leto— GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 1'vešailklia ToUphuMI 1, illl g^'SSffS^Tg Chicago, III, torok,9. septembra (Saptombar 9) 1919. °° ÄTEV.—NUMBER lit. •a* dUtrikmtmd mmdmr Hrait'(Nt. 140) mmtkm Wy tW« A«t of Oci*W g, 1917, m RUO*« f-t Of «M mt CkU*««, IIU..U H » 3CÏ Si. S. •I Um PtmMmI, A. S. Burla»«*, PmImmIm Omni for Milbm «P^UI rmu «f pmu|i pwvMad f®r U »MtU» IIN, Art «I OO. S. !•!?» awtk«ri*«d m Ju. 14. Itlt. ! London, 8. septembra. — "Exchange Telegraph" je danes prejel breojavko ii Curiha, Id se glaii, da je v Albaniji izbruhnila revolucija in da je bila italijanska garnizija v Kaziratu, brojeda 800 moš, po-bita do zadnjega vojaka. Napadenih je bilo več italijanskih garnisij. Is Avloae hite italijanske čete, da pojgčajo garniaije v notranjosti dežele. Po vsej Albaniji je zavrelo in pololaj je zelo resen. AVSTRIJA PODPISE MIR V SIEDO ZJUTRAJ. Avstrijska narodna skupščina ja odobrila pogodbo ■ 91 glasovi prodi 28. ALI PODPIŠEJO SRBI? Dunaj, 8. sept,—Narodna skup-ičins je v soboto pooblastila avstrijsko delegacijo, da podpiše mir z zavezniki in Zdruienimi državami. 97 delegatov je glazovalo ui mir, pa proti; zadnji, ki so glasovali proti, so bili nemški na-cienalei: Nekateri delegat je, po-Mbno iz južne Tirolske, so se vzdržali glasovanja. Skupščina je soglasno sprejelo vladno resolucijo, katero je predložil krščsnski socialec Hauser in (katera vsebuje protest proti teri-torijainim točkam v pn^^bi. "fie enkrat protestiramo proti mira, ki sloni na brutalni ali! -- se gla-kí resolucija — in vai kot en mož odklanjamo razdelke» našega ljudatva v svobodno in nesvobod- IfP ^Klllmtlf^J^rn lini^VrV i ki so potisnjeni pod tujo vlafto, bo vedno zahtevalo aamoodločeva-nje, ki more biti edina podlaga modemi dnžavi." Resolucijs končno pravi, da kolčna združitev z Nemčijo je absolutna potreba in izraža upanje, da (pride čaa, ko umre sovraštvo med narodi in takrat se izpolni želja avstrijskih Nemcev. Psriz, 8. sept. — Avstrijska delegacija v St. Germainu je obvestila mirovno konferenco, da je Avstrija akleniía podpisati mir in dr. Karlu Rennerju je naročeno, da podpiše dokument. Renner je na potu v Pariz in ceremonije podpisa se vrše v sredo ob deseti uri predpoldne v "dvorani kamene dobe7' v gradu St. Oetroain. V konferenčnih krogih je pre eej špekuliranje, da li ostanete Kumunija in Jugoalavija pri njuni grošnji. da ne podpišeta pogodi*, ali ae morda promialita do •♦rede. Stbaki delegatje ae še ved no trudijo, da bi ae klavzula c pravicah narodnoatnih manjšin rezervirala kolikor ae liče Srbije in Črne Oore. Razume ae, da vrhovni svet ne l»o dovolil grbom «liti Rumuneem n<4>enih rezerviranj, kakor jtti ni dovolil Kitajcem pred podpisom pogodbe z Nemčijo. Kitajaka lah ko podpiše mir s Avstrijo in i tem pontana članica lige narodov Točka, ki ao jo predlagali nekateri člani vrhovnega eveta, da dr-'•ave, ki niao hotele podpiaati mini z. Nemčijo, ne morejo podpiaati mirn z Avstrijo, je propadla. suhaci kujejo nove načrte. Prohibid jonisti apelirajo na pošt-na oblasti sa pomoč. FORMULE ZA IZDELOVANJE OPOJNIH PIJAČ 80 NAPRODAJ. DAVEK NE EO ZNIŽAN *E TAKO KMALU. Washington, D. 0. — Kongreo nik Fordney meni. da ae davek ne »*> /nižal še tako kmahi. Po nje-*ov»m mnenju ae bodo kongres-niki prepričali,, da ne morejo od praviti tudi »wrf>ene postojanke davčnem zakonu skoal več let I**jal je, da bo davčni odaok šele P«»ne v zimi revidiral davčno i'^dlogau Okie«gn in okolja t V torek det hi klado« proti noči Heven» Vf t rovi. 600 RE80LUGIJ ČAKA NA DELEOATJE RUDARSKE ORGANIZACIJE. Cleveland, O. — V torek se tu-taj otvori konvencija rudantke organiaaeije United Mine Workers of America. Odbor za reaolucl« je jc prejel okrog 600 resolucij, ki med drugim zahtevajo aipneatijo za politične jetnike, irsko republiko, odpravo protišpionašnega zakona, odpoklic vseh čet Iz Rusije, naeionaliziranje ameriških rudnikov, povišanje plače in znižanje delavnika, uatanovitev delavske strsnke itd. (Med delegati je tudi br. Anton Rupar, ki zaatopa krajevno rudar-ako organizacijo v Yalu, Kansas. Zraven njega sta šc dva Slqvcnea med delegati, toda imena nam še niso znana. Vaeh delegatov jc Čez dvatisoč. — Op. ured.) wilson sklicüh konferenco delavcev in ma6nat0v. rumunska blokirana? i ost se je obrnila. Waahiafton, D. 0. — Protiaa- lunaka liga in druge prohibicijo-niške organizacije ae pritožujejo, da washingtonski listi priobčujejo oglase tvrdk, ki imajo naprodaj formule za izdelovanje opojnih pijač. Po teh formulah se lahko fc-dela žganje, vino ali pivo, tako da vsak pivec najde, po $emur hrepeni. Opojno pijačo lahko izdeluje doma, tako da si lshko napravi v svoji kleti zalogo raznih opojnih pijač. Prohibieijoniške organizacije j 80 ae obrnile sdaj na poštne oblasti, da jim pomagajo zatreti to kupčijo na ta način, da pošiljanja takih formul Najbolj je ujezil ; j«r se očitno norčuje R prohibiei-j«. I lisi (»v. Tvrdk a etfflša, da si ahko vsakdo napravi pijačo, ka-keršno Želi, od najslabejše do najmočnejše, če kupi potrebne fbrmu-e. Poleg opozarja tvrdka >bčin-stvo, da je kongresa predložen zakon, ki prepoveduje razpošiljanje takih formul po pošti, zato naj vsakdo zdaj aeia po njih, dokler je še Čaa, da ae preekibi a potrebnimi formulami, ker zakon e ni atopil v veljavo. Prohibieijoniške t organiaaeije zahtevajo, da« se prepove razpošiljanje vsakovrstnih navodil sa izdelovanje opojnih pijač po pošti. Dalje se trudijo prohibieijonisti, da ae za kratko dobo, ko bo preklicana vojna prohibicija, na-oži tako viaok davek nk opojne pijače, da jih aavoljo viaokega davka ne bo nihče kupil. V političnih krogih aodijo, da h« kongres ne bo oziral na to sadnje priporočilo prohlbieijoniatov, ker b nepraktično in nekoriatno. Ia Chicaga poročajo, da je pro-ibicijoniika atranka sklenila ne razpnati avoje organizacija, čeprav