!






URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTREČA, IZOLA, KOPER
PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
$
KOPER, 10. decembra 1982
r
} VSEBINA
Občina Piran
—	POSLOVNIK Skupščine občine Piran — Pirano
Občina Mirsba Bistrica
—	SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov ter zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1981
Krajevna skupnost Topole
—	SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka v delu za krajevno skupnost Topole
—	POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka v delu za krajevno skupnost Topole
Št. 32
Občina Postojna
—	ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Postojna za leto 1982
—	ODLOK o splošnih pogojih in vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki
Občina Sežana
—	SKLEP o potrditvi letnega zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1981
—	SKLEP o objavi podatkov o gibanju osebnih dbhodkov v gospodarstvu občine Sežana v obdobju januar—september 1982
Območna S!S za PTT promet Koper
—	POPRAVEK sklepa o prispevku za pospešen razvoj telefonskega omrežja
3
O
B
o
OBČINA PIRAN
Na podlagi 220. in 234. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78 in Mi2) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. oktobra 1982 sprejela
POSLOVNIK
SKUPŠČINE OBČINE PIRAN — PIRANO
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Skupščina občine Piran-Pirano (v nadaljnjem besedilu: skupščina) s tem poslovnikom ureja način in organizacijo dela zborov, komisij in drugih delovnih teles, ti pa lahko v skladu s tem poslovnikom sprejmejo svoj poslovnik.
2.	člen
Kadar skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine o vprašanjih iz pristojnosti skupščine v skladu s statutom občine, zakoni in s tem poslovnikom uporabljajo določbe tega poslovnika.
3.	člen
Pravice in dolžnosti izvršnega sveta skupščine občine Piran (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet), odnosi, njegova odgovornost in druga razmerja med izvršnim svetom in skupščino se uresničujejo na način, ki ga določa statut občine, ta poslovnik in drugi predpisi.
4.	člen
Skupščina in njeni zbori sodelujejo s posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, z raziskovalnimi in znanstvenimi organizacijami, z znanstvenimi in strokovnimi delavci, z občani, z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi vSocialistični federativni republiki Jugoslaviji. Skupščina in njeni zbori pa sodelujejo tudi z zamejstvom, f
5.	člen
Skupščina občine dela na sejah zborov, na skupnih sejah, na skupnih zasedanjih zborov, na sejah komisij in drugih delovnih teles. Vsak zbor zaseda in odloča o zadevah svojega delovnega področja praviloma na ločenih sejah.
6.	člen
Skupščina in njena delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku; v slovenskem in italijanskem jeziku pa v primerih, ko to določa statut.
Vsak delegat ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda ali narod-nosti.
7.	člen
Delo skupščine, njenih zborov in delovnih teles je javno. Javnost sc lahko omeji ali izključi samo, če tako zaradi splošnih koristi določi skupščina, zbor ali njeno delovno telo. Skupščina lahko vabi na seje predstavnike organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij, kakor tudi predlagatelje in popravljalce gradiv, kadar sprejema odloke in druge splošne akte in odločitve, ki zadevajo pravice in obveznosti občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti.
8.	člen
Skupščino predstavlja njen predsednik.
9.	člen
Pečat skupščine je okrogle oblike, v sredini je grb socialistične republike Slovenije. V zunanjem krogu je besedilo: SR Slovenija — RS di Slovenia, v notranjem krogu pa: Skupščina občine Piran — Assemblea comùnale di Pirano.
Pečat hrani sekretar skupščine.
H. DELEGACIJE iN DELEGATI
10.	člen
Za uresničevanje ustavnih pravic delovnih ljudi in občanov in za njihovo organizirano delo in odločanje v skupščini ureja ta poslovnik pogoje za delo ter pravice in doložnosti njihovih delegacij in delegatov.
