ogljik) 20 11 2013 2015 2017 2019 2021 2023 2025 2027 2029 -0.5 \ \ S , V > -1 re \ E 25 E v S 20 £ a » !5 10 5 0 2011 2013 2015 2017 Vir: E3ME in lastni izračuni. Kljub večjim davčnim prihodkov, pa je uvedba davka na energijo manj zaželena kot uvedba ekvivalentnega davka na ogljik. Namreč davek na energijo povzroči večji upad BDP (relativna razlika sicer ni velika) kot pa ekvivalentni davek na ogljik. Kot je razvidno iz slike 4.15 je BDP v primeru letnega davka na energijo v višini 170 evrov na tC na letni ravni za 0,2% do 0,1% manjši kot pa v primeru ekvivalentnega (z vidika doseganja cilja toplogrednih emisij plinov) davka na ogljik v višini 225 evrov na tC. Slika 4.15.: Primerjava BDP med davkom na energijo (170 evrov na tC) in davkom na ogljik (225 evrov na tC). Bruto domači proizvod (RGDP) Primerjava med davkom na ogljik (225 evrov na tC in davkom na energijo (170 evorv na tC) 2013 2015 2017 2019 2021 2023 2025 2027 2029 -spremembav%med davkom na ogljik v višini 225 evrov nate in davkom na energijo v višini 170 evrov nate leto Vir: E3ME in lastni izračuni. 5. DOSEGANJE ENERGETSKEGA CILJA Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2020 25% končne bruto rabe energije zagotovila iz obnovljivih virov energije. Zato nas je zanimalo, kakšna mora biti davčna stopnja zelenega davka, da bo to zavezo izpolnila. V tabeli 5.1 prikazujejo delež bruto rabe energije iz obnovljivih virov energije za obdobje 2006-2010 ter ciljne vrednosti po posameznih evropskih državah. Tabela 5.1.: Delež bruto rabe energije iz obnovljivih virov energije za obdobje 2006-2010 ter ciljne vrednosti po posameznih evropskih državah. 2006 2007 2008 2009 2010 ciljna vrednost 2020 EU27 9.0 9.9 10.5 11.7 12.4 20 Belgija 2.7 3.0 3.3 4.6 13 Bolgarija 9.6 9.3 9.8 11.9 13.8 16 Češka 6.5 7.4 7.6 8.5 9.2 13 Danska 16.5 18.0 18.8 20.2 22.2 30 Nemčija 6.9 9.0 9.1 9.5 11.0 18 Estonija 16.1 17.1 18.9 23.0 24.3 25 Irska 2.9 3.3 3.9 5.1 5.5 16 Grčija 7.0 8.1 8.0 8.1 9.2 18 Španija 9.0 9.5 10.6 12.8 13.8 20 Francija 9.6 10.2 11.1 11.9 23 Italija 5.8 5.7 7.1 8.9 10.1 17 Ciper 2.5 3.1 4.1 4.6 4.8 13 Latvija 31.1 29.6 29.8 34.3 32.6 40 Litvanija 16.9 16.6 17.9 20.0 19.7 23 Luksemburg 1.4 2.7 2.8 2.8 2.8 11 Madžarska 5.1 5.9 6.6 8.1 13 Malta 0.2 0.2 0.2 0.2 0.4 10 Nizozemska 2.7 3.1 3.4 4.1 3.8 14 Avstrija 26.6 28.9 29.2 31.0 30.1 34 Poljska 7.0 7.0 7.9 8.9 9.4 15 Portugalska 20.8 22.0 23.0 24.6 24.6 31 Romunija 17.1 18.3 20.3 22.4 23.4 31 Slovenija 15.5 15.6 15.1 18.9 19.8 25 Slovaška 6.6 8.2 8.4 10.4 9.8 14 Finska 29.9 29.5 31.1 31.1 32.2 38 Švedska 42.7 44.2 45.2 48.1 47.9 49 Velika Britanija 1.5 1.8 2.3 2.9 3.2 15 Hrvaška 13.8 12.4 12.2 13.2 14.6 20 Norveška 60.6 60.5 62.0 65.1 61.1 67.5 V letu 2010 je bilo ocenjeno, da znaša za EU27 delež bruto rabe energije iz obnovljivih virov energije 12.4%, kar je za dobre pol odstotne točke več, kot je bil ta delež v letu 2009 (11,7%) in skoraj za 2 odstotni točki več kot v letu 2008 (10,5%). Največji delež obnovljivih virov energije v bruto rabi energije v letu 2010 so imele Švedska (47,9%) , Latvija (32,6%), Finska (32.25), Avstrija (30.1%) in Portugalska (24.6%), medtem ko imajo najmanjši delež Malta (0,4%), Luksemburg (2,8%), Velika Britanija (3,2%) in Nizozemska (3,8%) V obdobju 2006-2010 so vse članice Evropske unije povečale deleže obnovljivih virov energije v končni bruto rabi energije. Največje povečanje so dosegle Estonija (iz 16,1% v letu 2006 na 24,3% v letu 2010), Romunija (iz 17,1% v letu 2006 na 23,4% v letu 2010), Danska (iz 16,5% v letu 2006 na 22,2% v letu 2010), Švedska (iz 42,7,1% v letu 2006 na 47,9% v letu 2010) in Španija (iz 9,0 % v letu 2006 na 13,8% v letu 2010), Slovenija je imela v letu 2010 19,8% delež obnovljivih virov energije v bruto rabi energije, kar jo uvršča na 10. mesto med 27 državami Evropske unije. Tako kot ostale države Evropske unije je tudi Slovenija povečala svoj delež obnovljivih virov energije v končni bruto rabi energije iz 15,5% v letu 2006 na 19,8% v letu 2010. Do tega skoka je prišlo v obdobju 2008 -2009, ko se je ta delež povečal iz 15,1% na 18,9% in je v večji meri posledica gospodarske krize, saj se je zmanjšalo povpraševanje po energiji. E3ME model nam ne omogoča merjenja bruto skupne rabe energije in še manj bruto rabe energije iz obnovljivih virov energije. Spremenljivka, ki približno ustreza bruto rabi energije je FRO (total fuel use of energy - skupna poraba goriv za proizvodnjo energije). Po posvetovanju z razvijalci modela E3ME iz Cambridga smo proxy za bruto rabo energije izračunali tako, da smo sešteli skupno porabo goriv za proizvodnjo energije za 16 porabnikov goriv in sicer: Proxy za bruto rabo energije = FRO Iron & Steel + FRO Non-ferrous metals + FRO Chemicals + FRO Non-metallics nes + FRO Ore-extra + FRO Food, drink & tob. + FRO Text., cloth. & footw. + FRO Paper & pulp + FRO engineering ets + FRO Other industry + FRO Rail transport + FRO Road transport + FRO Air Transport + FRO Other transp. Serv. + FRO Households + FRO Other final use oziroma Proxy za bruto rabo energije = FRO Total - FRO Power own use & trans. - FRO O.energy own use & tra - FRO Non-energy use Še večje težave pa smo imeli pri določitvi bruto rabe energije iz obnovljivih virov energije. V modelu E3ME imamo 12 vrst goriv in sicer: črni premog (hard coal), ostali premogi (other coal), surova nafta (crude oil), težko kurilno olje (heavy fuel oil), srednji destilati (middle distillates), other gas (drugi plini), zemeljski plin (natural gas), elektrika (electricity), toplota (heat), gorljivi odpadki (combustible waste), biogoriva (biofuels) in vodik (hydrogen). Med obnovljive vire goriva štejemo biogoriva, vodik in pa elektriko. Glede na to, da uporaba vodika zahteva nove tehnologije, so vse zgodovinske vrednosti porabe tega goriva enake nič, kar posledično pomeni, da bodo napovedane vrednosti zelo majhne. Problem pa nastopa pri električni energiji. Električna energija lahko prihaja iz obnovljivih ali pa iz neobnovljivih virov. Iz tabele 5.2 je razvidno, da se je delež proizvedene električne energije v obdobju 20062010 povečal za 6 odstotnih točk in sicer iz 24% v letu 2006 na 30% v letu 2010. Tabela 5.2.: Delež proizvedene električne energije iz obnovljivih virov. Leto delež proizvedene električne energije iz obnovljivih virov 2006 24 2007 22 2008 25 2009 29 2010 30 Vir: Eurostat (2012) in lastni izračuni. 82 Proxy za bruto rabe energije iz obnovljivih virov smo izračunali na osnovi poraba goriv za proizvodnjo energije za 3 vrste goriv in sicer bio-gorivo (FRBT - biofuel use for energy), vodika (FR12 - hydrogen use for energy) ter elektrike (FRET - elctricity use for energy), pri čemer smo za elektriko za obdobje 2006-2010 upoštevali deleže obnovljivih virov kot so podani v tabeli. Proxy za bruto rabo energije iz obnovljivih virov smo izračunali na sledeč način: Proxy za bruto rabo energije iz obnovljivih virov = ( FRBT Iron & Steel + FRBT Non-ferrous metals + FRBTChemicals + FRBT Non-mmetallics nes + FRBT Ore-extra + FRBT Food, drink & tob. + FRBT Text., cloth. & footw. + FRBT Paper & pulp + FRBT engineering ets + FRBT Other industry + FRBT Rail transport + FRBT Road transport + FRBT Air Transport + FRBT Other transp. Serv. + FRBT Households + FRBT Other final use ) + delež * FRET Total + ( FR12 Iron & Steel + FR12 Non-ferrous metals + FR12 Chemicals + FR12 Non-metallics nes + FR12 Ore-extra + FR12 Food, drink & tob. + FR12 Text., cloth. & footw. + FR12 Paper & pulp + FR12 engineering ets + FR12 Other industry + FR12 Rail transport + FR12 Road transport + FR12 Air Transport + FR12 Other transp. Serv. + FR12 Households + FR12 Other final use ) oziroma Proxy za bruto rabo energije iz obnovljivih virov = ( FRBT Total - FRBT Power own use & trans. - FRBT 0.energy own use & tra - FRBT Non-energy use ) + delež * FRET Total + (FR12 Total - FR12 Power own use & trans. - FR12 0.energy own use & tra - FR12 Non-energy use ) Delež energije iz obnovljivih virov smo potem dobili tako, da smo proxy za bruto rabo energije iz obnovljivih virov energije delili s proxyem za bruto rabo energije. V tabeli 5.3 prikazujemo proxy delež bruto rabe energije iz obnovljivih virov energije za obdobje 20062010, ki smo jih izračunali na osnovi podatkov iz E3ME modela. Tabela 5.3.: Proxy za deleže bruto rabe energije iz obnovljivih virov energije za obdobje 2006-2010, izračunanih na osnovi E3ME modela. Leto delež proizvedene električne energije iz obnovljivih virov 2006 14,1 2007 13,4 2008 13,4 