je dospela prohihieija. Kot politična atranka na bo več na-stopila, ampak Čuvala bo, da sc ohrani prohibiei ja. 6000 vafonov plana na Ogrskem; 260,000 brezposelnih v pojde ŠTIRJE MEHXÔAMX OBTOŽENI UMORA. — Vojaške obla-ati v tampiškem okraju ao prijale še štiri bandito, ki ao obtoženi, da ao sodelovali pri umoru John W. Cornela ia Ide, Okla.' Oblasti ao poalale povabilo | Waahington. da prideta Cofrelova soproga In ein v Tampieo, da inde-fieirata bandite. SREČNA NAJDBA. Ohioo. Cal. — Jeremiah O'Ora-Ay. ki je bil rae svoje žive velik stiakač, ja umrl. Po njegovi aorti je šla njegova lena delati, da preživi eebe I» avojega otroka, kajti prepričana je bila, da ji njen a* prog ni «apustil rdečega eenta Ko je nekega dne pgogled^ala p-"" svojega aoproga. je pronsšls. «t» je njen soprog rspoatU paaaalv« v H ir h mondo, ki ae nahaja v okraju Contra Casta. To passetvo je vredno deeet tUoČ dolarja. Pariz, 8. sept. — Iz BudapeŠte javljajo, da so rumunske čete na-pici.il«. 6000 železniških vagonov raznega m^terijala na Ograkem, ki ga zdaj vozijo preko meje. Dalje poročajo, da je general Mar-dareaco, poveljnik rumunske armade na Ograkem, prejel odredbo, da mora v 48. urah iaprazaiti Budapešto in ae umakniti na dro-go atran Tiae. Večji del rumunakih čet Ig Ogrske v Banat, kjer Brbl Porofo S^a^ihvftii čas fobruhnejo sovražnosti med Srbi n Rumunci v Banatu. V svrho, da se prepreči oborožen konflikt tned Snbl in Rumunci ter iz bojazni pred možnostjo boljševiških izbruhov v Besa rabi-¡ii, je mirovna konferenca odredi-da ae uwtavi uvoz orožja in atretiva v Rum unijo. Zavezniki ao prejšnje maaeee poslali veliko za ogo orožja in streliva ns Romunsko z namenom, da ga Rumunci porabijo v bojih z ruskimi boljše-viki ob Dnjestru. Zadnje čase so pa prišla v Pariz raAurjajoča poročila, da se je razširil boljše vizem v rumuneki armadi v Bes-srabiji v toliki meri, da zdaj «e ugroža Rum unijo ssmo. «vet petih meni, da je a embargo«! na orožje onemogočen konflikt s Srbijo zaradi spora v Bar nato in obenem bo rumunaka ne-varnoat manjša za slučaj, d h m-pojavi revolucija v Rumunijl in če boljševUti dobe kontrolo v de-želi. Angleški admiral Trowbridge, poveljnik brodovja na Donavi v Budapeštl, je pripravljen za akcijo proti Rumuneki z Donave, ako bo potrebno. Oeorge Clark, odpo alanec mirovne konference, je v soboto odpotoval v Bukarešt. H ae-boj, je vzel koplje 75. telegramov mirovne konference, ki jih je poslala rumuneki vladi, toda mini eter zunanjih zadev v Bukarešti» trdi. da jih ai prejel. ftudapešla, 6. aept. (čee Pariz R aept.) — Več večjih tovarn v Rn-daprišti je zaprlo vrata zadnji pondeljek in 100.000 delavcev je prišlo ob delo. Atevilo breapoael-nik je tekom minulega tediui naraslo na 250,000. Vzrok brezpo-«elnosti so rumunske rekvkieije Rumnnei *o pobrsU vse stroje Ir tovarn, jih.naloiill na vUke In ač. peljali čez mejo; rs-no tako v Morili a aurovim materijalom Vea plen v atrojih, živilih in drugem »aterijala ae eenl nad k.i-Ijardo kron. Povprečna delavska plača izu-čenega delavca v Budapeštl je 10 kron d ter ne, dočim stane kiebee kraha 100 kron, fant aorovegs ma«la MlO keen. peaš*k čikoiade 1» krsa In navadno kosilo v teat lini, oječe ia mena. afVnj, ve, kroha, »adja ia pivo 100 kron. Xeki de'avee je dejali "U časa ZASTOPNIKI DELAVCEV ZB0-r KUJEJO V TOREK. ¿1, 4 mmmtm*'r' Rudarji aahtevajo šaaturni ^.••v delavnik. ' J^ v A.; k i jr.< 1 mrnmmlmmmm* f ^ j Waahington, D. 0. — Predaed-nik je priatal, da ae potrudi, da ae skliče konferenca, na kateri bodo sastopani zastopniki delavstva iu ptdetnikov ia jeklarske Induatri-ja, da ae odvrne atavka in ae sporna vprašanja rešijo a pogajanji. ¿8amue! ttompera, predsednik Ameriške delavake federacije, in odbor jeklaraklh delavcev ata od-poalala predaedniku brzojavko, v kateri ata ga vprašala, če more ppd torkom aranžirati akupno konferenco ,ker bodo v torek zborovali zastopniki Štiri in dvajaetih delavskih strok jeklarske Indu-atiije. V brzojavki naznanjajo pred-aadniku, da ja brutalno poatopa-nja a delavci, ki ga praktieira korporacijs. ustvarila tak pološaj, da je toŠko potolažiti razburjenje, ki ae je polaatilo delavcev, rad) toga priporoča, da ae vrši konferenca pred torkom, preden bodo abnrovall zaatopniki delavcev. Olfvaland, 0. — Komaj so ustanovili odborniki V. M. W. of A. svoj glavni stan tukaj, da izvrše vse pripiave za rudarako konvencijo, ki prične dne 9. septembra, so jih pričeli takoj izpraševati rasni čaanikarski poročevalci o programa konvencije. t. 1poalujočl prodsed-izjavil ,da se bo kon ven-p povišanjem mezde in SENATOR McOORMIOK ZA HTBVA ODPOKLIC 0ET IZ SIEIRUB IN KONEC ■0Wr VOJNE. NVaahington, 8. sept. — Senator Medil M»«Corraiek is lllinoisa Je predloŠil renolucijo v senatu z zahtevo, da ae vse naše čete v Sibiriji odpokličejo domov iu da ar nove Čete ne pošiljajo več nikamor v Kvropo, izvaeiuši če tako sklene kougrea. Resolucija po-vdarja. da v smislu ustavo lu zakonov Zdrušcnih drŽav ul Amerika nikdar napovedala vojne ru-akemu ljudstvu iu radi tega je kampanja ameriških čet v Sibiriji In drugih krajev K v rope izven Nemčije nepoatavna In protluatav* na. Vojni department je naznanil, da ae vrne 4000 mož ia Sibirije, loda na njihovo mesto nsbirajn nove rekrute. bitka meo angleži in irci v corku. Oboroéani tapnbllàanl «o napadu vojaška četa in jih raaoborošiU. EDIN MRTEV IN TKUM RA oaveneljo je doapeto ogotT dva tlaaŠe delegatov, ki «aatopajo nad pol mlljona organiziranih rudarjev. Pripravo za konvencijo ao v pol-nem tiru, razni odaeki ao pa na delu, da izdelajo poročila in razne rezolucije.. POSLEDICA PLEMENSKIH BOJEV. Zamorca oproščena, kar »o belopoltniki, napadalci. bili Washington D. 0. — Porota je odredila, da ata zamorca William Henderaon in Joaeph Powera, kl ae nahajaja adaj v bolnišnici, o-proščena obtožim uboja, ker ata bila