I.	Pogoji za delo
11.	člen
Delo skupščine mora omogočati:
—	da delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v družbenopolitične organizacije, uveljavljajo v skupščini svoje interese in potrebe in s sporazumevanjem in dogovarjanjem opredeljujejo skupne in splošne družbene interese in potrebe ter na ta način uresničujejo svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti pri opravljanju funkcij skupščine;
—	da določajo delegacije temeljna stališča, izhajajoč iz interesov, potreb in smernic delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene inieresc in potrebe;
p
a.
n
o
3
5*
rt
'C
oc
c/*
'O
oc
N
URADNE 08JAVE
10. december 1982 — $t. 32
494
—	da Or * : ska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva, v kateri so združene družbenopolitične organizacije, lahko opravlja
jn^djo deie^ e za delegate v družbenopolitičnem zboru in oblikuje temeljna sta čj pomembnejših vprašanjih nadaljnjega razvoja družbe in sociahs: čnih samoupravnih odnosov;
—	da zbori m delovna telesa skupščine in zborov obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljni 1 samoupravnih organizacijah in skupnostih in drugih družbenopolitičnih organizacijah in se nanašajo na deio skupščine, obravnavajo r. ugotavljajo stališča in pobude delegacij m konferenc deìegacij glede posameznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja; pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predioge za sprejem aktov, pri čemer skrbijo zlasti, da so stališča delegacij in stališča, ki so izoblikovana na zborih, izražena v predloženih aktih oziroma predvidenih rešitvah,
—	da lahko družbenopolitične organizacije, združene v Občinski konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva, kot fronti vseh organiziranih sociali* tičnih sil, zagotavljajo družbenopolitične pogoje za delovanje delegacij, usklajevanje njihovih temeljnih stališč, usmerjanje razprave delovnih ljudi in občanov, zagotavljajo obveščenost delovnik ljudi in občanov, zavzemajo politična stališča in s tem prispeva- ' jo, da delegacije in delegati kar najbolj odgovorno opravljajo svoje deio.
12.	člen
Delegacije morajo biti seznanjene zlasti:
—	z v^emi zadevami, ki jih obravnavajo zbori oziroma skupščine sampupravnil) interesnih skupnosti za območje občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori,
—	s splošnimi zadevami politike na vsen področjih dejavnosti skupščine, z izvajanjem politike, začrtane v družbenih načrtih in drugih
ktih skupščine m z izvrševanjem odlokov in drugih aktov skupščine,
—	s smotri in raziogi, zaradi katerih se predlaga obravnava posameznih zadev v skupščini ali sprejema odlok ali drug akt v skupščini,
—	s temeljnimi razmerji, ki naj jih urejajo ti akti, skupaj z možnostmi alternativnih rešitev,
—	z drugim dejstvi in podatki, ki so pomembni za zavzemanje temeljnih stališč in za delo delegatov v skupščini, z delom izvršnega sveta ter občinskih upravnih organov in organizacij.
13.	člen
Pred odločanjem morajo biti zbori skupščine seznanjeni s stališči delegacij in konferenc delegacij o zadevah, o katerih odločajo ter o razlogih za predlagane rešitve.
14.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih morajo biti obveščeni o vseh zadevah, ki jih obravnava skupščina, o odločitvah in stališčih o zadevah, ki jih je obravnavala ter c delu njenih delo vnih teles. Skupščina obvešča delovne ljudi in občane o svojem delu:
—	z gradivom za seje skupščine in njenih zborov ter s povzetki gradiv,
—	z informacijami preko INDOK centralo v drugih sredstvih javnega obveščanja,
—	in z drugimi oblikami neposrednega obveščanja delovnih ljudi in občanov.
15.	člen
Predlagatelj gradiva mora zagotoviti, da je gradivo pregledno in razumljivo. Obiazložitev akta mora vsebovati zlasti zakonsko podlago, načela ter cilje ki jih s predlaganim aktom želi predlagatelj doseči, rešitve z variantnimi predlogi, posledice, ki bodo nastale za delovne ljudi na posameznih področjih združenega dela in za občane, finančna sredstva, potrebna za izvajanje akta, vire in način zagotovitve sredstev in kakšne bodo nove naloge za občinske upravne organe.
Besedila aktov in drugih gradiv ter povzetke pripravlja predlagatelj oziroma pripiavljalec gradiv
Besedila akiov ter povzetki drugih gradiv sc objavljajo in morajo bit: prevedeni v italijanski jezik.