2009 14,5 2010 14,8 Vir: E3ME simulacije in lastni izračuni. Vidimo, da se tako izračunani deleži kar precej razlikujejo glede na uradne podatke (Tabela 5.1). Bistvena razlika nastopa predvsem med leti 2009 in 2010, ko je v Sloveniji prišlo do velikega povečanja deleža obnovljivih virov energije v končni rabi energije zaradi ekonomske krize. Tega podatki v E3ME ne odražajo. Glede na zavezo Slovenije do EU, da bo do leta 2020 25% končne bruto rabe energije zagotovila iz obnovljivih virov energije, smo s pomočjo E3ME modela ugotavljali, kako blizu smo z uvedbo zelenih davkov tej zavezi. Pri tem je potrebno posebej poudariti, da naša analiza temelji na proxy spremenljivki, ki se že glede zgodovinskih podatkov precej razlikuje glede na uradne podatke ter da vsi scenariji, ki jih bomo prikazali, temeljijo na projekcijah iz PRIMES BASELINE 2009 napovedi (dolgoročna napoved), ki ne zajema spremenjenih ekonomskih razmer (ekonomske krize). V drugem stolpcu v tabeli 5.4. prikazujemo, kako se proy delež bruto rabe energije iz obnovljivih virov energije v letu 2020 spreminja glede na različne scenarije. Pri tem smo predpostavili, da se delež električne energije iz obnovljivih virov v letu 2020 ostal na enaki ravni kot pa v letu 2010 (30%). Tako na primer v primeru uvedbe dodatnega davka na ogljik v višini 225 evrov na tC (davek omogoča doseganje emisijskega cilja, glej poglavje 4) delež bruto rabe iz energije iz obnovljivih virov znaša dobrih 16%. Podoben rezultat dosežemo z letnim davkom na energijo v višini 170 evrov na tC. Tretji stolpec v tabeli 5.4. pa nam kaže, kakšen mora biti delež električne energije iz obnovljivih virov, da bomo v letu 2020 dosegli energetski cilj (25% bruto energije iz obnovljivih virov). V primeru letnega davka na ogljik v višini 225 evrov na tC oziroma letnega davka na energijo v višini 170 evrov na tC bi moralo za dosego energetskega cilja zagotoviti 70% potreb po električni energiji iz obnovljivih virov, kar je glede na trenutno stanje (30%) praktično nemogoče. Šele z davkom na ogljik v višini 1500 evrov/tC oziroma davkom na energijo v višini 1000 evrov/tC je za dosego energetskega cilja potrebno pridobiti 50% električne energije iz obnovljivih virov. Glede na zavezo Slovenije o izgradnji novega bloka v Termoelektrarni Šoštanj, ni za pričakovati, da se bo delež električne energije pridobljen iz obnovljivih virov do leta 2020 kaj bistveno povečal glede na trenutno stanje (30%). To pomeni, da bo Slovenija v primeru normalnih razmerah zelo težko dosegla zahtevani energijski cilj. V primeru, da se bo gospodarska kriza v Evropi in v Sloveniji še nadaljevala, pa nam uradni zgodovinski podatki kažejo (v času gospodarske krize je prišlo do povečanja tega deleža za 4 odsotne točke, glej Tabelo 5.1), da je dosega tega cilja mogoča, ob predpostavki, da ne bo prišlo do občutnega zmanjšanja deleža električne energije iz obnovljivih virov. Ne glede na številne predpostavke, ki so uporabljene v modelu E3ME in na katere nismo imeli vpliva (ključne težave so tri: v E3ME se napovedi kalibrirajo na osnovi PRIMES BASELINE 2009 napovedi, ki ne upoštevajo gospodarske krize in temeljijo na dolgoročnih trendi, ki so bili postavljeni pred krizo; zgodovinski podatki niso popolnoma primerljivi z popravljenimi uradnimi podatki; spremenljivke, ki se uporabljajo v E3ME modelu so izvedene iz uradih podatkov, zato smo pri zasledovanju ciljev uporabili lahko le približke i.e. proxy spremenljivke), pa nam tudi napovedi iz modela E3ME kažejo, da bo precej težje dosegi energetski cilj (do leta 2020 je potrebno zagotoviti 25% končne bruto rabe energije iz obnovljivih virov energije precej) kot pa emisijski cilj (leta 2020 emisije toplogrednih plinov izven ETS sistema ne smejo biti večje od 4% glede na leto 2005 oz. 6% glede na leto 2010). Tabela 5.4.: Doseganje energetskega cilja v letu 2020 glede na različne scenarije v modelu E3ME. Proxy delež bruto rabe energije iz obnovljivih virov energije v letu 2020, ob predpostavki, da do delež električne energije iz obnovljivih virov v letu 2020 znašal 30% Delež električne energije iz obnovljivih virov, ki je potreben, da bo v letu 2020, proxy delež bruto energije iz obnovljivih virov znašal 25% osnovna projekcija 15,1% 77% davek na ogljik v višini 55 evrov na tono ogljika oziroma 15 evrov na tono CO2 15,4% 75% davek na ogljik v višini 225 evrov na tono ogljika oziroma 61,4 evrov na tono CO2 16,2% 69% davek na ogljik v višini 750 evrov na tono ogljika oziroma 204,5 evrov na tono CO2 18% 58% davek na ogljik v višini 1500 evrov na tono ogljika oziroma 409,1 evrov na tono CO2 19,6% 50% davek na energijo v višini 2500 evra na tono ogljika oziroma 682 evra na tono CO2 21% 44% davek na energijo v višini 33,4 evra na tono ogljika oziroma 9,1 evra na tono CO2 15,3% 76% davek na energijo v višini 170 evra na tono ogljika oziroma 46,4 evra na tono CO2 16,1% 70% davek na energijo v višini 600 evra na tono ogljika oziroma 163,6 evra na tono CO2 17,7% 59% davek na energijo v višini 1000 evra na tono ogljika oziroma 272,7 evra na tono CO2 18,9% 53% Vir: E3ME simulacije in lastni izračuni. 6. ZAKLJUČEK 6.1. UGOTOVITVE IN NASVETI ZA NOSILCE EKONOMSKE POLITIKE V prvem poglavju smo poudarili, da je temeljno izhodišče pri zelenih davkih plačilo s strani onesnaževalca v višini škode, ki jo je povzročil s svojimi emisijami. Naloga države je, da skozi uvedbo zelenih davkov poskrbi, da pride do internalizacije stroškov onesnaževanja v čim večji meri. Z uvedbo takšnih davkov so onesnaževalci spodbujeni k izboljševanju obstoječe tehnologije, kupci pa motivirani k ustrezni spremembi svojih potrošnih vzorcev. Primerjalna analiza je pokazala, da med državami EU obstajajo velike razlike v deležu prihodkov od zelenih davkov v BDP. Slovenija (3,6% BDP) se uvršča visoko nad povprečje EU27 (2,4% BDP), in sicer na tretje mesto med vsemi članicami. Med posameznimi državami obstajajo velike razlike tudi v deležu zelenih davkov v celotnih davčnih prihodkih. Slovenija (9,6%) znatno presega povprečje EU27 (6,2%) ter zaseda visoko tretje mesto v EU. V Sloveniji imajo največjo težo davki na energijo (3,0% BDP), davki na naravne vire (0,2% BDP) ter davki na motorna vozila (0,4% BDP) pa predstavljajo mnogo manjši davčni vir. Glavni cilj zelene davčne reforme je izboljšati stanje tako v okoljskem kot ekonomskem smislu, zato se je v zvezi z zeleno davčno reformo začel uporabljati tudi izraz »dvojna dividenda«. V prvem poglavju smo pokazali, da je bil cilj vseh držav, ki so izvedle celovito davčno reformo, povišati zelene davke in ustrezno znižati socialne prispevke (fiskalna nevtralnost), ter tako povečati konkurenčnost gospodarstva. V raziskavi smo podrobneje predstavili izkušnje Nemčije in Danske. Kljub pozitivnim izkušnjam se pogosto pojavljajo dileme glede regresivnosti, dvojne dividende in (ne)učinkovitosti zelenih davkov. V tretjem poglavju smo analizirali kako uvedba dodatnega davka na ogljik vpliva na slovensko gospodarstvo. V dogovoru z naročnikom raziskave (UMAR) je bila v Sloveniji cena določena na ravni 15 evrov/tCO2 (oziroma 55 evrov/tC). V okviru E3ME modela se predpostavlja, da se plačevanje tega davka naloži uporabnikom goriv na osnovi njihovih emisij, pri čemer z davkom obdavčimo le tiste sektorje, ki so izven ETS zaradi preprečevanja dvojne obdavčitve. Analiza je pokazala, da bo zaradi uvedbe davka na ogljik prišlo do povečanja povprečnih cen goriv, medtem ko se bo povpraševanje po gorivih ustrezno zmanjšalo. Višje cene bodo vodile v manjšo potrošnjo gospodinjstev, kar bo zmanjšalo agregatno povpraševanje in povzročilo upad BDP. Ker smo predpostavili, da sprememba cen ne bo vplivala na evropsko gospodarstvo, se slednje pokaže tudi v zmanjšanju izvozne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva zaradi višjih cen, kar bo še dodatno vplivalo na upad BDP. Model kaže, da slovenski izvozni sektor s svojo dinamičnostjo v smislu iskanja novih tehnoloških rešitev in posodobitev hitro nevtralizira negativne učinke uvedbe davka na ogljik na konkurenčnost gospodarstva. Model kaže tudi na relativno majhen vpliv uvedbe davka na ogljik na spremembo BDP. Po letu 2013 se razlika z osnovnim scenarijema (brez davka) postopno zmanjšuje, kar je v skladu s pričakovanji in teoretskimi spoznanji, da ekonomski subjekti potrebujejo čas za prilagoditev novonastalim razmeram. Podobno dinamiko in oscilacijo imata tudi industrijska proizvodnja in zaposlenost. Tudi emisije toplogrednih plinov in emisije glede na