napadena od potnajat belo. poltnikov in ata v ailobranu ubila belopoltnika Joaeph Poweraa. Priée aa izpovedale, daairavno ata bila samorca napadena od pet najet belopoitnikov, da ni bil noben belopolto i k aretiran. Glede Mehikanca Joaeph Blan ea aa pa porota nI mogla zedlnlti gleda njegove oproatitve. bolniška atreinica je pričala, da je Joaeph ftchoaf ustavil Mahi kanca In ga vprašal, če ja zamo-r. Mehikanec je odgovoril, da ni. Sehoaf ja pa rekel: "Ti nlal Mchičan, ampak zamorec, in jas te lioin ubil." Mehikanec je po teh besedah po-tegnil noš In sunil z njim Hchoafa Sehoaf je padel, mlmo je pa pri drdral tovorni avtomobil, na ka terem je aadalo več moš, ki ao vi-deli, kako ae ja dogodek odigral Ti mošje ao sakllčall Hehoafnt "Zdaj pa i«aš, kar ai iakal." POLICIJA V .BOJU • TATOVI Oitjr, Kaaa. - Policija je naletela na tatimko gnezdo Vnela M je bitka aa življenje in amrt, v kateri je Ml ranjen en policaj in trije tatovi. Med ukradenimi rečmi ao naši t odi aa devet In trideset tisoč za dollnie svobode. kc m îaiaiUne vlade amo imeli veliko plač« m malo šiv;': adaj W mamo male več fivil, t'«di plača y triko Majhna, «la al ne t .oremo kupiti «vil. .7 1 podrobnosti 0 umoru 0r6aniza-torice v pennl London, 8. aept, — V vasi Fer-moy, okraj Cork na Irskem, je četa angleških vojakov, broječa 2)0 mož, včeraj napadla cerkveno procesijo. V latam hipu ao pridr-veli po «eati štirje avtomobili s dvajsetini oboroženimi moškimi v civilni obliki. Bili ao slnnfei. novci (infcl republlčanl). Predno ao ae vojaki savedali, kaj ae godi, sa bili obkoljeni in vodja ainnfel-noveev je ukaaal vojakom, da naj vojakov j,- n ruda.' kaatM «treljatl ki naakočltl a ha-; oneti, ali komaj je bilo Izgovorjeno povelje, ao že pdMlt streli s avtomobilov b eden vojak je obešal mrtev, drugI pa težko ranjen. Ngto je aledila bitka, ki je trajala le par minut. Rcpubličanl ao teške ranili še dva vojaka, o-stala pa ujeli, pobrali jim orolje n izginili na avtomobilih. Nekaj hipov poantfje ao prišli na Hea méste trije polki vojakov, Ali so za avtomobili, preiskali vs>l vaa in «(kolico, ali drsnih napadalcev niao našli nikjer. Hlnnfelnov-ci ao polotili čez cesto poaekans drevesa in prereuli telegrafske žice in a tem so zaprli pot za aa* boj. TAKO POROČAJO UN1JSKI ODBORNIKI P KRKI dentu Deputiji ao brea vsaka provoka-oijo napadli rudarja. IWaahlngton, D. 0. — &ele brzojavno poročilu, ki sta ga poalala John L. Lewis, Izvršujoči predsednik, in I'hilip Murray, predsednik petega d istri k ta rudarske orgaul-aaulje, predaedniku Zvlt'ulenih držav, navaja dogmike, kako ao ae Izvršili pri napadu depulijev ua št raj k a joče rudarje. Oba predsednika rudarske organizacij* pripotovala, da ae uvede k«lgTfga preiskava In da se krivci strogo kaznujejo, Murray našteva podrubuoatl v v svojem |Wočllu o napadu depu-tijev ua mirne rudarje, imtem pa pravi: "Nikdar niso naalall nesporazumi tued št raj ka Joči uii rudarji in kompanijaklml uradniki, toda v torek zjutraj 20. avguata ja poveljnik deputljev dejal lokalnemu rudarskemu odboru, da naj paal-Jo, ker ho mogofte pisitalo precej vw»Če za rudarje. Tistega dne je dospelo it Pilla-burga :l<) deputljev v Breeken-rldffe. Vsak je bil oborožen s puško. Okoli pol petih popoldne so odšli rudniški alrglarji In d* pulijl a puškami n« javno eaatu in «o pričeli atreljati na rudar>, žene in otroke, ki «o «tali v skupinah okoli avojih domov. TALIJA JB DOBILA ZOPET $rr,000,000 posojila. W«akingWa, D. 0. - Zakladni ški department naznanja, da je Italija prejela aopet aedemnajst mlljonov dolarjev posojila. Italija sdaj dolguje Združenim državam eno miljardo Šeat ato oaemnajat mlljonov devet ato pet In aedem daaet tlaoč devet ato pet In štiri deeet dolrjev. Val zavezniki pa dolgujejo Združenim državam devet miljard šest ato štiri In oeemdaaet milijonov dve ato dva In sedemdeset tisoč pet sto sedem in šestdeset dolarjev. siv*i kapitan abbtiban RADI GROŽENJ PROTI • PREDSEDNIKU. BI. Louis, Mo. — Rosier Wiek anl, prodajalec, bivši kapitan i letalskem zboru, ki je bil častno odpolčen iz armade, je bil aretl ran na obtoibo, da je ugrožal šiv Ij4mje predaednika. Obtožnica očita Wlrkardu, da je dejal t "Danes bi ae lahko ne kdo nvekovečil v zgodovini. ia pogum, da ga ubije Želim da «a ipeni ponudi ta prilika ' * PBBSniro /B DOMA. ja trs Meer Torfe, I. aept - Oanorol John I. Perabkig. vi4mwwI po-veljalk ameriške armade v Rvro pl, je «ianea po dveh stopi ua ameriška tis stavkovnafi odbora, pullj vari ja šel k njemu In aaltlt vanj ,da je štrajkar Iu mu ja dejal, da ga bo pretepel. Deputij je pričel s količem udrihati po njegovi glavi in ko je bila njegova glava raablta v kašo, ao atali deputiji nad njegovim rasmeaarje-tlim t ruplotu in ao oddali pet strelov v hrbet, ki ao ga ubili na mestu. ■Ura. Fannie Selllns, nastavlja- na od petega dlstrikta V. M. W. af A., kot organisatorica, je bila tamkaj, da poaiaga ženam iti otrokom. Ko je videla, kakšno neumno dejanje ao izvršili rudniški stražarji In deputiji, jih je prosilo xs božjo voljo» naj na umore starega moša. Norman Adama, rudniški auper-iufedent, stoječ 20 čevljav od mre. Sellinaove, je pritekel k svojim dcputljagi in j|m ukaaal, naj ubijejo mra. Sellinaovo. Bala ae je, da Jo umore s drugimi šenaml vred, ki ao bile tam, je poakualla zbežali na aisw»dovo dvorišče, da ae skrije. Neki deputij jo je ustrelil v hrbel. Prihitela je do plota sosedove hiše, ko ao bili oddani trije na-daljni streli, ki so jo zadeli v glavo, Krogle mt ubile Helllnsovo. Siiperlntendent nI bil zadovoljen s delom, ps je tekal na dvo-rišče In sagrsMI mrtvo truplo sa prt* in ga vlekel do avtomobila. Truplo je vrgel vanj, kjer j* le ležal mrtvi Rtrezleackl in a hrlpa-vlm glasom Je dostavi auperlnten-dent, da ao dobili v peet mra. Helllnar Mr. Mannlaon, načelnik deputljev šerifa lladdocka, je am*ljaj* dal