16.	člen
Da bi bili delegati zborov zaradi opravljanja dolžnosti zadostno obveščeni o splošnih vprašanjih politike na vseh področjih dejavnost: skupščine, o delu skupščine same, njenih zborov, komisij in drugih de-
lovnih teles, o delu izvršnega sveta in o delu občinskih upravnih organov. mora biti na sedežu delegacije ah konference delegacij in sekretariatu skupščine vselej na razpolago celotno gradivo za sejo skupščine zbora ali delovnega telesa, v katerem so sodelovali delegati delegacije!
\a sedežu skupščine je delegatom stalno na razpolago gradivo tudi za druge seje, v katerih delegati posamezne delegacije niso sodelovali, zapisniki sej in drugo gradivo.
Delegati lahko zahtevajo tudi strokovno pomoč ustreznega občinskega upravnega organa ali službe.
17.	člen
Temeljne sunouprr vne organizacije in skupnosti zagotavljajo delegaciji v skladu s splošnim: samoupravnimi akti materialne, strckovno-administrativne in druge pogoje za delo.
2.	Pravice in dolžnosti
18.	člen
Opravljanje delegatske funkcije v zbonh občinske skupščine Je samoupravna pravica in dolžnost delo nih ljudi in občanov, delegati pa so tudi dolžni sprejeti in opra zijati določene funkcije ali naloge, ki jim jih naloži skupščina ali njen zbor.
19.	člen
Opravljanje funkcije delegata v zbonh skupščine, njenih delovnih telesih ir. drugih njenih organih, kakor tudi opravljanje posameznih nalog po odločitvah skupščine ali njenih organov je častna družbena funkcija.
Delegati so za delo v skupščini upravičeni do povračil stroškov oziroma do nadomestna osebnega dohodka.
20.	člen
Delegacija spremlja, ugotavlja in posreduje pobude, predloge in mnenja ter pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v zvez; s tem sodeluje z organi upravljanja in družbenopolitičnim: organizacijami v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti.
Izhajajoč iz interesov in smernic delovnih ljudi in občanov temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki jih ti oblikujejo v organih upravljanja, v družbenopolitičnih organizacijah, na svojih zborih in z drugimi oblikami osebnega izvajanja določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in sc pogovarja z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi sporazumnega cbllkcva-nja skupnih rešitev. Pri tem so delegaciji v oporo tudi mnenja in stališča družbenopolitičnih in družbenih organizacij, strokovna in znanstvena spoznanja ter ustvarjalno delo na vseli drugih družbenih področjih. Na tej podlagi daje delegacija prek delegatov pobude za obravnavanje posameznih vprašanj, za dogovarjanje in sprejemanje ukrepov ter dajanje predlogov za izdajo aktov v skupščini.
Ko obravnava delegacija vprašanja, ki so na dnevnem redu sej zborov, izhaja iz interesov in smernic, ki so jih izrazili in oblikovali delevni ljudje in občani v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti, pri čemer upošteva tudi interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe in zavzema renieljna stališča o teh vprašanjih.
21.	člen
Delegat, ki je izvoljen v zbor, oziroma delegiran za sejo zbora skupščine, ima pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava SR Slovenije,statut občine, ta poslovnik in drugi predpisi
Delegat v skupščini občinske samoupravne interesne skupnosti ima pravice in dolžnosti delegata v zboru, ko ta odloča enakopravno s pristojnimi zbori skupščine.
22.	člen
Delegat sodeluje v delu skupščine, njenem zboru ali delovnih telesih v zadevah, za katere ga je pooblastila njegova delegacija, oziroma konferenca delegacij.
Pri tem mora zastopati statišča, ki jih je za njegovo deio v skupščini določila delegacija oziroma konferenca delegacij in pri opredeljevanju upoštevati interese <n smernice svojih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, interese drugih samoupravnih organizacij in skupno- t sii ter splošne družbene interese in potrebe
Pri opredeljevanju in glasovanju posameznih zadev je delegat samostojen.
Delegat mora o dolu skupščine, zbora ali delovnih teles in o svojem delu obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacij in temeljne
10.dacembe^l982 — št- 32
URADNE OBJAVE
495
ramoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo. O tem ^ dolžan poročati in dajati ustrezna pojasnila tudi na zboru delovnih ;judi in občanov.