uporabnike se v modelu postopno zmanjšujejo, približno z isto dinamiko. V nadaljevanju smo analizirali možnosti različnih oblik reciklaže ob uvedbi dodatnega davka na ogljik v višini 15 evrov/tCO2 (oziroma 55 evrov/tC) v obdobju 2012-2030. Na letni ravni bi z omenjenim davkom zbrali najmanj 144,6 mio evrov (2012) in največ160 mio evrov (2020) dodatnih davčnih prihodkov. Načini reciklaže so bili dogovorjeni z naročnikom raziskave (UMAR). V prvem scenariju (osnovni) davek na ogljik ni uveden. V drugem scenariju smo analizirali učinke ob uvedbi davka na ogljik in reciklaži skozi znižanje proračunskega primanjkljaja. V tretjem scenariju smo proučili učinke reciklaže skozi znižanje socialnih prispevkov za delojemalce, v četrtem pa skozi znižanje socialnih prispevkov za delodajalce v višini zbranih zelenih davkov. V petem scenariju smo med letoma 2012 in 2016 zelene davčne prihodke namenili za pokrivanje proračunskega primanjkljaja, od leta 2017 dalje pa za zniževanje socialnih prispevkov delojemalcev, oziroma v šestem scenariju za znižanje socialnih prispevkov delodajalcem v višini zbranih zelenih davkov. Naša analiza je pokazala, da imajo tretji, četrti, pet in šesti scenarij pozitivnejši vpliv na potrošnjo prebivalstva, BDP, celotno proizvodnjo in zaposlenost kot scenarij v katerem vse zbrane prihodke namenjamo izključno za pokrivanje proračunskega primanjkljaja (scenarij št. 2). Pokazali smo tudi, da ima reciklaža skozi zniževanje socialnih prispevkov delavcev večji vpliv na potrošnjo prebivalstva, BDP, celotno proizvodnjo in zaposlenost kot reciklaža skozi zniževanje socialnih prispevkov delodajalcev v celotnem proučevanem obdobju. Razloge za slednje lahko iščemo v dejstvu, da bo delodajalec znižanje socialnih prispevkov v nekoliko manjši meri prenesel v znižanje neto plač in posledično večjo potrošnjo, kot pa bi se to zgodilo v primeru znižanja socialnih prispevkov delojemalca. V nadaljevanje smo analizirali tudi primer, ko med letoma 2012 in 2016 zelene davčne prihodke namenjamo za pokrivanje proračunskega primanjkljaja, od leta 2017 dalje pa za zniževanje socialnih prispevkov (delodajalcev, delojemalcev). Tudi v tem primeru se je pokazalo, da ima znižanje prispevkov za delojemalce pozitivnejši vpliv na potrošnjo prebivalstva, BDP, celotno proizvodnjo in zaposlenost kot reciklaža skozi zniževanje prispevkov delodajalcev. Na podlagi modela E3ME smo v nadaljevanju analizirali tudi uvedbo dodatnega davka na energijo v višini 33,4 evrov/tC in 31,8 evrov/tC. Primerjava omenjenih treh davkov (55 evrov/tC, 31,8 evrov/tC, 33.4 evrov/tC) je pokazala , da je z vidika vpliva na BDP in celotno proizvodnjo bolj smiselno uvesti davek na energijo. Ustrezno večje so tudi emisije v primeru davka na energijo. Zaradi zanemarljivo majhnih razlik z vidika vpliva na BDP in dejstva, da sodobna ekonomska literatura stremi predvsem k večji obdavčitvi eksternalij (npr. CO2 emisije) ter mnogo manj k ustrezno manjši obdavčitvi inputov (npr. energija), smo prepričani da je bolj priporočljivo uvesti davek na ogljik kot davek na energijo. V četrtem poglavju nas je zanimalo, kakšna obdavčitev je potrebna (davek na CO2, davek na energijo), da bo Slovenija dosegla emisijske cilje leta 2020. Slovenija se je zavezala, da do leta 2020 emisije toplogrednih plinov izven ETS sistema ne bodo večje od 4% glede na leto 2005. Naša analiza je prvotno pokazala, da zahtevani cilj lahko dosežemo le z enormno visokim dvigom davka (na 725 evrov/tC oz. 197,7 evrov/tCO2) kar je posledica dejstva, da dolgoročne napovedi v E3ME modelu ne zajemajo spremenjenih ekonomskih razmer (kriza). Zaradi tega smo s pomočjo modela pogledali, kakšna obdavčitev je potrebna, da v letu 2020 vrednost emisij toplogrednih plinov izven ETS sistema ne bo večja od 6% glede na leto 2010, saj so bile v letu 2010 vrednosti emisij za 2% manjše kot leta 2005. Na podlagi E3ME modela smo ugotovili, da emisijski cilj dosežemo z letnim davkom na ogljik v višini 225 evrov/tC (61,4 evrov/tCO2) oziroma z letnim davkom na energijo v višini 170 evrov/tC (46,6 evrov/tCO2). Tudi v tem primeru so obdavčitve izredno velike. V nadaljevanju smo ugotovili, da uvedba davka na energijo (170 evrov/tC) generira mnogo večje davčne prihodke kot uvedba enakovrednega (z vidika doseganja cilja emisij) davka na ogljik (225 evrov/tC). Kljub večjim davčnim prihodkov je uvedba davka na energijo manj zaželena kot uvedba ekvivalentnega davka na ogljik zaradi dejstva, da je bolj smiselno obdavčiti eksternalije (davek na C02) ter mnogo manj proizvodne inpute (davek na energijo). Obenem davek na energijo povzroči večji padec BDP (relativna razlika sicer ni velika) kot pa ekvivalentni davek na ogljik. Zaradi omenjenih razlogov se z vidika doseganja cilja emisij zdi bolj smiselno uvesti davek na CO2 in ne davek na energijo. V petem poglavju želimo odgovoriti na vprašanje kakšna mora biti davčna stopnja zelenega davka, da bi Slovenija do leta 2020 zagotovila 25% končne bruto rabe energije iz obnovljivih virov energije (OVE). Slovenija je povečala svoj delež obnovljivih virov energije v končni bruto rabi energije iz 15,5% v letu 2006 na 19,8% v letu 2010, predvsem zaradi gospodarske krize, saj se je zmanjšalo povpraševanje po energiji. Slednjega podatki v modelu E3ME ne odražajo, saj ne zajemajo spremenjenih razmer (kriza). Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da E3ME model ne omogoča merjenja bruto skupne rabe energije in še manj bruto rabe energije iz obnovljivih virov energije, zato smo uporabili proxy spremenljivki. S pomočjo E3ME modela smo analizirali kako blizu smo z uvedbo zelenih davkov tej zavezi. V primeru uvedbe dodatnega davka na ogljik v višini 225 evrov na tC (davek nam na primer omogoča doseganje emisijskega cilja) delež bruto rabe iz energije iz obnovljivih virov znaša dobrih 16%. Podoben rezultat dosežemo z letnim davkom na energijo v višini 170 evrov na tC. Rezultati kažejo, da bi bilo potrebno za dosego energetskega cilja (25% končne bruto rabe energije iz OVE leta 2020) enormno povečati davek na ogljik oziroma davek na energijo. Zanimalo nas je tudi kakšen mora biti delež električne energije iz obnovljivih virov, da bomo v letu 2020 dosegli energetski cilj (25% bruto energije iz obnovljivih virov). V primeru letnega davka na ogljik v višini 225 evrov/tC oziroma letnega davka na energijo v višini 170 evrov/tC bi moralo za dosego energetskega cilja zagotoviti 70% potreb po električni energiji iz obnovljivih virov, kar je glede na trenutno stanje (30%) nemogoče. Zaradi novega bloka v Termoelektrarni Šoštanj ni za pričakovati, da se bo delež električne energije pridobljen iz obnovljivih virov do leta 2020 kaj bistveno povečal glede na trenutno stanje (30%). Analiza v četrtem poglavju je pokazala, da bo Slovenija v normalnih razmerah zelo težko dosegla zahtevani energijski cilj. V primeru, da se bo gospodarska kriza nadaljevala, pa je dosega cilja mogoča če ne bo prišlo do občutnega zmanjšanja deleža električne energije iz obnovljivih virov. Napovedi iz modela E3ME kažejo, da bo precej težje doseči energetski cilj (v letu 2020 zagotoviti 25% končne bruto rabe energije iz OVE) kot pa emisijski cilj (leta 2020 emisije toplogrednih plinov izven ETS sistema ne smejo biti večje od 4% glede na leto 2005 oz. 6% glede na leto 2010). 