klobuk m rs. Hellinaove na glavo in Je rekel, da ja adal on mra. Helllna. Daje pripoveduje poročilo, da j* šerif aretiral več oaeb, da jih loatraM. TI ljudje ao popolnoma nedolžni, kljub tema jih je šerif zaprl v mestno ječo. Poročilo aaključuje t Najstrašnejši zločin, ki ja bil zdaj hcvrfrn. je razburil nate članstvo in Jaa emetram aa avojo dolžnoet, da obrnemo ua vs» letih zopet I kot preilnednika Združenih dršav |Prišel je s M ponm», da ee isvHM gj|iimi|i (••mikom "Uviaihao" In Imel je preiakava In došene krivda in Ua tukaj zelo aiavnoaten «prejem. i jueflea obračuni s tem «ločino«. prosveta OLAŠtUO SLOVENSKE NAEOOWE POOPOEWE JEDWOTE LAÄTNINA SLOVENSKI! NARODNE PODPORNE J K I) NOT« Chi ogla—v po dogovor«. Kokoptsé — — vrsiaj< Moreno: Eodinj.n« državo (isvad Chicago) hi Canada flMju lete. 11.00 sa pol leta in $1.00 sa tri »Meco; Chicago $».60 na loto, $2.7S ss pel Ota, $1.40 sa tri rnaooee, in sa inozemstvo $7.00. . Maolav sa tm, kar iaa »tik s lietaai ^ROSVETy JM "THE ENLIGHTENMENT"! Orgaa of tka Slavaaic National Boaafit SwUty. Natiaaal B...ÍU SaaUtjr. Advertising ratea on Ssbseriptáon : United Stetes (except Chicago) and Canada $4 pa» paar; «ga $6.60, and foreign countries $7.00 per ; Datum v ohiepaaja a. pr. (Julija 30-IS) pola« vaiapa iaaaaa ia .aal, da vaai ja a taai daoveai patalda aarataiaa. Paaavita jo provo-ia, da ae ra» ao aatevl list. ZNAMENJA V ITALIJI. DOPISI Marsikdo je dvakrat čital vest, da je italijanski kralj blagovolil objaviti, da bo razdelil kronska posestva med kmete, gradove pa dal za razne dobrodelne svrhe. pva-krat je bilo treba čitati zato, ker človek lahko misli, da prvič ni prav čital. Uredniki ameriških kapitalističnih listov so vsekakor čitali samo enkrat in potem so hitro poskrbeli, da je izšel v listih večji slavospev "demokratičnemu in dobrosrčnemu vladarju, ki tako iskreno ljubi svoje ljudstvo". Yep — in če ima dežela takega monarha, je naravno absurdno misliti na kakšno — brrr! — revolucijo v takšni deželi. Nam se pa sanja, da je ravno narobe res — kakor je treba dandanes vzeti še marsikatero drugo vest narobe, da se spozna resnica. Italijanski kralj sedi že precej let na prestolčku, ampak do danes mu še ni prišlo na misel, da bi se iznebil svojih posestev. Morda ni bilo to preje v navadi; pred vojno gotovo ni bilo in tudi med vojno ne. Toda po vojni so nastali zelo čudni časi za ljudi, ki si lastijo poklic iz božje milosti. Ljudje te vrste so sicer že od pamtiveka zelo udarjeni, ampak s tem še ni rečeno, da ne bi bila kakšna izjema. 0 situaciji v Italiji smo slišali še druge glasove. Or-landov naslednik Nitti je pred nekaj dnevi pozval itali-jaftske delavce, da naj več delajo in manj jedo. Taka je bila v jedru njegova jeremijada, ko je govoril o ogromnih dolgovih, novem posojilu in "veleizdajstvu" štrajkarjev. Potem smo slišali, da v Rimu že sedem tednov ne izhajajo Jburžoazni časopisi, vsled česar so socialistični listi pomnožiti naročnike za sto odstotkov, da je socialni nepokoj vedno večji in da kmetje v rimski provinciji enostavno jemljejo zemljišča, ki niso obdelana. Kaj če bi bila novica o kmetih v rimski provinciji v sorodu z novico, da bo kralj razdelil svoja polja med kmete? Nam se resnično sanja, da je. Italijanski kralj ni noben Salomon, vendar pa je lahko pametnejši od drugih; vsaj od carja in kajzerja, ki nista nikoli nič delila. Kraljeva pamet se tudi lahko tolmači za precejšen strah pred negotovo bodočnostjo. In tako je nastala vest o delitvi zemljišč. Ali bo delitev ozdravila socialni nepokoj? Kralj misli, da bo — ampak to je veliko vprašanje. Morda bo kralj Še tako "demokratičen", da odloži kronico z glave in se proglasi za navadnega državljana republike. Mogoče. Toda ne preje dokler ne spozna, da je delavska republika neizogibna — ako bo imel čas in modrost spoznati. Vojna "za svobodo bratov v Trstu" se bo grdo maščevala nad italijanskimi imperialist! in kapitaljsti. Vzeli so plen, ali izgubili so vrečo. Na glavo postavi Jano gospodarstvo. — "London Daily Herald" je priobčil vest, ki dokazuje, da je gospodarstvo postavljeno na glavo. Na Angleškem se ljudstvo pritožuje, da mora plačevati v velikih mestih pretirane in oderuške cene za ribe. Heraldov poročevalec pa pravi, da v ribiških mestih mečejo proč ribe. Na svoje oči je videl, ko so prodali 816 funtov rib za štiri cigarete. Zakaj? Trgovci ne marajo pokupiti rib in jih razposlati v mestu, da ne padejo cene. Ali ni tako gospodarstvo postavljeno na glavo? O. — Stavka v tu-kajšnih tovarnah je končana in delavci ao ae vrnli na delo pod starimi pogoji. Drušba nikakor ni hotela priznati delavskih zahtev Seveda, za delavce ni nobene draginje. Psi pa je samo so privatne velepodjetnike, ker vedno višajo ceno raznim izdelkom. Poročevalce Jenny Liad, Ark. — V vseh slovenskih listih sem čital poziv al im enake d'Želne vlade v l-Klenih 70,000 delavcev, toda pred vojno je bilo organiziranih le 8000 v izoliranih verskih organi-zacijah, daÜni je bila mezda teh defavcev najslabša v Angliji. Ko je prišla vojna z draginjo vred. so se tekstilni delavci v Uusierju pričeli draraiti. Hpoznuli ho, da tvorijo veČino prebivalstva v iu. (iustrijalnem mestu Belfast, a ni. ti enega delavca ni v parlamentu iz tega mesta. Poslanci, katere no izvolili na verskem programu ali na platformi."home rula," «e niso brigali za njihove zahteve. Delavci so se organizirali in v enem letu je njihova organizacija štela 40,000. članov. Zahtevali so večjo plačo in dobili so $3 do 7.50 tedenskega povišanja za ženske in *4 do $10 zd moške. Delavci so se pa naučili še več. V zadnjem novembru so bile vo-litve.pKandidat Carsonove (Car-son je vodja protestantovskih Ircev) unionistiške stranke je bil• major Moore. Njegova kampanja je bila podobna i^ejšnjin, kampanjam. Patrijötizem, vera in sloga! Delavci so pa bili sitni. Stavili