23.	člen
Delegat zbora je dolžan udeleževati se sej skupščine, zbora ih drugih delovnih teles skupščine in zbora, v katere je delegiran oziroma izvo-?jen in sodelovati pri njihovem delu in odločanju.
Delegat v zboru ima pravico, da se glede vprašanj, za katera je bil de-iegiran v skupščino, udeležuje sej delovnih teles zbora, lahko se udeležuje tudi sej drugega zbora in njegovih teles, glede vprašanj za katera je bil poslan v skupščino, z dovoljenjem tega zbora oziroma delovnih :cles. V navedenih primerih delegat iahko sodeluje pri njihovem delu, nima pa pravice glasovati.
24.	člen
Delegat, ki ne more priti na sejo zbora, mora o tem pravočasno obvestiti tistega, ki ga je določil za sejo zbora in sekretariat skupščine občine, delegati družbenopolitičnega zbora pa predsednika zbora in sekretariat skupščine občine.
(e se delegat brez opravičila ne udeleži seje zbora, obvesti zbor o :em njegovo delegacijo, oziroma konferenco delegacij in družbenopolitične organizacije, samoupravne organizacije oziroma skupnosti, Občinsko konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva in Občinski sindikalni svet.
Če delegat ne sodeluje pri delu telesa, katerega član je, obvesti pred-rednik tega telesa o tem pristojni zbor.
25.	člen
Član delegacije temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, delegat v zboru in član delovnega telesa skupščine oziroma zbora, ne me odkloniti brez opravičenega razloga funkcij in nalog, ki mu jih v -ejah svojega delovnega področja poveri skupščina, zbor, delovno slo skupščine oziroma zbora.
26.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost v svojem zboru:
—	predlagati izdajo odlokov, drugih predpisov, splošnih aktov, od-:cčb, sklepov in priporoči! s področja dela zbora, dopolnil k predlogu reh aktov ter obvezno razlago odlokov,
—	predlagati obravnavanje vprašanj s področja zbora, ki imajo Lomen za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in L'mpnosti,
—	predlagati obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na politiko in delo izvršnega sveta, na delo upravnih organov in na izvrševanje predpisov s področja dela zbora,
—	predlagati, da zbor o vprašanjih, pri katerih odločanju nc sodelu-predlaga drugemu pristojnemu zboru svoja stališča in predloge, da o
ujih razpravlja in zavzame svoja stališča.
—	predlaga izvedbo ankete o vprašanjih s področja zbora,
—	predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji zbora,
—	predlagati, naj se preveri stopnja soglasja s predhodnim izjavlja-jem,
—	postavljati vprašanja delegatov,
—	predlagat! uvrstitev določenih zadev v delovne programe in pe-odične delovne načrte skupščine oziroma zborov,
—	viožiti ob podpori najmanj 9 delegatov v zboru interpelacijo, naj e obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta,
—	predlagati izvolitev, imenovanje in razrešitev Članov delovnih cles.
27.	člen
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti predle neposredno pred začetkom seje ali preden se prično obravnavati adeve, za katere jih je delegacija delegirala, komisijam za verifikacijo ocblasti! in imunitetna vprašanja zborov pooblastilo delegacije ozi-^ma conference delegacij. V poooblastilu mora biti navedeno, ali je ^clpgat pooblaščen za vse ali za posamezno točko dnevnega reda seje ^oora združenega dela ali zbora krajevnih skupnosti.
Komisiji iz prejšnjega odstavka pregledata predložena pooblastila, .-h predložita zboroma v verifikacijo in poročata o sklepčnosti zborov.
rmorajo opravljati delegatsko funkcijo le po predhodni veri-* aaj! pooblastil. O spornem pooblastilu odloča zbor posebej.
Potrdilo o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora predlaga komtsija tega zbora le pred pričetkom prve seje zbora oziroma za posameznega delegata pred prvo sejo, ko prične opravljati svojo dclcgat-sko funkcijo in o tem poroča zboru. Na vsaki nadaljnji seji ugotovi komisija sklepčnost in o tem poroča zboru.