6.2. NAČIN IZVEDBE ZELENE DAVČNE REFORME Izkušnje mnogih držav z uvedbo zelenih davkov so pokazale, da je potrebno za uspešno izvedbo zelene davčne reforme upoštevati več dejavnikov. V nadaljevanju navajamo nekatere izmed njih. v . v . . . . Široka podpora javnosti. Izkušnje Švice pri uvedbi dajatev na težke tovornjake in Irske pri uvedbi davka na plastične vrečke so jasno pokazale, da je izredno pomembno ustrezno informiranje javnosti. Slednja mora pridobiti jasne, natančne in prepričljive informacije o vzrokih in posledicah onesnaževanja, ter možnostih učinkovitega ukrepanja. Slednje je ključno pri pridobivanju širše podpore v javnosti. Snovalci zelene davčne reforme morajo javnost ustrezno seznaniti predvsem z morebitnimi negativnimi vplivi na dohodkovni položaj najšibkejših in vplivom na stroškovno konkurenčnost gospodarstva. Podpora javnosti bo večja v primeru, ko bo oblikovan učinkovit sistem ukrepov za nevtralizacijo škodljivih učinkov. Ciljna usmerjenost in vidnost ukrepov. Obveščanje javnosti mora biti jasno in ciljno usmerjeno, saj to povečuje verjetnost uspeha izvedbe določenega ukrepa. Na primer izkušnje Irske so pokazale, da so davki na plastične vrečke širše sprejemljivi od drugih ukrepov prav zaradi kazenja izgleda okolja, pa čeprav zaradi svoje dolge obstojnosti ne prispevajo veliko h okoljskim težavam. Zaradi tega bo praviloma mnogo težje pridobiti podporo javnosti za uvedbo davka na CO2 kot na primer za uvedbo davka na plastične vrečke, saj so v prvem primeru učinki mnogo manj vidni ter mnogo bolj oddaljeni. Namenska poraba sredstev. Potrebno je narediti analizo posledic uvajanja zelenih davkov, ter na drugi strani načrt porabe sredstev zbranih skozi novi zeleni davek. Preusmeritve sredstev v okolju prijazne projekte, prizadete sektorje industrije in transferji prizadetim gospodinjstvom povečuje podporo v javnosti za uvedbo določenega zelenega davka. Ljudje praviloma ne verjamejo obljubam o tem, da bodo sredstva zbrana iz določenega davčnega naslova namensko porabljena, zato mora biti obveza države eksplicitna. Ljudje morajo verjeti in vedeti, da je namen uvedbe zelenega davka predvsem zniževanje okolju škodljivih vplivov. Ce je zelena davčna reforma del širše javno finančne reforme lahko slednje nedvomno pripomore k lažjemu sprejetju ukrepov, saj bodo ukrepi lažje sprejemljivi za mnoge. Tej praksi so sledile mnoge države, ki so bile uspešne na področju zelena davčne reforme (npr. Norveška, Irska). Na primer kadar se prihodki od zelenih davkov namenijo za zniževanje določenih socialnih prispevkov je podpora javnosti za spremembe ustrezno višja, kljub večji kompleksnosti postopkov. Postopnost in predvidljivost. Izkušnje mnogih držav kažejo, da predvidljivost in predvsem postopnost pri uvedbi zelenih davkov povečujeta verjetnost njihovega sprejetja. Slednje daje več časa nosilcem sprememb, da prepričajo vse prizadete o nujnosti in potrebnosti predlaganih sprememb. Postopnost obenem omogoča tudi vladi in državnim organom, da ocenijo prve učinke reforme ter da določene zadeve spremenijo tudi med samim potekom reforme, če ugotovijo da prihaja do odstopanja od načrtovanih ciljev, saj zaradi kompleksnosti samega sveta vse niso mogli predvideti. Izredno pomembni in ključni so tudi uspešno izvedeni pilotni projekti. Izkušnje Finske, Nemčije, VB in Danske so poučne, ker takšen način vodenja sprememb dajemo dovolj časa za prilagoditev in obenem pokažemo jasno namero vlade glede bodoče fiskalne usmeritve. Obenem slednje preprečuje, da bi vsako leto znova odpirali ponovne razprave o nujnosti zvišanja določenih davčnih stopenj in da bi se izognili vsakokratnim političnim pritiskom po njihovem zniževanju zaradi višjih cen naftnih derivatov na svetovnem trgu. Komplementarnost ukrepov. Različni davki lahko zelo različno vplivajo na dohodkovni položaj prebivalstva ali stroškovno konkurenčnost gospodarstva. Zaradi tega je potrebno analizirati primernost različnih sklopov okoljskih ukrepov (tržni inštrumenti, regulacija) z okoljevarstvenega in ekonomskega vidika. Potrebno je oblikovati nabor različnih ukrepov, ter presoditi njihovo medsebojno dopolnjevanje in izključevanje z namenom oblikovati najbolj primeren in učinkovit sklop ukrepov. Mednarodno okolje. Izkušnje mnogih držav kažejo, da je potrebno na primer pri uvedbi določenih davkov upoštevati tudi širši mednarodni okvir. Ključno je razumeti in oceniti vpliv davka na konkurenčnost posameznega sektorja, kar je odvisno predvsem od izpostavljenosti mednarodni konkurenci ter od energetske intenzivnosti posameznega sektorja. Zaradi slednjega so pogosto oblikovane izjeme, kar je v nasprotju z samo namero zelene davčne reforme. Izkušnje številnih držav kažejo, da izvzetja pri zelenih davkih povzročajo okoljsko neučinkovitost, saj ne spodbujajo prestrukturiranja v smeri energetsko učinkovitejših industrij ter spodkopavajo načelo onesnaževalec plača. Zaradi tega je izredno pomembno, da država veliko pozornosti nameni vprašanju konkurenčnosti, da bi se v čim večji meri izognili subvencijam in oprostitvam. Sprememba vzorcev vedenja. Za uspešno izvedbo reforme na narodnogospodarski ravni je ključno drugačno vedenje subjektov na mikro ravni. Slednje zajema spremembe v vedenju državljanov in delovanju podjetij, ki se vsakodnevno odločajo v skladu s svojo zdravorazumsko logiko. Višina davka mora biti zato določena z vidika ocene kako visoka mora biti davčna obremenitev, da bi se spremenilo obnašanje potrošnikov. Najbolj učinkovite so tiste reforme, ko lahko posameznik zgolj skozi spremembo lastnega obnašanja v znatni meri zmanjša svoje davčno breme (npr. zapiranje oken pozimi). Primeren čas in politično-ekonomska realnost. Izkušnje mnogih držav kažejo, da je izredno pomemben čas uvedbe zelenega davka z vidika politične agende, saj v določenih neprimernih trenutkih tudi najbolj smiselni ukrepi ne bodo sprejeti. Oblikovanje zelene davčne reforme ne more biti uspešno brez upoštevanja politično-ekonomske realnosti, zato bo pogosto prihajalo do razhajanj med teorijo in prakso. Ekonomisti praviloma oblikujemo optimalni inštrument z namenom doseganja določenega cilja, toda politično življenje pogosto zahteva še uresničitev določenih drugih ciljev ali sklepanje kompromisov. Slednje pomeni, da sta optimalna in dejanska politika redko istovetni. Izkušnje Švedske kažejo, da je bil ključ njihovega uspeha predvsem v soglasju vseh političnih strank o potrebnosti izvedbe zelene reforme. Izvajanje, koordinacija in nadzor. Potrebno je oblikovati komisijo, ki bo zadolžena za koordinacijo pri oblikovanju ukrepov, izvajanje zastavljenih nalog ter nadzor nad implementacijo ukrepov zelene davčne reforme. Slednja mora vključevati širšo strokovno javnost, zainteresirane civilnodružbene skupine, predstavnike ministrstev in pristojnih uradov, ki bodo tvorno sodelovali v ustreznem oblikovanju, kakovostnem izvajanju in učinkovitem nadzoru zelenih ukrepov. Vse skupaj daje večjo legitimnost zeleni davčni reformi. Izkušnje nekaterih držav kažejo, da lahko postane zaradi slabega menedžiranja sprememb zelena davčna reforma nedosledna in neprepričljiva. Zaradi morebitnega negativnega vpliva na konkurenčnost, regresivnosti zelenih davkov in percepcije, da so učinkoviti lahko zgolj visoki davki, mnoge zelene davčne reforme niso bile izvedene v celoti. Mnoge od njih zato niso dosegle pričakovanih ciljev. Projektni pristop, ciljna usmerjenost komplementarnih ukrepov, transparentnost, močna podpora javnosti, namenskost porabe zbranih sredstev, fazna izvedbe reforme, občutek za politično realnost, upoštevanje mednarodnega okolja, ter koordinacija ukrepov in učinkovit nadzor so ključni deli uspešne zelene davčne reforme. 7. LITERATURA Albrecht Johan (2006). The use of consumption taxes to re-launch green tax reforms, International Review of Law and Economics 26 (2006) 88-103 Albrecht Johan (2006). Green tax reforms for industrial transformation: overcoming institutional inertia with consumption taxes. Sustainable Development. Chichester: Vol. 14, Iss. 5; pg. 300 Anderson Mikael Skou, Ekins Paul (2009). Carbon energy taxation: lessons from Europe. Oxford: Oxford University Press. ARSO (2012). Poročilo o emisijah TGP Barker, T S and B Gardiner (1994), Employment, wage formation and pricing in the European Union: empirical modelling of environmental tax reform, Department of Applied Economics and CE. Baranzini, A., Goldemberg, J., Speck, S., 2000. A future for carbon taxes. Ecol. Econ. 32, 3. Bosquet Benoit (2000). Environmental tax reform: does it work? A survey of the empirical evidence. Ecological Economics, 34, 19-32. Burnett, R. D., Hansen, D. R. (2008). Ecoefficiency: Defining a role for environmental cost management. Accounting, Organizations and Society, 33, 551-581. Cambridge Econometrics (2008). Review Of the Energy Taxation Directive: Final modelling results. A report for DG TAXUD, European Commission, 18th July 2008 Camecon (2012). Teaching course, 15. in 16. Marec 2012. Cornwell A., Creedy J., (1997). Measuring the welfare effects of tax cganges using LES: An application to a carbon tax. Empirical Economics, 22, pp.589-613. Dresner Simon, Jackson Tim, Gilbert Nigel (2006). History and social responses to environmental tax reform in the United Kingdom. Energy Policy 34 (2006) 930-939 E3ME priročnik (2012). http://www.camecon.com/Libraries/Downloadable_Files/E3ME_Manual.sflb.ashx Ekins Paul (2009). Resource Productivity, Environmental Tax Reform and Sustainable Growth in Europe. Anglo-German Foundation, Berlin. Enevolsen, Martin, Ryelund Anders, Andersen Mihael Skou (2009). The Impact of Energy Taxes on Competitiveness: A Panel Regression Study of 56 European Industry Sectors. V Carbon energy taxation: lessons from Europe. Oxford: Oxford University Press. • European Commission (2010). EU energy trends to 2030 - update 2009. • European Comission (2009). Taxation trends in the European Union. • European Commission, (1992). The Economics of Limiting CO2 Emissions. Special Edition No. 1. European Commission, Brussels. • European Commission, 1997. Tax Provisions with a Potential Impact on Environmental Protection. Office for Official Publications of the European Communities, Luxembourg. • Eurostat (2012). The contribution of renewable energy up to 12.4% of energy consumption in the EU27 in 2010. 