POUK IN ZABAVA  Zemljepisna nalpga.
Priobčil H. Podkrajšek.
Sava, Volga, Don, Morava, Laba,  Drina,  Bistrica,  Reka,  Dnjester, Seret, Zermanja, Kokra, Dnjeper.
Napiši ta lastna imena tako drugo pod drugo, da dobiš   navpično   vrsto  glasnikov, ki ti povedo nekaj o teh vodah, ako čitaš glasnike od zgoraj navzdol!
Rešitev in imena rešilcev priobčimo v prihodnji številki.
»¦¦*—                                                                                      —         -                                                            ¦-¦¦¦
Rešitev geometrične naloge v 4. štev.
/\      /\
Na prvi ali drugi način so jo rešilir Marija Jamarjeva, Ljubljana; Angela Zupančičeva, Zagorje ob Savi; Ludovik Perko, Hrastaiik; Marija Matičeva, Celje; Rudolf Šemrl, Novo mesto; Berta Sovinova, Trbovlje-Loke; Anton Dovjak, Jesenice: Rajko Seidl, Ljubljana; Irena Burdychova, Škofja Loka; Joško in Neška Čremošnis kova, Sv. Peter v Sav. dolini; Igor Zupan, Ljubljana; Ivan Pust, Trbcrvlje II; Drago Kralj, Celje; Ivan Čremošnik, Sp. Grušovlje v Sav. dolini; Jelko Kuhar, Trbovlje II; Alojzij Šavora, Središče ob Dravi; Viktor, Olga in Amalija Šmigovčevi, Lidija Dereanijeva, Celje; Nada in Nacek Založnikova, Celje; Micika Marondinijeva. Tončka Lipoglavškova, Lado Likar, Blamca; Ivan Novak, Breg; Karel Rebernik, Sevnica; Anika Posnikova, Središče ob Dravi; Jože in Herman Zupanc, Petrovče pri Celju; Rudolf Jurjaševič in Edvard Pajek, Središče ob Dravi; Otmar Klun in Stanek Palčič, Ribnica na Dolenjskem; Aleksander  Potrato,   Celje;  Avguštin  Mulec,
140,
XXV— 5                                                                                            ZVONČEK
Sv. Trojica v Slov. goricah; Angela Podgorškova, Celje; Ivan Sinko, Karel Schwarz, Franc Germič, Franc Meglič, Anton Strenšak, Tomaž Zemljič, Sv. Jurij ob Ščavnici; Zoran Pilh, Celje; Štefan Strmšek, Celje; Marica Fuxova, Metlika; Milan Krašovic, Anica Piklova, Branko IKrašovic, Žarko Kveder, Olga Kvedrova, Zoran Pikl, vsi v Žalcu; Marjan Vahčdč, Stanislav Rihly, Vincenc Barbič, Stefanija Hahnova, Ivana Rihla, Franja Spilerjeva, Vekoslava Savnikova, vsi na Vidmu; Milko Stajnko, Ivo Likar, Ivan Bombek, Ptuj; Jelena Tičeva, Litija; Mirko Keše, Hrastnik; Viktor Ivnik, Radovljica; Dušan Karba, Kamnik; Franc Horvat, Središče; Josip Starič, Novi Vod= mat; Jovek Pučnik, Slovenska Bistrica; Giril Vrančič, Ljubljana; Ljudmila Ratajeva, Studenci pri Mariboru; Ivan Primec, Jesenice (Gorenjsko); Franjo 2ganc, Zg. Roje v Sav. dol.; Hinko Podpečan, Ljubno; Bruno Gobec, Studenci pri Mariboru; Ivan Vuga, Ivana Koširjerva, Ivan Kosirnik, Rudolf Šmid, Komenda pri Kamniku; Boris Fakin, Anton Joras, Otmar Klun, Stanek Palčič, Pavla Kosova, Vanda Horvatova, Ana Žukova, Hilda Zidarjeva, Branko in Bojan Mervič, vsi v Ribnici; Marica Šuster* jeva in Marjetica Sojčeva, Studenci pri Mariboru; Uroš Rupreht, Trebnje; Ivan Špajžar in Ciril Muc, Celje; Stanko Banič, Leskovec pri Krškem; Uranič Ferdo, Ljubs ljana.
— —                                                                                                                                                       ¦¦¦
Ogromni   rastlinski   plodovi.                kcjžnato skorjo. ki je posuta z zelenkasto
rumenimi   izrastki.   Domačini   semenke   kus
Indija se odlikuje z najrazličnejšim, naj-     hajo,   pečejo   in  uživajo.  Les   je   bledo   ru*
večjim   in   najbolj   čudnim   sadjem.   Neka^     mene   barve,   dokler   je   sirov;   kadar   po«
tera   drevesa   imajo   tako   velike   plodove,     stara,    potemni.    Iz    njega   izdelujejo    po«
da   se  nam   zdi   nemogoče,   dokler   jih   ne     hištvo. — Velikani  so tudi plodovi  dreves
vidimo   v   prirodi.   Plodovi   so   mnogokrat     sa,   ki   mu  pravijo  učeni  ljudje   Durio   Zi»
tako veliki,   da  jih  kot  roka   debele  veje     bethinus. Drevo, ki  ga označuje neugoden
ne morejo nositi.  Zato ni  čudno, ako vise     vonj,    zraste   jako   visoko.    Posebno   plod
plodovi  na  samem  deblu  ali  pa na  najde*     diši    neprijetno.   Temu    drevesu  je  domos
belejših   vejah.   V   Indiji   raste   drevo,   ki     vina  Malajskč  otočje.   Podolgovati plodovi
mu   pravijo   znanstveniki  Artocarpus   inte«     so  veliki   kot   človeška  glava.  Ako  odpre-
grifol:a,   ki   se  dvigne   do  višine   30—35 m.     mo plod,  nam   šine  v  nos  česniku  ali po=
Plodovi   tega  drevesa  so  težki po  20   do     kvarjeni   čebuli  sličen  vonj.  Domačine  ta
30 kg. Njih  semenke, ki jih je po več du*     vonj nič ne moti, ampak ga mirno uživajo.
catov,    so   debele   kot   golobja   jajca.   Sc     Tudi Evropejci, ki se privadijo na ta vonj,
menke   obdaja   debelo,   zlatožolto meso iz*     pravijo,    da  je   meso   s   semenkami   prav
bornega okusa. Plodovi so obdani z debelo     slastnega okusa.