so kandidatu neprijetna vprašanja kot na primer: "Zakaj niso poslanci vaše stranke glasovali za delavski odškodninski zakon v zadnjem.parlamentu? Zakaj nipo glasovali za starostno zavarovanje? Zakaj so glasovali za kon-škripci jo? Zakaj so glasovali m vse, samo za ono ne, kar hi koristilo delavstvu?" Izid volitev je bil: Moore 7548 glasov, delavski kandidat Hanna pa 8714. Organizacija pa ni ostala le pri tekatilnih delavcih. Organizirali so se tudi drugi. Delavci so spoznali še večf. Ni dovolj, da se or-gauizirajo samo na strekovnem polju. .Dawson Gordon, predsednik organizacije tekstilnih delavcev, je dejal, da zmaga ne bo dosežena dokler se delavci ne gibljejo z enako agilnostjo tudi na političnem polju. Delavci severne Irske so se izrekli po svojih delegatih v Bernu za samoodločevs-nje Ircev, Egipčanov, Indijcev in vseh drugih narodov v britskem Imperiju, ki še nfso samostojni. Za vse te in druge narode zahtevajo irski delaVci ni* veš in nič manj kakor za Irce in^a Irce ni? več in nič manj kot rJL druge. "Bpremcnitev zahtele same r katerikoli državi nič ne, pomaga," je dejal .neki zastopnik} delavstva v Helfaatu. Delavstvoi gre dalje kot Sinit Fein. Tudi d^srci zahtevajo republiko, ampa* delar-sko republiko. Irsko delaf»tvo jf Že storilo prve inclustrijelne in politične korake za dosego svoje republike. Generalna delavsM ni ja ime le popolno kontrolo ssl delavskimi orgs niza ei jam i v nekaterih mestih Irske; vod*** tršnsportnih unij so podrejen*!^ hovnemu vodstvu v Dublinu.'^ gonirseija transportnih dala šteje Že 100,000 članov in je d! najboljša organizacija ne-Je mdustrijalno borbo temveč t za socialno ltprsvd bodoče delaV ske republike. Thomsa Johnson, blsgajntk I ske delsvsjce strsnke, Je pa jsl: "K«mstrukeija nove I mora biti v* rpksh delsvskegs reds. 11 I ms odločiti, ds bo repuhllks delavska republik Belgijski ssparatiat obsojen Bru sel — Dr. August Bo! Je ob času nemške okupacije vojno vodil aeparatistično gib majhne aknpfne flemiških eev s pomočjo Nemcev, Je Idi nji teden obaojen na smrt. Konvencija wcialislw j [| kOlflUflISlOV, Chicago, III. - Vga titi ko nui, ,jje socialistov, komunistov-de In v<*ev in komunistov so bile za Mm * soboto. Nobena stranka ni notninirala kaadidatov za prihodnje predsednike volitve. Socialistična 'stranka je sprejela novo ustavo z velikimi npre-uieiitibami. Eksekutiva se vbodoČe voli na konvencijah in ne več s splošnim glasovanjem. V novi ek-aekutivi, ki je bila izvoljena v pe-tek, «<»: Victor Herger in E. T. Mêlais iz Milwaukee ja, Wra. Ilnuidt i i St. Louisa, Wra. Henry \i Indianapolina, John Hagel iz Oklahoma George E. Roe wer h Hoatona in O. C. Wilson is (taffa. Dalje je Ml izvoljen po ¡dmi oor, ki bo poskušal po ravnati spor z levim krilom in ga pridobiti za stranko. Levo krilo ima posebno stranko, ki se imenu-je komunist Vno-delavska. Najvažnejše vprašanje na kon veneiji socialistične »tränke je bi lo, h kateri Internacionali too spa dala stran'ka. Odsek, ki je imel iz delati predlog glede na to vpra ¿unje, je predložil poročilo veči ne in manjšine. Večina odseka je obsodila zaključke kongresa dru-ne Lnternacionale v Brnu in priporočila, da o tem vprašanju od loči članstvo s »plošnim glasova njem. Manjšina odseka je pa pri poročila, da se stranka pridruži tretji Internacionali s sedežem .v Moskvi. Konvencija je pa z 61 gla-Rovi proti sprejela priiporočilo v«"ine, kar pomeni, da ho član-Htvo odločilo, h ikateri Internacionali hoče spadaiti. — V debati o dbeh priporočilih je Louis Engdahl, ki je obsojen na 20 let ječe zaradi kršeuja protišpijonažnega zakona, zagovarjal rusko interna-cionalo, medtem iko je kongresnik Herker, ki je tudi obsojen na 20 let zapora, ostro polbijal komuniste rekoč: "Osemintrideset let serj *e v socialističnem gMianju in lake zmede še nisem videl kot je današnji komunizem. Socialistična stranka v Ameriki mora ostad zvesta svojim načelom." Sprejeta jo bila tudi resolucija, ki zahteva ,da se amerikša ustava spremeni, kar se tiče volilnega sistema, in sicer da zastopstvo v kongresu in v državnih zakonodajah ne sloni več na geografskih okrožjih, temveč na poklicih; to hi bil sovjetski volilni sistem. Resolucija se glasi, da " representaei-ja po geografski distriktih ni več demokratična v moderni industrijski družbi, posebno zato ne, ker delavski razred nima zastop-slva kakor mu gre." Komuniatlčno-delaveka stranka ni je nadola nalogo, da stopi v stike z vsemi revolucionarnimi organizacijami v Mehiki, centralni in južni Ameriki v avrho, da se "izvede revolucija na vsem zalednem kontinentu in da ae ustanovi ena sama, velika sovjetska "•publika v novem svetu." «lohn Heed in A. Wagenknécht sta bila izvoljena mednarodnima delegatoma. V izvrševalni odbor te stranke so izvoljeni sledeči: L. K. Hölterfeld iz Dightona, Kansas, Alex Bilan iz Clevelanda, Ja«* < « nicy iz Dulutha, Max Bedacht iz San Franaisca In Edward Linden i/ NVW Yorku. Komuniatična stranka je izvolila obsežen odbor za propagando. Tiijr-na rodnost ne federscije, ki so nameravale dobiti kontrolo stranki, so bile nadglasovane po ameriških elementih s 53 glasovi proti 41. Ruslça federacija je naj [močnejša, kar je tujenarodnost-j ni Ii organizacij v komunistični ' «trankt Helsiugfura. — BritiŠki rušilec S-19 je v nedeljo zadel ob rusko mino v Finskem zalivu in se potopil Sest Časnikov in Iti pomorščakov jo izgubilo življenje. Bombni napad na Koldaka. Omsk, 26. avg. - V ozadju hiše, kjer je stanovanje admirala K^ol «'¿«ka. je danes eksplodirala bom-•>a, ki je usmrtila šest vojakov in 12 jih ja ranila. Bomba je bila omenjena Kolčaku, ki se je nekaj ur po razstrelbi vrnil s fronte. Norveška dobi ftpieberge.