18. June 2010. • Eurostat (2012). Supply, transformation, consumption - electricity - annual data for Slovenia. • Fullerton D., Heutel G. (2004). The General Equilibrium Incidence of Environmental Taxes. Working paper No. 11311, National Bureau of Economic Research. Cambridge, Massachuesetts. • Gimenez Eduardo L., Rodriguez Miguel (2010). Reevaluating the first and the second dividends of environmental tax reforms. Energy Policy, 38, 6654 - 6661. • Glomm Gerhard, Kawaguchi Daiji, Sepulveda Facundo (2008). Green taxes and double dividends in a dynamic economy. Journal of policy modeling, 30, 19-32. • Hansen Jens, Holger Helbo (2000). Green tax reform in Denmark. V Green Budget reform in Europe: countries at the forefront. Springer. • Harrison, G.W., Kristro'm, B., 1997. Carbon Taxes in Sweden. University of Umea°, Umea°, Sweden. • Hoerner Andrew, Bosquet B, 2001: Environmental tax reform: Teh European Experience, Cnter for sustainable Economy, Washingtom DC, 2001. • Klok Jacob, Larsen Anders, Dahl Anja, Hansen Kirsten (2006). Ecological Tax Reform in Denmark: history and social acceptability. Energy Policy 34 (2006) 905916 • Koskela Erkki, Sinn Hans Werner, Schob Ronie (2001): Green tax reform and competetitivness, German Economic Review, 2(1), 19-30. • Kosonen Katri, Nicodeme Gaetan (2009). The Role of Fiscal Instruments in Environmental Policy. CESIFO WORKING PAPER NO. 2719 CATEGORY 10: ENERGY AND CLIMATE ECONOMICS JULY 2009 • Labandeira X., Labeaga J. (1999). Combining inpt-ouput analysis and microsimulations to acces teh effects of carbon taxation on spanish households. Fiscal studies, Vol. 20, No.3, pp.305-320. • Lee, Kevin C & Pesaran, M Hashem, 1993. "The Role of Sectoral Interactions in Wage Determination in the UK Economy," Economic Journal, Royal Economic Society, vol. 103(416), pages 21-55, January. • Ludewig Damian, Meyer Bettina, Schlegelmilch Kai (2010). Greening the Budget: Pricing Carbon and Cutting Energy Subsidies to reduce the financial deficit in Germany. Heinrich Boll Stiftung, Washington. • Nakada Minoru (2010). Environmental Tax Reform and Growth: Income Tax Cuts or Profits Tax Reduction. Environmental and Resource Economics, 47, 549-565. • OECD (2004). Green Tax Reforms in OECD countries: an overview. Santiago de Chile. • OECD (2007). Employment Outlook. Paris. • Parry, I. W. H. and Oates, W. E. (1998): Policy Analysis in the Second-Best World. • Roed L. (2004). Distributional effects of environemntal taxes on transportation -evidence from engel curves in teh USA. Discusion paper No. 428, Statistics Norway. • Royal Society. (2002). Economic instruments for the reduction of carbon dioxide emissions. Policy document 26/02. London: Royal Society. • Schlegelmilch Kai. Overiview and recent experiences with ecological tax reforms in Europe (http://www.un.org/esa/sustdev/documents/10schl.PDF) • Smale Robin (2012): Environmental fiscal reforms for budget consolidation. Presentation prepared for meeting at University of Ljubljana. • Speck Stefan, Jilkova Jirina (2009). Design of environmental tax reforms in Europe. V Carbon energy taxation: lessons from Europe. Oxford: Oxford University Press. • Symons E., Proops J., Gay P. (1994). Carbon taxes, consumer demand and carbon dioxide emissions reduction. Swedish Environmental Protection Agency, Stockholm. • Verde S., Tol R., (2009). The Economic and Social Review. The Distributional Impact of a Carbon Tax in Ireland Dublin: Autumn 2009. Vol. 40, Iss. 3; pg. 317, 22 pgs • Tietenberg, T. (2003). Environmental and natural resource economics (6th ed.). Boston: Addison Wesley. • Tiezzi Silvia (2001). Teh welfare effects of carbon taxation in italian households. Working paper No. 337. Dipartimento di Economica Politica, Universita degli Studi di Siena. • Turner Kerry, Pearce David, Bateman Ian (1994). Environmental economics: An elementary introduction, Prentice Hall%Peasron Education, • Vermeend, W., van der Vaart, J., 1998. Greening Taxes: Teh Dutch Model. Kluwer, Deventer, Netherlands. • Yohe, G.W., in drugi (2007). "Executive summary". V M.L. Parry et al. Perspectives on climate change and sustainability. Climate Change 2007: Impacts, Adaptation and Vulnerability. Contribution of Working Group II to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Cambridge University Press. • West S., Williams R. (2004). Estimates from a Consumer demans system: Implication for teh incidence of environmental taxes. Journal of Environmental Economics adn Management, 47, pp.535-558. • Wier Mette, Birr-Pedersen Katja, Jacobsen Henrik, Klok Jacob (2005). Are CO2 taxes regressive? Evidence from the Danish experience. Ecological Economics, 52, 239251. • von Weizs"acker, E., Lovins, A. B., & Lovins, L. H. (1997). Factor four. Doubling wealth—Halving resource use. London: Earthscan. • Zhang ZhongXiang, Baranzini Andrea (2004). What do we know about carbon taxes? An inquiry into their impacts on competitiveness and distribution of income. Energy Policy, 32, 507-518. DODATEK Tabela D.l: PRIMES (Baseline 2009) za Slovenijo. SUMMARY ENERGY BALANCE AND IHDICATOFt3 (ft) Hoe 1990 1395 2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 WOO ■DD-1D '10-"2C 20-30 Annual S T^hingp Produdion 29(12 ;íi2Q 3GB5 3432 1SS7 Í01B 4221 4801 432a 0.« 17 1.4 1.6 Solids 1432 1218 1062 1134 12B2 1505 1573 745 123 -2JS 1.7 2 3 -8.3 Ull 3 2 1 ü u U u H 8 - U4 NaitLiral M 18 e I 4 0 0 0 -'1.4 -4.0 ^-sleaj" 11(2 1245 1228 1513 1££7 1557 1557 2BD4 29C4 D.3 2.4 DJS 0.4 Rsii^tdahie energy sources 254 542 7B8 7S7 M5 057 1861 1155 130=1 ■2.0 07 2 6 TJ Hydn 254 279 330 293 333 353 365 36Í 363 2.7 02 0.8 0.1 BKMTICEE £ Vbek D 263 15a -190 C32 tee atí flM 716 0.0 2.7 □.0 Will D 0 0 0 0 e 14 2D 24 5J Solar w osers D a 0 0 S 31 57 74 92 7E2 4.0 oenhermal S a 0 Q 0 1 1 1 1 ¡6.1 1.1 Net Imports 2572 :OÜ 3381 3325 4275 «21 5248 4W 4135 2.8 2.4 2.1 -1.3 Solids 130 isa 245 323 2ïe 293 373 233 219 9j5 0.9 3.3 -5.3 on 1BD4 2238 2430 2884 3Û75 3546 3735 3645 3474 3.0 2.4 2.0 ■8.7 - CrL->? ci and -etcirtcki see 539 Î51 0 1 1 1 1 1 -'2.8 -Í5J! 1.S ■8.4 Oil pniduDb tíra 1360 227£ ÏE1-1 1734 3344 3473 CU 3.0 2.0 fl.7 Natural gas 723 75a 420 925 seo 1073 123® 115! 1893 fj 1.B 2.4 -1J Eledrcity -EE -142 -114 -23 -58 -115 -135 -248 -270 Grass Inland Consumption 5523 ít)1 «437 7293 7904 Î803 3431 960' 3473 1.5 21 1.8 O.O SDlidE IStE 1402 1305 1530 1521 179B 104B 070 1D33 1.5 2.5 -8.1 na 1754 7.193 Jññi .injfi ,W11 IlflíW. w™ 3J34 3? ■>i 2 n J1 7 Natural -jaa 7(3 748 826 020 S64 1B73 1233 115! 1003 0.8 1J0 2 3 -1.2 Njslear 11(2 1245 1228 1513 1£E7 1557 1557 2004 2904 24 0.0 8.4 EledrciLj -SD -H2 -114 -23 -D8 -11D -24fl -mi R^.r.^«able wtegy ioms 254 571 788 737 855 ees 1T27 1213 1269 3 115 ET 30 SO 83 63 86 52 -3.8 -4.7 0.5 -1.0 on 15 3 ;tD3 2239 2434 2857 32 E3 3450 3334 3 53 4.0 25 1.9 -8.0 Gas 6B3 tea 5SS 895 855 695 753 Í7f (30 -0.E 1.4 1.4 -1.0 Elcrircity 227 3D7 005 1D'je 1252 1393 1441 1447 D.E 2.5 1.9 0.5 Heal ¡from CUP and Osfflci Heating)'™ 177 192 195 198 257 363 336 42: 434 1.0 2.0 2.7 2.3 Renewable enemy foems □ 288 435 452 4SÔ 50B 812 64Í >75 0.7 2.8 1.8 CJlT-ef D □ O 0 O C 1 1 11.9 ftES in Gross Final Entrgy Consumptionl& 768 S 10 su 911 1093 117' 1238 OB 28 1.2 TOTSLfiHGs Emi«l«snc Bq } 1K1 m-i lJí 20-5 tB 3 fl-3 it m -1.1 of ETS sectors CHGs err:5siDns ptfl E.8 10Í 11 2 7.1 5.7 2 5 -a.5 CO. Emissions (energy related} "13 2 14.1 14.4 15.3 1(7 19.3 20.8 te.: 14.4 0.8 1.B 2.2 -3.6 Fum?. j. lieijlpy 02. 0 2 5Í 0.2 0.+ 7JJ B.4 ■Î.4 3.2 -1.1 1.4 2.B -9.1 Ener^ Grand" B.1 0.1 D.l o.o [1.0 0.0 0.0 8.1 a.s ■0.9 Irfflislry 25 13 2.3 2.3 ■22 2.3 2 5 2.D 1.3 -0.7 -0.B -3.1 Residential 1.7 2.1 1-3 t.4 H.5 1.6 1.6 1.1 1.5 -2.5 1.3 0.9 ■8.7 Ttatid. y o.o 0.8 1.0 1.0 (LS 1.B 0.9 8.9 3.9 '7.0 ■a.] -0.1 -1 0 Tnm>if 57 a a 38 43 5 R fifi 7 4 74 7 8 RA 4 fl 5 fi -85 COL Emissions (non en?ngy rented) 1.1 0.3 0.