28.	člen
Delegati imajo ob predložitvi pooblastila svoje delegacije oziroma konference delegacij pravico pregledati pri predlagatelju zadeve, ki so na dnevnem redu seje skupščine ali zbora ter gradivo in spise, ki so v zvezi s temi zadevami. Od predlagatelja imajo pravico zahtevati tudi dopolnilne informacije in pojasnila, ki lahko vplivajo na morebitno drugačno odločitev stališč delegacije, ki jih je pooblastila.
29.	člen
Delegat je dolžan varovati podatke zaupne narave. Predlagatelj je dolžan v primerih, ko pošilja skupščini določena gradiva, taka gradiva označiti kot zaupna, kolikor to izhaja iz teh gradiv kot tudi vrsto in stopnjo zaupnosti gradiva.
Ko se gradiva, oblikovana v skupščini, pošlje delegatom, določijo predsednik skupščine, predsedniki zborov in delovnih teles, katera gradiva veljajo za zaupna kot tudi vrsto in stopnjo zaupnosti gradiva.
Za zaupne veljajo tudi podatki, za katere izve delegat na seji delovnega telesa skupščine ali zbora oziroma v zvezi z vprašanjem, ki se na seji obravnava brez navzočnosti javnosti. Način ravnanja z gradivi, ki veljajo za zaupna, ureja poseben pravilnik, ki ga sprejmejo ztwri skupščine.
3.	Pobude, predlogi in opozorila delegatov
30.	člen
Delegat v zboru ima pravico dati pobudo, predlog za obravnavo, ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov na posameznih družbenih področjih oziroma opozoriti na probleme, k: se pojavljajo v zvezi z izvrševanjem politike in aktov skupščine, njenega izvršnega sveta in občinskih upravnih organov. Pobudo oziroma predlog in opozorilo lahko da delegat bodisi ustno na seji zbora, bodisi pisno. Kolikor je pobuda dana pisno, seznani z njo predsednik zbora delegate v zboru, (e zbor s pobudo, predlogom oziroma opozorilom soglaša, določi način nadaljnje obravnave.
Pobude, predlogi oziroma opozorila se pošljejo organom in organizacijam, na katerih delovno področje se nanašajo oziroma so zanje pristojni, da o njih sprejmejo stališča in o tem obvestijo zbor. Pobude, predlogi oziroma opozorila se pošljejo tudi izvršnemu svetu.
4.	Vprašanja delegatov in njihova pravica zahtevati obvestila in pojasnila
31.	člen
Delegat zbora ima pravico postaviti izvršnemu svetu ali občinskim upravnim organom vprašanja oziroma zahtevati obvestila in pojasnila, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti, predsedniku skupščine, predsednikom zborov in komisij ali drugih teles pa vprašanja, obvestila in pojasnila, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini ali na delo teles, ki jim predsedujejo. Delegat postavi vprašanje, zahtevo, obvestilo ali pojasnilo pisno, po možnosti že pred sejo, lahko pa tudi ustno. Vprašanja, zahteve za obvestilo in pojasnilo delegatov morajo biti kratka in jasna.
Predsednik skupščine oziroma zbora lahko zahteva, da delegat svoje ustno vprašanje, zahtevo za obvestilo in pojasnilo, podano na seji skupščine oziroma zbora, vloži pisno, če meni, da je to potrebno zaradi jasnega oblikovanja vprašanja, zahteve za obvestilo in pojasnilo.
Na vprašanje delegata da praviloma odgovor še na isti seji predstavnik izvršnega sveta ali predstavnik upravnega organa oziroma predsednik skupščine, zbora ali delovnega telesa. Če pa to ni mogoče, zlasti, ko je treba zbrati ustrezne podatke ali zavzeti stališče do vprašanja na seji izvršnega sveta, pa se odgovor pripravi do prve naslednje seje ali do roka, ki se določi na sami seji.
Odgovori, ki niso dani na isti seji, so praviloma pisni. Delegat i ma pravico zahtevati pisni odgovor tudi, če je bi! dan na isti seji ustni odgovor na vprašanje
32.	člen
Na predlog predsednika skupščine, zbora, izvršnega sveta oziroma predstojnika upravnega organa lahko zbor podaljša rok. ki jc določen za dajanje odgovorov.