„ Pariz. — Mirovna konferenca je razsodila, da otočje Splebergi na Skrajnem severu Skandinavije pripade Norveški. Švedska, Finska, Danska, Rusija in llolandijs so se poganjale za to otočje, na katerem so bogati premogovniki in razni mineralni rudniki, toda ozemlje je skoraj brez prebivalcev vsled večne zime. Američan ubit v nemški nevtralni zoni. Coblenz. —- Ameriški prost ak Rcass Madsen iz Sacramenta, Calif., jc bil zadnjo soboto ubit, ko je prekoračil mejo med okupirano in nevtralno zono v bližini mostišča in se podal na lov na srne. Madsen je naletel na patruljo 13 nemških vojakov, ki so takoj streljali čim so zagledali Američana. luaaa kozakov odprla oči lil po-maga zmagoviti rdeči armadi, molzni pokroviteljici avetovne socialne revolucije, pometati sovražnike delavstva s površja zemlje. Dvignite se, tovariši delavci! Vzemite vlade v svoje roke. Nikar ne nasičujte lenuhov in bankirjev, niedtem ko se potapljate v krvi «vojih bratov. Ustanovite sovjet sko vlado v svojih dežfclah. Orga- ročati mu imain zelo važna stvari llifirallii _____»•_ IÜ1__I. 't. ..t.____L- • K I . nizirajte rdečo armado. Živela mednarodna rdeča armada, atrah in trepet kapitalistov vseh dežel! Živela mednarodna socialna revolucija in njeni veliki voditelji Lenin. Trockij, MaClean in Debs' Živela tretja lnternacionale! Kozaška sekcija vseruskega centralnega sovjetskega odbora.H Ameriške vesli. OČE QT SINOVA ŽETVI STRUPENEGA PUMA. Vojak s kroglo v srcu in še živi? Pariz. — Francoska učenjaka Breraond in Matiria javljata o čudnem slučaju neke'ga francoskega vojaka, ki je dobil 1. 19t&. puškino kroglo naravnost t srce, kljub temu je še danes živi in je "popolnoma zdrav". Zdravniki so poskušali vzeti kroglo iz srca, pa niso mogli, nakar so jo zalili t neko tvarino, ki se je strdilo okrog krogle in zabranila, da ne gnijejo srčne mišice. . Bančni rop v Moskvi Stockholm. — Iz finskih virov poročajo, da je bila pred kratkem oropana državna banka v Moskvi. Roparji so odnesli dva miljona rublje v. Steger, UL — Herman Jahu je zlezel v vodnjak na svoji furnii, da izvrši potrebna popravila. Njegov petnajstletni sin Fred je pri-šel ob času, da je videl, kako jc oče omahnil z lestvice in padci v vodo. Pričel je vlieatl na pomoč, nato jc pa zlezel v vodnjak. Prihitela sta njegov sedemnajstletni brat John in njegova mati. Ko je bil Fred na pol pota v vodnjaku, je občutil, da mu prihaja slabo in da se ga prijemlje omotica. Za-klical je svojemu bratu, da ni nekaj v redu, nakar je omahnil in padel v vodnjak. Takoj je šel John za njim v vodnjak. Mati, ki je gledala za njim, jo opazila, dn hoče govoriti, ko jo bil v aredl lestve. Naenkrat je pa omahnil, slišati je bilo udarac, kakor da je nekaj padlo v vodo in potem je bilo vso tiho. Mati jo hitela po pomoč, Prišli so ognjegssci, sosedje in policaji. 71 aparati proti slabim plinom so se rešilci podali v nevarni vodnjak in prinesli so iz njega vs^tri mrtve. Farmatjeva Ženu je ostala s tremi malimi nepreskrbljenimi deklicami. Gledališka stavka v Parita. Pariz. — V soboto so zaštraj-kali igralci, godbeniki in opera-i torji kinematografa, ki » se on-ganizirali. Dvajset glasbenih dvt^ ran in 350 kino-gledališč je zaprlo vrata. Štiri velika gledališča Opera, Opera Comique, Come-dfe Française In Odeon — so zadovoljila zahtevam štrajkarjev in vsled tega so .ostala odprta. Ženska volilna pravioa v Italiji. Rim. — Italijanska nižja »bor-niča je zadnji petek prejela zaton, ki dovoljuje Ženam volilno pravico. Inozemstvo« Železniška stavka v Avstriji Dunaj. — Stavka železničarjev bila končana v anboto in vlaki pulne železnice so zopet v prome flu. Nsmdaa skupščina je dovolila «100,000 kron. da vlada zadovolji tahtevam civilnih uelulWnrev na ležali, ki so zeitrajkall. -jetako čete okupirale dva aserta in mjele 4000 »o* v SiblrijL IxKidon. 8. aopt. — Brezžični te- k Moskve poroča, do sa f rdeča Me okupirale ToMak i glavno mesto lepili ne MMriJe, in tktijnbémfc/v guberniji Turgaj. mol j« bilo ujetih In vplenjanih. Le _ _ 6. k;.. ui. ^ v * . RAZPOSAJEN MILJONARJBV SIN. Loa Angeles, Oal. — Tukaj bil aretiran 184etni Stanley Ifff. ton Baker, sin čikaškega borzija-, ttH, ker je Streljal na avtomoMV ftega IzvoŠČeka. Baker se Je šjfrfrl s izvofičekom radi cene in v pre-pirfi je poitegnil samdkrcs in Od» da) strel na izvoščeka, ki ga'fc položil na tla. Zdravniki izjavljk-je, da je izvošček težko "ranjen Hi da nimajo upanja, da mu ohranijo življenje. Kasaški maalfost. Newyorški "The Nation" je 23 avgusta priobčil sledeči manlfeat ruskih kozakov: "Sodrugl, delavci in kmetje Francije, Anglije, Amerike, Nvn čije, Avstrije, Turčije, Italije, Ja-potiske in vseh drugih dežel! Mi, komunistični kozaki in člani kozaške sekcije vseruskegs centralne ga izvrševal nega odbora delav-akih sovjetov in delegatje kozakov v rdeči armadi apeliramo na vaa, da se bojujete proti mednarodne-mn kapiUltemu, In izjavljamo: Mi, kozaki z Dona, iz Tereka, Astrahana, s Uralov, Iz Orenbur-ga, sibirskega Kuhana, Transba-kalije, Uaurije, Semirečijc in Amurja nismo pod zaatavami protirevolucionamih generalov Krasnova, Dutova in Denikina. temveč smo v rdeči armsdi sov jetske Rusije In se Imjujcrao prol sovrainlkom mednarodne aocislne revolucije. Ali veste, eodrugi v tujih deželah, da je nepremagljiva rdeči armada ruaklh delavcev In voja kov premagala belo gardo esri Ktičneifo satana Krasnovst — Ve-Hko število polkov donsklh kozakov je prišlo k nam in še vedno prihajajo. IVemagali smo sile gi nerela Dutova in sdoi lomimo «de Denikina in ostalih voditeljev čmoetotnijakih monarhietov. \a «c vlade vsm pripovedujejo dru irače o naa, kozaklh ¡bankirji In multimiljonarjl. IJoyd Oeorgl in <'lemenccaujl ter kompromlaniki Hcheidemannl, Kberti in drugi vam govore, da kozaki branijo kap '«•listo, generale, trgovce, gra- »•• p"i" l^s/cj-. s« ^ .'fi' Nikar ae verjemite bankirjem In kapitalistom. Del naših bratov kozakov as M dal preslepiti od generala* »« «J» mo v beli gardi, ampak adaj * I80EM SVOJEGA brata