Ï 1.1 +.1 12 1.4 1J 1.4 -1.9 1.B 2.1 0.2 Kon-COa GHGs Emissions 3.8 3.7 iT 3.5 3.4 3J 3.1 -0j4 41.6 -0.1 -1.0 ILHALUHtis tmissiona Index |imu=mj| mu.u 102 6 11BJ 117.« 133.1 141.2 11M 1114.4 SUMMARY ENERGY BALANCE AND INDICATORS |B) Slovenia: Base I ire 2003 1330 iSS5 21» 2005 2010 2015 2020 2025 '2030 •ffli-'OO 'OO-'ICi 18-Ï0 ' 20-30 Annual % Change Main Energy System In d cators Ptp^siiofi iM '.996 1.333 t.ess 1.9S5 2.034 2.053 2j05B 2.047 2.023 0.0 01 0.1 -0.2 GDP fm D00 M&moTK) 20.0 19.4 240 26.7 32.7 35.4 44.0 45.2 50.7 t.g 3.1 3.0 1.4 Gross n!. CaiSj'GDP ¡1ce,lMEujo'0ii| 276.7 315.3 297.B 254.2 241.6 229.5 214.3 ¡33.5 166.3 -0.3 -1.0 -12 -1.4 Cartiun density ft of C&ytoe of 1310) 2.39 2.30 2.IB 2.03 2.12 2.20 210 1.69 1.52 -0.3 -0.3 94 -3.8 import Depemiei^cy "K +5.0 M.t 52.6 52.3 53.9 54.5 55.4 50.2 4B.2 Total Ene^y-relatec Cost; M (in DQ0 M§05! 3.5 39 4.B 6.2 TS 5.9 9.2 30 5.0 1.9 as%o?0OP ISO 13j6 (48 161 17.3 13 4 15.! Energy intensity indicators Industry i = nejgy 01 VaJ je asaetf: 138.1 10B.6 mo B2.4 32.7 76.3 73.2 «7.1 63.3 -0.3 -1.0 -t_2 -t.4 RessrfMiaJ lEreirjrfcn p1yi>e Income; 123.5 1Q0.D 92.2 052 79.3 71.5 65.3 60.7 0.1 -1.6 -1.7 -1.8 TertiaryfEraiyyar Value ¿ddsJ:- 27.4 54. t mo 62.4 72.6 650 67 1 51.6 47.0 13.7 -31 -2.4 -1.3 Passenger transport rtoe/Mpkmi 33.4 45.5 33.5 32.6 32.1 312 30.3 27.5 24.6 1.4 -10 -0.6 -2.1 Freight transood ffoe/Mtkml 22.3 56.0 427 41J0 «.1 47.0 45.2 43.2 40.6 6.5 0.6 -0.2 -1.1 Carbon Intensity indicators E-ectricly and Steam production I,t of CCVMVb'h' 0.12 0.41 034 □J34 0.32 0.32 0J34 0.16 0 11 -2.0 -0.7 □.5 -10.5 Final energy denary f[ of COv:c-ei 2.05 1.89 1.89 1.56 1.90 1.91 1j5B 1.51 1.75 -0.B 0.0 -0.1 -0.7 industry 1.72 1.55 1.65 1.35 tJfl 1:25 1:25 1.06 D.3S -0.4 -2.5 -0.3 -2.4 Residential 1.99 1.5! T.17 1.21 1:24 1.23 1.19 1.14 1.11 -5JZ 0.6 -04 -0.7 Tertaiy 0.17 0.13 1.65 1.76 1.« 1.64 tj54 1.49 1.44 25.7 DO -0.S -0.7 Trans^wi 2.93 2.31 2.69 2.94 291 2.35 2.7 B 2.74 2.70 6.0 0.1 -9.4 -0.3 Indicators for renewaiiles {excluding industry waste] lit J dl REE m final ^ergy o^Tia^c i1^; 16.7 15.3 14.7 141 15.3 17 2 1B.4 REE in transjjo-1 fS.) OS 0.3 2.3 4.7 6.B 8.3 9.6 Gross Electricity generation by Fuei type {in GWh] 13622 151 U 16133 13401 301GX 22179 22930 1.7 12 1.3 Nudear energy 4760 5333 6035 8035 6035 12430 12450 2.4 0.0 7.5 Coal ana lignite +630 5314 5170 8733 7501 3132 3777 1.1 3.8 -8.8 Petroleum products 40 34 9 19 B 14 13 -14.0 -0.6 4.e Gas including denveo gases; 313 324 669 SS7 1604 1261 1306 10.3 9.3 -2.0 Qiomass & vdasle 45 100 171 529 555 645 659 14.3 115 1.7 Hydro 3B33 1460 3027 4100 4243 4256 4253 01 0.1 Wind 0 0 0 66 167 234 275 5.2 Sclar. tidal etc. 0 0 3 20 4B 36 155 32.5 10.9 Geodiemtaf and oosef renewacues 0 0 D 0 0 9 0 Net Generation Capacity in MW, 2745 3054 32S3 4933 3971 4543 4545 1.8 1.9 2.0 Niidear enerrjv 606 886 706 706 708 1515 1515 0.1 0.0 7.0 Renewable enerav B46 903 1041 1175 135B 1596 1623 2.1 2.9 1.8 Hydra ¡cumping excluded I 646 663 103E 1070 1147 t149 II&5 2.1 1.0 0.2 Wind 0 0 0 75 181 297 317 5.2 Solar O 0 3 21 50 go 140 315 10.3 OtrAr nenewaoes (tiafl etc.) 0 0 0 9 0 9 0 ThenTjf power 12D6 1424 1547 2153 1577 1517 1707 25 2.0 -0.3 of vrfiich ccgeneration 453 353 446 614 559 649 644 -0.1 2A 0.9 of which CCS units 0 0 0 0 0 9 155 Solids Ired MB 947 694 1495 1244 379 1033 -0.6 14 -1.3 Gas fired 223 446 624 626 652 573 555 10.3 -12 0.9 Oil fired 17 10 10 in 2 1 1 -51 -i3je -12.9 Eiomass-waste rlred 17 21 19 27 73 33 53 1.4 152 0.5 Fuel Ceils 0 0 0 a 0 9 0 GtT'P--errn i: heat 0 0 0 9 a 9 0 Loac factor fcrrel eleolnc capacities (H) 53.1 52.3 510 45.7 54.5 52.7 50.3 Ef^de^cy rbr thenr-ai electricity production 1.%) 322 32.3 33.0 35.4 37.0 34.6 36.7 CHP indicate" i> of electncrtyfrom CHP) 72 6.2 12JÛ 15.7 19.0 16.9 16.4 CCS indicate: of electricity from CCS) 0.0 OJO 0.0 00 O.D 0.9 fij Ntir ftisE-i fjtis in eiectricty generation 834 62.5 82.6 554 54.B 73.3 77.5 - nuclear 34.9 36.3 37.3 32.3 29.9 56.3 54.4 - Te^ewable enerpyfw^ns a«i Industrial waste 235 236 25.3 25.6 24.3 23.5 23.3 Transport sector Passenger transport actiYityJGphrn) 21 e 21.4 25.0 26.3 29.5 32 3 35.6 371 35.0 1.5 1.7 1.9 0.7 Public jow transport 8.5 4.1 35 3.1 3.3 3.5 3.7 3.9 3.5 -5.0 -0.8 1.1 0.4 Private oars and motorrycies 135 16.6 205 22.7 24S 27.3 30.1 31 4 32 1 4J 2.0 0.9 Rail V4 0j6 o.r 03 es 0.9 IjG ■1.1 1.1 -6.6 1.7 1.9 1.1 Aviabon 02 0:2 03 0.4 0.5 OS 0.7 o.g 1.0 3.7 4.9 1.7 3.3 inland oaruigatsn 00 0.0 O.O O.O 0.0 0.9 0.0 0.9 O.O Freight transport activity IGtkrr) 9.1 6.4 5.2 14.3 22.4 29.3 34.5 35S 40.» -1.1 10.Î 4.5 1.5 Trntfts 4.9 3.3 53 11 0 ffl.4 251 29.3 32 5 34.6 O.S 13.3 4.7 1.7 Rail 4 1 31 2.g 32 4.0 4.8 5.5 60 6.3 -3.B 3.4 33 1.3 inland Aawigaton DO 0.0 0.0 O.O O.O 0.9 0 B 0.9 Or.B Energy demand in transport (ktoe) 33d 1328 1312 1475 1961 2423 2555 2633 2393 3 5 42 3.0 -0.2 Public transport 51 33 27 23 25 29 29 26 25 -6JZ 43.9 OJ -0.2 Pnvate tars and mctDrayoies 642 £13 9D9 323 602 961 1012 651 553 3.5 -01 1.3 -1.8 Trucks 131 329 316 570 1000 1362 1535 1625 1635 5.B 121 4.4 0.8 Rail 20 29 34 23 35 49 43 42 31 1.4 0.3 2.1 -31 Aviation 27 20 25 23 2g 36 4B « 45 -0.B 1.6 33 1.3 inland on 0 0 0 0 0 9 0 9 0 Sourre: FRIMES Vir: EU energy trends to 2030 - update 2009 (2010), str. 114-115. Tabela D2: Osnovne predpostavke za Slovenijo in svet v E3ME modelu. SLOVEIA Coli Description rait 1111 1111 1111 1111 1114 HIS 1116 1117 1111 111) MM 1111 1111 1111 1114 1I1S 1I16 1I17 1I11 1I1) 1I1I »HEB Egerat; lMlcuuencyppreuro »EP» Exhange rat; PPP (not used) local currency per euro 1316 1.316 1.316 1.316 1.316 1.316 1.316 1.316 1.316 1.316 1.316 1.316 1.316 1.316 1.316 1.316 1.316 1.316 1.316 1.316 1.316 »ESE11 fat rate: short tun (not used) percent 0« 0.046 0.046 0.046 0.046 0.046 0.046 0.046 0.046 0.046 0.046 0.046 0.046 0.046 0.046 0.046 0.046 0.046 0.046 0.046 0.046 »ELE01 Interest rate:long run percent 0.031 0.031 0.031 0.031 0.031 0.031 0.031 0.031 0.031 0.031 0.031 0.031 0.031 0.031 0.031 0.031 0.031 0.031 0.031 0.031 0.031 »UM MA« GDP InotiiîilkBIE regions year on yeargrowth 13?) 1.)37 2.451 3.241 3.241 3.541 3.541 3.541 3.541 3.541 3.541 3.541 3.541 3.541 3.541 3.541 3.541 3.541 3.541 3.541 3.541 »HUC11MA12 inflation (not used forEMEregions) annualrate 3 3 »ESB1MA12 — p . year on yeargrowth 1.0 1.02) 1.02) 1.02) 1.02) 1.02) 1.02) 1.02) 1.02) 1.02) 1.02) 1.02) 1.02) 1.02) 1.02) 1.02) 1.02) 1.02) 1.02) 1.02) 1.02) G»01 DEFENCE Government spending: Defence shares . *- p . 0.06 0.06 0.06 0.06 0.06 0.06 0.06 0.06 0.06 0.06 0.06 0.06 1.06 1.06 1.06 1.06 1.06 1.06 1.06 1.06 1.06 G»12 EDUCATION — p g n shareo . *- p . 0245 0.245 0.245 0.245 0.245 0.245 0.245 0.245 0.245 0.245 0.245 0.245 0.245 0.245 0.245 0.245 0.245 0.245 0.245 0.245 0.245 G»aj HEALTH — p g ilth shareo . *- p . 02)7 0.2)7 0.2)7 0.2)7 0.2)7 0.2)7 0.2)7 0.2)7 0.2)7 0.2)7 02)7 0.2)7 0.2)7 0.2)7 0.2)7 0.2)7 0.2)7 0.2)7 0.2)7 0.2)7 0.2)7 »ITHHTAXfiS Tax Indirect 1+share p . 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 »SVT01 TAX VAT En VAT Rate 02 0.2 0.2 0.2 0.2 0.2 0.2 0.2 0.2 0.2 0.2 0.2 0.2 0.2 0.2 0.2 0.2 0.2 0.2 0.2 0.2 »DM TAX INC Tax: Direct Rate (wa.es) 0.174 0.174 0.174 0.174 0.174 0.174 0.174 0.174 0.174 0.174 0.174 0.174 0.174 0.174 0.174 0.174 0.174 0.174 0.174 0.174 0.174 WTTI1 TAX TRADE Tax Impor tarfs (not used) Rate 1« 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 »BNE01 SUBStTRANS Benefit Payment share ofwa.e 0.366 0.366 0.366 0.366 0.366 0.366 0.366 0.366 0.366 0.366 0.366 0.366 0.366 0.366 0.366 0.366 0.366 0.366 0.366 0.366 0.366 »SSE11 SS TOTAL Soc. sec employees' contibution rate 0.116 0.116 0.116 0.116 0.116 0.116 0.116 0.116 0.116 0.116 0.116 0.116 0.116 0.116 0.116 0.116 0.116 0.116 0.116 0.116 0.116 »EES11SSEES Soc. sec employers' contibution rate 0.136 0.136 0.136 0.136 0.136 0.136 0.136 0.136 0.136 0.136 0.136 0.136 0.136 0.136 0.136 0.136 0.136 0.136 0.136 0.136 0.136 »EPO PI1 TOTAL Population year on year.rowth 0.276 0.237 0.20) 0.1)1 0.161 0.14 0.116 0.017 0.056 0.03 -0.001 -0.035 -0.07 -0.104 -0.131 -0.161 -0.115 -0.201 -0.225 -0.245 -0.264 PAE1M CHLD Population: male 0-15 share of total population 0.07 0.07 0.07 0.07 0.07 0.07 0.07 0.07 0.07 0.07 0.07 0.07 0.07 0.06) 0.061 0.067 0.067 0.066 0.065 0.064 0.063 PAE2EQHLD Popu^tionfenale 0-15 share of total population 0.066 0.066 0.067 0.067 0.067 0.061 0.061 0.061 0.061 0.06) 0.06) 0.061 0.061 0.067 0.067 0.066 0.065 0.064 0.063 0.063 0.062 PAR3 M »ORK ACE Popàtkmale 16-64 share of total population 0.357 0.357 0.356 0.354 0.352 0.35 0.347 0.345 0.342 0.33) 0.336 0.333 0.331 0.32) 0.327 0.325 0.324 0.322 0.32 0.31) 0.317 PAR4E»ORKAffi Popu^tionfenale 16-64 share of total population 0.33) 0.33) 0.331 0.336 0.334 0.332 0.32) 0.327 0.324 0.321 0.31) 0.317 0.314 0.313 0.311 0.31 0.301 0.307 0.305 0.304 0.303 PARS M OED PopÉtion:mde65+ share of total population 0.066 0.066 0.067 0.06) 0.071 0.074 0.076 0.07) 0.012 0.015 0.011 0.0)1 0.0)4 0.0)7 0.0)) 0.102 0.104 0.107 0.10) 0.112 0.114 PARI E OED Population:fena]e 65+ share of total population 0.102 0.102 0.102 0.104 0.105 0.107 0.10) 0.111 0.113 0.116 0.111 0.12 0.123 0.125 0.127 0.13 0.132 0.134 0.137 0.13) 0.141 ERP1M PARTN RATE Participation rate: male (not used) [ n 0.761 0.761 0.761 0.761 0.761 0.761 0.761 0.761 0.761 0.761 0.761 0.761 0.761 0.761 0.761 0.761 0.761 0.761 0.761 0.761 0.761 ERBE PARTI RATE Participation rate: female (not used) percent offe-ale mi. poulation 0.675 0.675 0.675 0.675 0.675 0.675 0.675 0.675 0.675 0.675 0.675 0.675 0.675 0.675 0.675 0.675 0.675 0.675 0.675 0.675 0.675 »OID Cé Description unit 1I1I 1I11 1I11 1I11 1I14 1I1S 1I16 1I17 1I11 1I1) 1I1I 1I11 1I11 1I11 1I14 1I1S 1I16 1I17 1I11 1I1) 1I1I PFM 1 Conrndiy Pice: Food year on year.rowth 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 PFMG0 CommdiyfeBevetages year on ye^h 2 2 PFM' ) Conrndiy Pice: Agriculture Raw Material year on year.rowth 2.4 2.4 2.4 2.4 2.4 2.4 2.4 2.4 2.4 2.4 2.4 2.4 2.4 2.4 2.4 2.4 2.4 2.4 2.4 PFMG(04) Conrndiy Pice: Metals & Minerals year on year.rowth 4.2 4.2 4.2 4.2 4.2 4.2 4.2 4.2 4.2 4.2 4.2 4.2 4.2 4.2 4.2 4.2 4.2 4.2 42 PFMG(05) Conrndiy Price: Energy year on year .rowth 6.031 6.)2) 6.)2) 6.)2) 6.)2) 6.)2) 5.161 5.161 5.161 5.161 5.161 4.566 4.566 4.566 4.566 4.566 4.566 4.566 4.566 4.02 4.02 PFMG(06) Conmidiy Price: Brent oil year on year .rowth 20.516 2.27 2.27 2.27 2.27 2.27 6.367 6.367 6.367 6.367 6.367 5.126 5.126 5.126 5.126 5.126 5.126 5.126 5.126 4.114 4.114 PFM' I AgregateiMaMation year on ye^h 3 3 Vir: E3ME program. litó!!.: Votad itairiii ohBäi di íkjhüIi ¡pnns^'frini&iá imrilra otíoljí Íjl-Ml UwIMfn moi JlJomh JIim mmn ZHI ¡DIZ 2D13 B4 2D 15 1016 3117 201! 3tJ9 2030 7071 2072 7071 m Uli 2026 7017 2011 2019 m u-ßir.tm, ptaíin 0 D I 0 i 6 D 0 0 D 0 0 D 0 0 0 0 0 0 ftkúf^Mnl iimiumiijllii] ÏVJtlil C 1« 147 LSD 154 LBS 155 vt 160 15! 160 [5! 157 15Í 155 153 151 150 141 147 Mu^lM^ 5S[ffl (ut™o(IJh ItM 0 14! Iti lil) 154 155 155 15! 160 lil 160 |51 15 J 1!6 155 155 151 150 141 147 Mu oflp>Yii!iiii 5! ¡mu roí; mt J 14! im 15D 153 135 155 13! 160 lil 160 151 151 154 155 [51 151 150 149 147 Lj-,'Lh ■ : l-í;i|.- -, di-liri ¡Simia tan qfl) ¡U'MllílllCl D 145 147 [ED 154 1S3 155 13! 160 \il 160 [51 157 U 151 153 151 150 149 1(7 cjvc'k líIm v,ijni Huw¡nnif¡i¡!|u (ftltlñl, [fii^ S Hi U7 ac 154 135 155 15! 159 151 160 15! 157 155 151 151 151 [50 149 Hi Mil HlflDV i ni E.ÍÉtty 11 »'0 o; ikl ratlin D :145 MS 153 157 151 160 153 165 167 167 M 155 [56 à 155 164 16! 161 157 Úlltlütfífj^l'üilIJlJi™ Dlllfflú[ Ihl MIlíO D Ú1 141 143 149 151 153 155 157 159 '¿i [51 15! 153 159 151 155 135 as 114 MlUOfy ï.»"1 MWIMt™C(1|IU (mtllll 0 !£2 H Jïi 577 !S0 5!i 5?5 £00 593 5!5 539 576 571 íft 557 530 541 53) Mu^pdlnl 71'i WMigftri «tibí iiitDftt i; Iki FMÍ1 JÏ130 JHL7 31350 32433 J33Ü 3430; 3530! 1Í3Í3 ÜIW 3! li; ¡SUSO 39654 4M74 41:10 4112 47371 42911 43451 440IB gwi ib intffljavvhil il.! i.'iï is'f j;; t.i wrtii Sial 'm 3Q329 3131! 32442 133U J4.10Ï 35301 m 37405 3!1!7 1SÜ91 lit:: 404": 41111 41117 47.17! 42915 431M 44 I'll mlncfV-Vmiai "i MfHtOIWiglfij yo'jíüü m asH mi 31231 3237- äiJB 341:1 Jilil ÜW: 31771 3H019 3ä7Ü 3ÍÍÍ2 402 "i 41IÚÍ 41711 47119 42731 43 559 4ÎS1 Aviku o(i|,>v^iii< 775 («SdJtaraojlll! M jïjîo MM 305S3 114t; 32! 1Í 33441 343?: 353ii Ü3Ü 31411 3Ï::I 3ÍW0 4Mäl 41111 41155 471K) 42915 414Ä 439n MuqljHIfÚ .'."i MNIIltlll»Dgl|[U »W lira jfttt 3fjH IBM 32431 13351 141 y 353« 3Ü01 Ï7M toà S'y, 39ÍS JOUI 41115 4I7B 47.113 47551 4U)j| 43911 dumkuD^IJhvutflnl 771i j-ij-íío.oilii1; Ml 39374 m; 1123; 3237- 3320: 343 il 35311 3EÍ3 JÏ411 31705 311555 1Í75J 4CSÏÏ 4; y; 41111 47.545 47151 4315! 44000 DMLUOHli^dli 715 WT,l][ii][i¡l|t] im 3531- mi 31331 3237Í 33201 34Jfi 353 ïj 35301 31391 3!115 3EÏ" 30MÎ 4£Jii 4;ii; 41715 47 IK 42151 43 5Ï 43950 Potrada vriplh mv |HsC| vm¡ ammi du 2012 m SU 3Í15 2SU 3U7 3CÜ 3CI9 3030 3071 2072 30Z] 20'fl 203 2026 7017 2071 7019 2010 Í'Ú-JLH 16101 165» ¡74,'] m Ii!51 15(7 i 13612 ![■:: i 70719 71315 7UÍ9 72755 ¡I1J0 73790 23119 74153 2454! 74911 75 511 75510 MuDdlJIVVlty SS[ffl ÍJEl'liljii'J j-j-jLün m mi ¡73(3 ™ :S4Í7 I9CD5 1uni 3ŒÎJ 2Ï43 3120 Ha 72710 73115 73751 231« 74111 2449: 24911 75111 Î57ÏÏ iMrjOfl|,lnl!llli Íilimi!t™il(l|h dttW Km m 174 ,'3 1ÏC73 11559 15BS I5H3 ÊSO SÍ31 :;3io 71197 77755 77159 737S 23115 74111 24559 74955 753J5 25195 mK;cfiiM.ifi>i< Si [(■■■, 0,1 ijií[(i|ni iejo; [¡■i: I1Ï5J 1153 m M 301Ï1 i}m ¡1251 m 727Ü 27 K 73255 73 24152 .'4:11 24910 75359 75750 mkiïtdinfiliisi SSrmiiraiiijliM ;'-'JJLÍO,[|¡Í¡;:Í is® IÍS91 ¡73!; 17932 1Î47Ï m 13624 30W 201 i J 3I31S ZISH 727« 27159 33711 73 311 24110 24241 24950 75179 25101 Mu ;vl|i"ci¡iini Si¡cui]ai;'ü;¡¡i"] ÍVJÍÜI.CMHÍ uro flu 17392 '.El, Win 15CH 1533: 3Ü:¡O 70113 3:301 2:7;; 727;i 77744 73751 Jlffl 74110 24121 24941 26Í51 231Î1 M lu muflo ï it'll lit umi m m o; iki 'J'ÚILJO isro !ÉÏ:: 17394 1J53¿ 1HT9 ukjr IÎHJ 3D0B 2IÍ10 71713 loi 72211 27 735 73751 33;50 74115 24Ji; 24912 75 55; 25J1! ritmiki J'OILJO liro üffi 173!; 17531 :S4Ï; 15010 IK5D 30101 2M73 7122 71711 72215 23119 73756 73115 24111 21195 24911 75515 75,:51i Hvíkfj^viM "5 «wntMÉo¡J|fi lUTtüll ura 17W 17144 1Î3C1 im ■Mil Mit Jlíffi 11107 71S3; 720r¿ 23'i7ï J30B H tl! 23951 24151 24771 75115 75105 Clvf^CflhvriHi ¡15 IM'.illlMülN ; 333ÍÓ 323 i 3 34917 34Ü3 3730J 35130 m m m 45471 MriWinVriiiUiiS MW II [OICCjlln] jjjpf 2143! m 197(4 im ïïfll 3HÍ1 lira 3Î7B m: 31® 3331: ïïiï: 34319 34390 Í71B 35113 4M49 4i;oi 42:30 4317: MnicflMiiiiiSi m lu [on4n] ITliill, lililí! i 2143; ±y m ■m 33EJO m\ lira 1!1;9 39(94 31® 33319 3339: 343; 1 3S19U 31110 35111 40* 411K 43303 45«! Ljïflf]t(lii'ï,iiiOi 13 m m ioi:;¡l|p] j'o'iíui, 2143; M M WA M M\ im! 1!1;9 304 31® 33319 3339: 343;; 3E393 ÎÏ7U 3511! 40W 4i;o; 43ao; 4!«3 tiiknainir^fif li^rmilmujki min 2143; M m 34B M m\ MM ILlË m Jllffl 333Ü m 34924 35335 31111 35113 40651 4i;03 43131 43171 íMlr;ira¡o,vi¡ iiil/tow™;!! ™¡u 2143; M m WA M m\ 3M m 39® 31® 33331 m 34524 3E393 37111 39111 4C931 m 43131 4517! [bull na DglJI. v \1bnl 2254hmnataiuog1|lu ™¡n 2143; M mi mt mi m lira m 39Í0: 31® 33311 33Í03 34331 34303 37E3 35 Ix 4015; 41111 43a¡3 45«! dtMl 2143; 2 m 237! i W M iiiii M 1ÜS1 33303 33:;-i 34303 Wi m m m (m 42:¡1 45«9 mW 2143; m 2J7EI im ÜÖ! m 37ÉE m 39Ë3 3I0S2 3!3K 3333! 34313 34313 31313 35114 m 11313 43í3i 45133 a vil L(l|h v 'Ai wm ni miui.íiliíti 2143! m M m* ÏIEiî mu Î1BD 31333 3Ü1Í4 m 3331 ; 3339 i Hil-j 3E3Î3 33313 39117 40444 41199 4511! si ni. r.j ;jl|h i Ail 235 ihw na i™ :j|'i ¡rajiM,^! 2143; 23Î33 mi ¡es 3Ü6Í9 ¡iííO 37ÉÍO 3Ï133 Síít nora 3331 1 33393 34331 3E393 37111 35134 10333 (Si 43!33 15(3! OUTPUT-skupaj (Cîft-Total um KQlMUUf Kl! ¡NI IDG Vi MIS Y: IJ SU ¡919 m 11 m m m m M 3)21 toi m M k mil ¡ra [i pf'ï^fi m m w Bam Í12IE Mi 7131! 143« 3(410 IJBS !o:oo 1I45Í m D43K IE;I; m ;>: 1519! m m MncfllikUtoiSi miutira^jta min s®; w Í35K àm £'/353 m 13101 141« m 31454 39945 11331 CE 14413 m 13113 13303 15330 m útDkiiüflliritMsiniii ura iH mu 4m dwuü 59911 tí!, m tisis iîLJi JÙLSi 33111 341« 1MB m 11.1': ! LTT1 Í44" m Î7I93 m m m îlîi! Mritfi-väiM «m in tmil|u oüdujcf mi ÉÏ5Î7 && m HHI 701H AIM 14103 3(312 in;; ISW 113« 1214 144« !S10I 31113 B$ZÏ7 19Í74 m £1943 Qïikf.ïosIrï'rWûi rrai u mili»] 5931! M m nw¡ M m Jtl 11 J£!:5 HS44 10(31 m i2;;o Wl 15117 11313 13351 !5:Ti 9IS3 Iilïf»ifflnt'riiili 3i£ ífúi H Uli Wlnl ntiiipdrii m ÉIS: T m raz M Uiti ¡41!3 m ÎSSlJ QUOI 113 3d Um 1413-1 EE! 3Ü1D S3 3 33 15353 9(321 £1913 Mupr^vuLiilZ^MOvftilroi^ki j-'j-jLun m: 11521 É3tfi É5I£) tua m\ 13 111 34172 ftt 11445 19954 11339 12Ü; »44;; (00)" 11199 m 193 i! 9132) a'fíkfjirii'ji-jitil ï.iymwtro^jki ÏTJiul M! M (E'J 077t ftoií m\ 1m m 3Í30: m Í99Í1 1I3IS 12144 14430 ÏEOSO 11319 ÖB) 15311 m 91971 ¡ranim ÏSBI; 61411 Q33! Etil m M0Ú mi m 33'ii; m m tli« ËIH 143» 1£M 111» 133:3 fiiû Ht-ii iioo; àud m: BU E37D7 m m m 1111;! m 70119 11315 39ÎÎ1 11311 1Ü39 143Í3 £4119 1J130 m 19743 5(110 3305! imlrioplrni» Îl5 iMi^ni m E15Í9 E34ÍS [354! S77Î7 m 7TE7— 73E7Z IfOTÏ MEJ 3E7CI 11311 fiflS 144SÎ Ë193 173 Ein JMS! 5(133 fifi! miul.llliliíl 59312 M Í331! fflï (1511 H9Ú 11930 1351Í 7USS Ä3M 19911 tutu 13011 £4! 