Janeza flrohar, podomače Sajnetov) iz Vencarjev štev. 7, ofja Loka. Pred par leti se Jc nahajal v Olevelandn, Ohio in sedaj ne vem, kje je. Vljudno pro-aiiu vse cenjene rojake, Če kdo ve sa njegov naalov, da ml ga naznani. ako bode pa sam čtlal ta oglas, naj ae mi prijavi nemudoma; po- la starega kraja. MoJ naalov je : Anton Uroftar, 143« McAllister Ave., Waukegan, 111. MEADOW VIEW PARME ZA PRIDELKE IN K0K0ÔJE REJO. Mi ponujamo šestmajst lebornih farm po pet akrov, katere so nahajajo v neposredni bližini me-«ta St. Cloud, Minn., po POSER-NI H CENAH IN POdOJlH. To je najfinejša zemlja v najboljšem farma rskem okrožju Minnesote, med tem ko je mesto St. Cloud d&nea v vseh ozlrih eno najbolj napredujočih mest v se-vero-zapadnl Mlnesoti. Ml SPREJEMAMO LIBERTY DON DE IN IpLNICE OD PAN MOTOR DRUŽBI V PLAČILO. ViŠite ali brzojavlte še dam* glede Meadow View farm na: 0HAS N. BEYHAN. PAR MEEfl STATE BANK. ST. OLOUD, MINNESOTA. Za stari kraj. PARNIKI,—«V start kraj •• mor« potovati. Pstnl Iftatl m soo«t lakko dob«. Vsak tod«« «dpljnj« P« «d«n «II vd psrnlkov Prsne »«k« drušb« s stsrokrsjsklRii potalkl. Tak« M pv. odpljuj«jo parnisii Rocksmb«au f. ••lit., Cnicsgo 10. Mpt., lav«i« It. •op«., Franc« II. mL Zrn nilnl pri-d«j« b Toursin«, U Lorrala«, E«-pa«»* I« Nlagara. Za «tak parnlk imam io ««kaj kart aa prodaj. Kdor ioll potovotl m j ml pito, IMT utot««J« priti baba «pramamba. POŠILJANJE DENARJA. — Kot s boadom aajamčan lattopnlk 18 Miljo«. dolarsko družbo Amariaao Es-p t— Co. sa poiUjaajo danarja v too-Bomttvo, i Vsm moram poslati donar v «•« ihipsifc» kraj« sa««*lJtvo, hitro 1« po sliki «oal I« sU«r taa Kro« M... 9JS T 100 Krmi oo....$ Ml Kron ■«....$ 15.10 1.000 Kron sa....! S0.7S 10,000 Kr«n ss... $lS4.00 Sloiinska Narodu Podporna Jednota. | 1?. Joalj« 1*0? ivt llltooia. glavni «tan. aoaT-ao so. lawndale ave, cRicago, Illinois. GLAVNI ODBOR ZA DOBO ltl^ltSS. lavrševalni odbor. UPaAVNI eaaoaaoNia, rummm Caajkar, asara« Sa, POOPniDIKONlgi Arnum HnO, a«s la O TAJNIK« Mm Virioto, MOS Sa. UoaSals Ava* CkSm UL TAJNIK IQiNltatQA OOOZLKA« Paal lo««, Mf« t Um iLAÜAJNIKi ASImü J. Ter^fve^ ki I» Ci pa sam čital ta oglas, naj se mi prijavi na moj naslovijo« Skofič, P, O. Box 167, Herrin, III. * PROTI ZAPRTNICI RABITE » fO Ur m. ...., 100 Ur «a...... S s i» S 12.00 SOO Lir sa.......$ IS.00 1000 Lir m.......$1 IS.00 Donor poiljito po Mono? Ordor, «11 AmorUoa Esproaa Mooajr Ordor, «II p« p« Bank Drmitn. POTNI LISTI. — Onim, ki nolo jo •ami imati to «Itnoati, potni liât. LEO ZAKRAJSCIC, 70—9th Ave. ^ NEW YORK, N. Y. Sok or nl boljtoga na «v«tu. DovoU sa «na idr.vlj.nj« tost savajav stan. IŠJ4—1 s«v«j m $1.04 s v«Jnlm davkom. iHf prodaj« I« pri Usai Modtoto« Ca., 104 Usai Bldg, Pltto-borMt, P. AII JE VAŠE ZDRAVJE VREDNO 2 CENTA? Ako trpita na n«rvosnostl, to-lodlnlh In l«dUI i.ih liolecniah, Se-prtju, aplošnl slabosti, glavobolu, ■ nimato toka, Imata o «čista kri, ako sto utrjeni, s. Biutlt« on«m«all sJatrsJ, sko Inteto ločlnv v hrbtu, fk.umstluim, poSlji» t« nam plene s snemite se t canta In uffitjestt PROSTO, popoln« tridnovno adrav-IJonja n«U« JUVITt) sdrsvfja, kije m .uvljcno is listih zdravilnih sollšl. Naslov: JUVITO LABOBATOftT, 'tftMfJSCtč Rofakl Pozor! Zelo vaino! —Čilajte! mmmmm | . a nrltoftnaaft Uns In usmIHvi domovtaT I« nJim došIU.U d.oara« nI ni ^ prisnsno . . . . *, •t'ri'i • bs*n „_.BANKE FO govt a« la a denarnim sat "PRVA HRVATSKA ITEOIONICA V SA0REMT 100 k ion velja sedaj...............$8,25 Za vsako brsojavno poiiljatev snalajo stroški $2.50 ns glede nato, kolika je svota. Vso denarne poilljatve so J«mtaio. PRODAJA PAROBRODNIH LISTKOV V VSE KRAJE EVROPE. .Z f ----i— I I m »iiiUM SO MlffiSoiSJo se d^sje «ibneT^KT^lSRS odtto vedne šele epresal la ne ooikašailo le la Um s pošlljanj.m ^ nifflK SiMBl ^idt,MkJtoi°po»llis i. dVaJSBT lat deoee v Vale stare domovin, la kators nadev jei Emil Kise, bankir, 1SS Second Ave. eor. S* St NEW YORK, K Y. . PUtomo p« 4% ofcrosti na keaallno vlage. MOHORJEVE KNJIGE ZA LETO ltl7 SO DOSLEf za to leto ja Isilo petero knjig, Koledar, Zgodovins slov, naroda fi ev., Podobe te narave, 8!ov. večernlce In Resnice za vctfnost, vseh pet knjig skupaj stane $1,60 s poštnino vred. Pilite na: ALOIS SKULJ, , 32) Epailon Place, Brooklyn, N. Y. THE ALUMINUM COMPANY OF AMERICA V MASSENA, NEW YORK, POTREBUJE 80 DELAVCEV « tovarni karbona le so del« pri p4£ (Cnrlwn plan«^end Vmrn I pšAe aa blagostanje Ako ae stHnjal s ajeai uaá. podpiraj trgovce, ki v ProoveH — ▼ salogi » «a veakdaaje potr«l^l l'a m dan V tovarni kartmna m i skladanje se pl^s Sfte aa **toi«à s pevttsntoas sa dobro doto »A r:- i IÄ,' »dew t • Stanovanja in i|ifif to raso« -__ V«rk < antral toio«oir« .li pa oataNÜe^ MIL JAMES SPRINGER, It, Pillaburgh, Pt NAROČNIKOM V POJASNILO II Ea ogtaae so odgovora! to ogla SU ae prejmemo do odgoviiniežt"^V»sV lor kaj kapi Is d^kœv laèi tan risj sam M>bl pripiše. VÉS* oraooi le yi mer, je že opazil, da draginja r» pidno narašča, in da je iivtjeo < v srednji Rvropi postalo «ei/» znosneje kskor je bilo med vojno samo. V tem o/.iru nam podajs statistika o umrljivosti, ki jo go js slasti v Nemčiji, prav jasne in kričeče dokaze. Dve tretjini otrok pomrje v zgodnji mladosti in v enakem razmerju je tudi umiranje starejših ljudi. Ne čudimo se toliko draginj-skim razmeram v srednji Evropi, v onih deželsb, ki so pripadale o-srednjim drža vem; ker vemo, da antanta tem držsvsm iz oporUini stičnih rszlogov ne dobavlja več živil. Antanta dobro ve, da mora premagane dežele dodobra izstradati, če jih hoče pokoriti svojim sklepom na pariški mirovni konferenci. Vemo tudi, de so vse te dežele izčrpane, da nimajo blaga, ne aurovin, ne produktivnih po-močkov, ker je bil* vsa industrija pet let popolnoma v vojni alužbi. Vse to vemo in se ne čudimo. Vse drugače pa je pri naa v Jugoslavi JI, kjer