3: Ï6331 1711.3 lÈiy 15ÍÍ1 9KÍ4 tai) ûïll f.lifllli'ïïiliïï Dm»,1IM!t|¡l|ftl miui.pmi' 59812 Q31] É934Î m iïrj!0 71É5I 131:1 Ml 31133 M'x 11315 m 14':0: ÏE;;I Î1ÏÏ4 min; lïi« m SJO» ÛllM -M ílsvil"íJEiat"üsti ftfi-ManiMifingl mu SUIVIE Ml m MU m m 3C16 3(17 m 3013 3 [10 ¡E31 203.3 201! ¡Ell 3E 1114 2117 Iffi Ifi 1130 oíiüran. (rai™ 21531 12199 2Ï5S; m m 33510 3i20: 31(19 m] 31305 3H£9 3S3Í3 3HÜ El.I noy 31344 31431 31951 3330; 31313 u vtin tjii'-vniiii ili nraiiimnijiljh ÏÏJtlil 21531 Î2211 m 23S3S ¡1113 3Ï4/7 Jil": M ma 31H4 3HH 353:3 3K33 EI; m 313« 3®; 3101! 31330 334ÏÏ [MnityMiiiiiSi «m m [on4ni MKI 21531 m 23591 M 34219 M m M 33312 31® M 35339 3DC33 EU 31011 31119 3®; 31013 33:3! 31359 Ljïflf]t(lii'ï,iiiOi 13 m m ioi:;¡l|p] »He 21531 M M W) 34214 39495 m 33K! ÎJffi 31® 391Í7 35341 Uns EU 31(03 31139 31451 31013 33111 3143! M'; M H rito Iii «Kii [oinifri 21531 m M 34513 M- lilïï ins 33Ü1 m 33'iaO 35333 m: e;3 31013 31330 3133; 31(ffl 31333 3135; awlrj t v MliiiSi mu lùin Dflliii nliij.pod^r 21511 TJBÍ m 2EG 34532 W, 3íl» 33(13 ¡1145 3!':"'. 39135 1994Í m El 3 31033 31313 3145! 31011 3331: 3®1 aMkfJiiïi'fOurl WMmiitw^ik! ÏTJiul 21531 m m 13S30 34E:: 3W79 ÜI77 33(33 Hffi îlbî.1: UltJ 35341 M El 3 310ZS 31311 3144! 3300; 33313 ]]■:« m ni. ri ira ilfl hï il jyi Mil ïi t oro o¡ ll:> ™¡ui 2153! mu 2M; 23E31 34t;.[ 3y¡3 3Î23Ï 33(10 w 31® Miä ÜÜ3 3COM El 3 3103! 31113 31311 32003 32:31 32351 onilrjtflliBi'iiüolíiShT-.uijicofiiiy ¡mili 21531 ÎM m ISTE 34645 m 33(1= iJ(S 3K15 33-1.4 3'iîiû 311019 3IE45 31® 91KB 3®! 31011 33313 33.;0i u tíi m tfr » #1 235 wm i j m ogljlii tM' 21531 ¡tos 2M 23B41) n™ mi m ¡31J3 m 31431 31354 3E0ÏÏ E31 m 31414 Jiro 3301! 33119 !2£39 il tik M 0(1(0 'rliili 235 m¡ 1J EID ¡|j|M »Hi 21531 M 32331 23E1Í 34tï,: 3IH35 di» 33(3; m ton M 3534Í 3CÜ3 Í1SM Wi 31114 il® 33041 3313: 3343; luligiiUlUlffiimiitaiHÍJU ■í¡ú\il'± m M M Bîîi iWfi M ¡Ë5J iîWO ¡TPS m m I3W3 M 3ÍÍS ! Iffl kt m ÎÎÉ m 'íüfffl ITltiil.pO^ií 21531 m M 34ili 3M37 Jilî! 3ffi< 11131 3IÍ74 &I7! J9974 31040 FM 3lM 3113:; 3303! 33111 33:03 UTPUÏ ■PlW tlflù ülläl PHI- Land u wfm atl/Hi mm HEMME Ml m m m 31315 3C16 MIT am su 3 030 311 1 2011 2113 2011 2013 1014 2027 301! 3ÛÎ3 3130 Ol"« KCl] [¡l yvjíun 3211 341] ]EM 3Ï3S 4CÍÜ 4205 4237 4512 4Í71 Ifij 4 93 " 5ÍU1 5191 5311 5H0 5320 5393 5in 57!0 m rtwl«[# f ¡i ii(bi njtmi ji|ta MMÜmi ijíl 11(1 2552 lili M «10 4141 4413 4£13 4CS 4M5 5060 ;i3: 5205 1451 1511 S5M (ÍÍ7 1341 5121 fe'Mi mi 5397 35H 3Í1I 4111 414; 449: 4£13 4134 4941 50H 5137 5201 1431 1513 3317 Sffl l?4i 51 ir Üfll i3ft 3¡y .11.1 ta 4110 4245 449! 4tí; 4E jai 5CÍ0 311": 5205 1451 1512 H) llü 17íi 52?¿ (Mrj#iiMiii™iHlm[i¡l|iij ) O'líul. Üllií m 1251 3193 3IJD JM; 4110 «43 4415 4E19 4fij 4944 5053 5130 5205 Í4J0 1510 (1Ü 161? 1344 lüi ¿wt w ííM ira* ra tito tjljlu (míuiirl»¡]|(i||i !MI se 3153 ÍS1D wú 11» 414i 449Í 4£13 4!!! 494! 5053 a LEO 5304 1450 1511 lili Sli? 1ÍH SE3 mHrí"Ví¡'iOirf,i¡ iym iiilMoj ¡ti MTiul mi E-IDO 2356 1113 4(43 4191 tu i (iffl 4fcí0 (136 4947 Sffil W 5305 1453 1513 llü í!i? 17« 5173 ai' iu ¡i'íiji'j, winjyraih ijliftio; JÚ'JLUH 12« Mi 1197 31G 4W3 4191 4501 433? 494? 506? 5131 5301 141? 1513 SWi 111? 1711 51 i 1 &Mki ((¡¡fu iffl I3i m, iu tww DgIJía 11« 23« 1111 1157 2IÜÉ 4110 Uti 44Í1 4£3! 4794 491? 5ca- 5159 52 !5 5411 1431 1119 1651 ií?3 110? Qwlr.;(#íti!ini23ii™i¡iiMiji|id frJUI 3341 1W 3337 i;ec 3SÍ 4111 43« 44fá 4üt 47W 4513 5031 9151 5355 341; 5431 1514 111? 17Í5 5! 15 Hditiit 13« 2.1« 2314 1159 399! 4111 43U5 44SÍ 4S36 4791 4513 501i 9113 53H 1415 1435 5513 lili 1711 ni: wiiiii, Mnd 11« 194i 1111 J757 319f 4110 41W 44ÍJ 4í3i 47W 4913 ':020 5151 53fl 140! 3433 lli? 11Í0 13 i! 3103 M^ojlhMMSfmiiHiKffmj Hrr'3TÉUni [K^l IX !J4! lili 2Í7 39« «10 4111 44t! (Ei 4791 4911 3031 SIK 53Í1 1410 1431 Slti iffl 1333 5110 Zapos enüst|Wrfl M= itmií HOÍJMWií MI M2 2113 M 2ÍI5 ¡cíe 20-17 3CLf 3013 3030 3131 3031 3031 3034 3035 3035 3Í27 3t!í 3013 20!0 «MIKHHN, yyjíui fij 550 155 Ii 15! H3 9Í3 931 913 936 921 914 9B 901 90? 1191 137 !!0 1H 113 S^rii^Jii A 5 imitadla wtfmi 937 950 114 122 155 145 144 931 931 532 911 91? 50í 901 900 !91 üi W 173 113 M ucf^k u '■lUnl íi twi nit¡w>Dfl|t] duul 527 552 95! 11« %i 113 949 941 933 931 931 Sil 510 905 905 Bfc fflj bi U5 110 Hditiit Si 954 95! El 9C0 te 943 932 913 E5 970 911 9B 901 so; [95 ffij p 1)1 M atcl.LiLíliiri'íiiniiiii'-i'.njl'yiooíiPia j'0"íun. 3|.|ühCl 937 950 114 122 155 145 541 932 933 933 923 915 511 905 901 595 fflí !!1 ITS I7D jrntiin, 937 950 954 933 155 9J5 M7 939 923 537 933 911 510 5Ü5 901 !54 l!7 líl H-Ti tu Mu ÍIÍIÍI,']'! wl'il ÍIíwüí mtp^la l'G'XúH 525 ú US 1113 w 13 fO 1J49 14:1 151« 16! r 1$ 1371 1541 302? 3133 JUé ¡a 2457 3S?I 163? úwl 'i orarN. *í rl lUriNu íHtnBC^ |ki [nÜM 925 97E 1033 1112 i 13] Í3¡(' m !41i \'¿í !£!J 1335 [13 i 194: Jim 2121 33 3: 2355 l4i: JS7Í 7Í3Ó Mnofl|hh:!i;ii¡¡iiwiijiM#¡] pvkun 937 951 130 yi H1 135 !3I 933 Í17 913 503 904 900 !SÍ !51 1!4 !7? i;i ttt it'íiimcflIlíilíiJlijMni'Hitinp^lM! duvtl ÍI' 5É0 M 19 fer M 111 544 921 939 934 91? 5!?: 5C9 905 393 151 1!4 13? 171 il]trl:rjL(l¡''lfniin¡lliPil,L', HJ ratc ¡(Ifu HdjtlIO 597 945 9« M 15£ H9 931 932 933 930 914 510 90í 901 ¡Sí 255 m 114 2S3 LTjfi']L(l|,iví!¡j¡i!iPt'o;[iJLúi:í(l|i'] V'iTtw, JiIM 527 951 150 '.ii J47 911 «43 932 921 921 931 931 517 911 901 359 19] !!4 M I?3 M n [fr t iM 221 ™i] ik :(i',i ■37 951 950 yt 947 941 14Í «í 525 13) 931 91! 911 91)5 90J !5: ¡US jai 175 170 Powprí ene pl aí¡vt srim li nao sebo ^V RW-T ota!) zana jtürnwí Sil UÜ2 2U13 3114 2015 3tl( 3Í17 mu 2013 303 0 3031 3CS1 3011 3014 3031 HUC 2027 311! 3Í23 1010 dVHMllBCWH^ wiiji 935 977 JllE (Iffl íl!l 1311 1241 1451 !5fJ !£HJ 1313 1!£3 1941 3035 ¡lio 3331 3353 3411 117) ira (Muofl|imilnilii<.miHtm¡l|M y.yjLun 935 9i6 1(2! 1113 Il!5 ¡3H Í349 14Íí Üíí 16! J lüi iu?; 1945 3037 3315 33 ii 33« 341? 317? 313? diHtiun((tiívl|liifSiw(nitniigl|l3 :. 58S 936 LD33 1113 HE! m 134; 144! 151! IS7Í 1777 1!65 1928 3030 J:IO 331! 3350 34Ü 3:Si 36!? liulNNlirniiiniiiM'.nibiiifliii] ¡miul, |HX(íl|l 535 9íi IB 1113 IJB 1310 1150 1417 iU}; 1613 173? 137* 1947 3035 3124 3315 33ü 14Í7 3SÍ7 213? Mu itw^at ti n LJ,+i-.'D1,1 -lila» o; iL yyííui 925 91! ■|D31 1113 UfiS 1360 1149 149: 151! 16! r 1715 I57i 194: 3031 3135 33 ii Ili! 34:? 351? 213? »clu cromo i ti íi fi.itiíiv n tcroqp p jwkni 933 976 Iffl! 1113 1135 USO 1343 1411 ísíí MJ J3Ü 137? 1541 30!.' 313! 333i 331! 3411 31» 3131 a'íth-iLflriiiliiIiSíruíiJijiiiíjirJ pnníun 535 Í7j IMS 1134 1195 1370 1213 1411 ¡57Í 1197 13fl 1331 155? 3HÚ 315! 3341 lis 34 ?4 3131 3111 [(1)1 fitfyl 223-mjí [ii tfro o ¡Ijlii frun 935 55! W ira lIÍ 1347 133! 1443 1553 1171 176? 1351 1934 30ÜG 3105 330? 3310 34 i3 3113 ¡Hl 'LMkl ¡(!|Ví íiilu I¡ íl"L, iU tDfW DfllJEU ¡ud|itji 935 91! ID49 113! I3K 1314 11C4 1471 1311 [ffii 1357 ra 1551 3040 333 3341 33» 34?1 1131 lil? ¿niwHljIi^í'ífiHwmffiiünlllu j'j'HuUjilllíl 935 Sti M 1134 1195 ra lia 142! !54J Itíí 136! i!5? 1921 3015 311? 3314 ¡3?; 34¿? 3111 lili (MMOjllhaiiJlitra. iu tono i(l|iiJ üotíúh, [tJ ~-c 935 ÍÍB IM5 1134 1195 1330 1314 1430 1521 UJj 150Í Iffl 19G 304 31-1 331 33 ii 34?; Mi ¡71£ Eniisijelopta rednih pSInav |Cü2 v M tonah Dglijka |H(iüü) jgim MI 3013 ¡t:¡ 3C14 3D15 Bl£ 3DI7 3D1! 2013 3C30 3031 3031 3031 3024 31125 93 3027 302! 3013 IMS mnwiluinW) J'ú'JiúH 35lt S13E SJli SSSi t!33 fl!í 9331 0331 a» 646! 633í 6311 6091 3913 iFii 33« 1130 1111 33!« 5417 liUh-jLíllll lililí ÜCCú.njL'jlililhJ prntun i!33 JjüB w 1911 I03Í IIK kI4i 5313 £31: £113 t33í 6011 j9Et 5K1 Í7B SKI lili 14ÍJ 141? úmIi iu Dfljfa vvHlnl 55 fpá*qtbiiwofl|ha i:iv¡: 5591 Í7C6 ÜK SÍ;J ¡{'31 as: ESO t232 6291 £2Ü £334 6091 556: 555? 1340 Sí li 5145 1411 541? 5211 AwtuqllkiACnpnitzvii^jb MIW Í5!B 17013 Slffi 1HE tt34 m b E 54 £331 6392 631? 6331 6® 3505 5! 51 175S 3(51 116? 54¡3 341! 3341 Mqii||NÉ)||Mtpi|tj mil III! I HID lili III] m; V Ë !!N IIIS i i I!» 1 E 1 im M IIIS 1 iy\\ ii'iiMiiMirl lu mil III! i E Ë IUI i Iff! If!! 1 E P 111! 1 1 ÜD lil til 41 liti M ii'iiMimMl iti M III! 1 IDE m lili ! Il E E IK Sj ffi 1 M B m HU E à UM Iii; ii'iiMiiMirl lu »i III! 191 i lil! Iii] Is i !ll ! Jl\ Ptl 1 ■fit 1 i Ii! E u IIH M toûïLfhSfmKl; mli.ltó III! i E 1 lin 1 1 I 1 m m ll 1 im ê E Iii! IIH til iy\\ Lfhtff.raü lu mM III! i IM 1 IUI 1 i 1 I MS im i » 1 Iii] Ii! E Iii! 110 M ftlÉIÉ