imamo le obilico vsaj ne-. katerih pridelkov, imamo nekaj induetrije in tudi pridelanih industrijskih izdelkov. Gospodarski odnošajl v Jugoslaviji so znstno ugodneji nego v drugih jjiemskili In nekdanjih avstro-ogrskih deželah, razen tega je pa Jugoslavijo zavesnica antame, torej komba-tantinja držav, ki danea diktirajo mir in bi prav gotovo Že kot take a avojega imperialističnega atali šča imele dolžnost, da podprejo svojo zaveznico. In vendar ae to ni zgodilo, dasi kelebamo v nego* tovosti že tri četrt lata. Navidez ae nam torej godi kot zaveznikom antante rlviea, v kolikor prihaja tu urejevanje šivi jonskih razmer v poštev. Navidez, pravimo. Zakaj, kakor smo le prej omenili, je narodno gospodarska sila Jugoslavije, Zlasti Slovenije m Hrvaške precej krepka: A kljub temu take neznosne iivljen-ske razmere, prav take kakor bi živeli od milosti antante in pa domačih parasitov. Toda, kdor je kaj drugega pričakoval, se je motil. Pozabil je, da je ▼ svetovni vojni zmagala največja kapitalistična zveza držav, najbolj imperialistična koalicija, ki je sicer izrabila male državice v svoje sebične nemene, da je lažje premagala srednjo Evropo, ds se pa ni nikdar všč ozirala na te avojs zaveznice, kakor da se jih je otresla, Čim se je pokszslo, ds jih več ne potrebuje; v tistem hipu jih je antants prepustila svoji u-sodi ter sklspsla in odločala le v svoje sebične nsmene. Teko je prišlo, da so odluzane vse male pribežnice svoji usodi, s sntsnta sklepa in odloča kakor prija Franciji, Angliji, Ameriki in le deloma tudi Italiji. To je povsem naraven proces. Trdili smo neštetokrat ali zmaga srednjeevropski ali antsntini kspitalizem, ni za človeštvo tolikega pomena. Pomen bi bil le tedej, če bi zmagali narodi, ljudstvo, Če bi ljudstvo vrglo s prestola to kspitalistično kliko, se organiziralo demokratično in zatrlo kapitalizem in imperializem. ' „, v Moč kapitalističnega imperializma, Id jc izrabljal narodno svobodo in Wilsonove teze, ja pa preslepil ljudake množice, da ae niao združile, in napravile konec vla dajočemu sistemu. Psč na m nI treba dokazovati, da je zmagal kapitalizem v svetovni vojni. Jn če amo o tem prepričani, ali moremo še kaj druzega pričakovati t Ali je mogoče, da bi se razmere iapremenile, Če ohrani vlado kapitalizem, če ta oklepa «lir, če zavlada nad vsem svetom, če nismo odpravili sistema, ki nas je zatiral tiaoč letf Iste napake, ki jih je imela ta družba pred vojno, ao oatale z njo vred na krmilu, s katerim vodi in vlada ta družba dalje. In ne le tlate razmere imamo aedaj, marveč mnogo hujše I Vsi narodi so bili v vojni izčr. panl do skrajnosti. Izkoriščanje in vojno dobičarstvo je cvetelo te»-donašalo kapitalistom in oderuhom ofromne dobičke, « so jih snali prav umetno krasti la ljudskih Žepov. Že med vojno smo Če-sto protestirali proti vojnemu o-deruštvu, ali oderuhi so se nam posmehoval!, ker ni bilo nikogar, ki bi napravil konec zlo^instvu. In sedaj ni prav nič boljše. Nekdanji gospodarji so si nadeli kot držav ijaid nekoliko drugačna imena* ae pobarvali s pisanimi zastavami, toda kapitalistični dobičkarji so ostali. Hedli so na vladne stolčke, in kaj bi sanjeli, tudi no teh stolčkih čuvejo le svoje interese. V noši držsvi se je že toliko govorilo o agrarni reformi, po jc le ni; zaprle so se meje, nikogsr ni, ki bi pre-gsnjal vojne dobičkarje; nikogar ni, ki bi urejeval cene delu in blagu; vse to rnors ostati svobodno, ds prijatelji vladajočih kapitalistov in tudi ti ssmi slačijo ubogo ljudstvo do golih kosti kskor se jim poljubi. V tem pogledu je ni dftige rešitve, kskor da proletsrist in z njim vsi sloji, ki se sieer ne smatrajo za proletarijat, pa vendar žive le od dela avojih rok ali uma, so torej z nsmi vred proletarci, napravijo obračun z vladajočo gospodo. Danes bi vsaj pri nas no bilo več treba te draginje, o zaščit niki vojnih dobičarjev v belgrsj ski vladi, ker so ssmi interesirani na tem, dopuščajo največje nesramnosti. Oderuštvo in vojno do bičksrstvo ni niti v Avstriji tako bujno cvetelo kakor cvete v Jugo-slaviji. V Belem gradu ni nobenega zmisla za ublažen je življenskili razmer, dokler ostan* sedanja vlada na krmilu, ker je absolutno orijentalskih manir in brez vsakršne socialne uvidevnosti. Umevno je, da delavstvo na bo moglo nasiti teh bremen. Otresti se bo moralo pijavk, ki hočejo za treti in fizično in moralno uduiiti jugoslovansko ljudstvo. Dolg« uradna pot. B. H. je bil po krivici tri tedne v zaporu. O-blast mu diora plačati za to od škodnino. Mož je poslal 2e 18. junija t. 1. priporočeno pismo iui Narodno vlsdo v Ljubljani, toda še do danes ni dobil ne odgovo rs ne odškodnine. Povpraševal je, kaj je z njegovo zahtevo na pristojnih mestih, s tam mu ni so vedeli drugega povedati, ka kor: le počakajte, vsaj~ne vemo, kje stvar leži. — No, čudno ni če skt toliko časa roma in rgma da se končno izgubi. Kakor ne kdajt PoAar v Mostah pri tjnbljani. Dne 7.tavg. se je na neznan na čin vžgal atar hlev posestnika gostilne pri tfrčku (pod, lipo) v Mostah. Po velikem trudu so r#ill tudi živino, Da se niso Vfcgala še sosedna blizu stoječe gospo^sir-ska, poslopja ,n*pA. verjetno je to! Haj nam. le dalje časa pripoveduje* jo o tem sbnoltttum dominium Na. v tskem sin-čaju sneino pa tudi ml misliti na vamoat svojih glav." "In svojih otrok!" "In svojega Imetja, katero bo pustošil sovr*. "Ob čhmi kralja Albreht^ je poginilo plem-stvo! l*daj»tvo je to, gospodje, izdajstvo!" "Kralj je izdajalec P' zokltfe pogumne jši glaa. - z Vojvoda je toolčal. Med tem se je norec Ostrožke, stoječ vojvodi ns strani, udaril parkrat z rokami ter zskukuii-kal tako presunljivo, da so vsi obrnili nsnj oči. Naposled zakriči: "'''C.fvl A' "Gospodje bratje! Poslušajte «mjo zsgone-tko." Splošna rszburjenost prost s kov «a «premeni mahoma v radovednost. Vsi so usstavili učena, da bi slišali, kaj jim