URADNE OBJAVE
10. december 1982 — Št. 32
(e je vprašanje zaupne narave, lahko predlaga predstavnik izvršnega sveta oziroma predstojnik upravnega organa, naj seja, na kateri
podan odgovor, ne bo javna. O takem predlogu odtoči zbor brez
obravnavanja.	j
Ce odgovor ni dan na naslednji seji zbora in zbor ni podaljša! roka za odgovor, lahko zbor na predlog delegata obravnava razloge za zamudo.
33.	člen
Ko prejme delegat odgovor na postavano vprašanje, lahko postavi dopolnilno vprašanje. Vsak delegat v zboru lahko zahteva, potem ko je dobil odgovor na vprašanje, da se o tem opravi razprava, zbor odloči, ali so o tem razpravljali kot o posebni točki dnevnega reda na tej ali na eni naslednjih sej. Če zbor odloči, da bo o teni razpravljal kot o posebni točki dnevnega reda na prihodnji seji, določi, kakšno gradivo je treba pripraviti, kdo ga pripravi ter način in čas priprave.
34.	člen
Na vsaki seji zbora mora biti predvidena praviloma posebna točka dnevnega reda za predloge in vprašanja delegatov.
*35. člen
Delegat v zboru ima pravico, da v okviru delovnega področja zbora predlaga, da zbori in delovna telesa zahtevajo od pristojnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, obvestila o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine in o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnost posebnega družbenega pomena.
5.	Imunitetne pravice
36.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat rte more biti klican na kazensko odgovornost; ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je da! v zboru in delovnemu telesu, v katerega je poslan oziroma izvoljen in v skupščini.
To pravico uživajo tudi delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti, ko ta skupščina odloča enakopravno s pristojnimi zbori.
37.	člen
Delegat nc more biti priprt brez dovoljenja zbora, v katerega je poslan oziroma izvoljen, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek.
Imunitetno pravico po prejšnjem odstavku ima delegat v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti od dneva, ko je določen za delegata v zboru oziroma v delovnem telesu, do dneva, ko mu ta dolžnost preneha, delegat v družbenopolitičnem zboru in delegat, ki je izvoljen v funkcije v skupščini, pa od dneva izvolitve, do dneva, ko mu preneha mandat oziroma, ko je razrešen funkcije.
Delegat v zboru oziroma delovnem telesu in delegat, ki je izvoljen na funkcijo v skupščini, ki se sklicuje na imunitetno pravico, se izkaze z ustreznim potrdilom, ki ga izda strokovna služba skupščine.
38.	člen
Državni organ, ki namerava pripreti delegata ali začeti kazenski postopek zoper delegata, ki se sklicuje na imuniteto, mora dobiti najprej dovoljenje zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen.
Dovoljenje za pripor oziroma kazenski postopek zoper delegata zahteva pristojni organ od predsednika zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen.
Državni organ mora obvestiti predsednika zbora, v katerega je deleft poslan oziroma izvoljen, tudi kadar začne kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto.
39.	člen
B*ez dovoljenja zbora, v katerega je delegat poslan ali izvoljen, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejan ju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad 5 let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku xhora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
40.	člen
^bor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, ^ je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
41.	člen
Predsednik zbora pošlje zahtevo, naj sc dovoli pripor delegata oziroma kazenski postopek zoper njega in sporočilo državnega organa, da jc zvedel kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, komisiji zbora za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja, . ta prouči zahtevo oziroma sporočilo in nato poroča o tem na prvi seji zbora.
42.	člen
O zahtevi, naj dovoli pripor delegata oziroma uvedbo kazenskega postopka 2oper njega, odloči zbor po poročilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetnega vprašanja, v zvezi s poročilom o priporu delegata pa odloči, ali naj se postopek nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali preneha veljati.
Ob sporočilu o uvedbi kazenskega postopka zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, lahko zbor vzpostavi njegovo imunitetno pravico, če jc to potrebno za opravljanje njegove delegatske funkcije.
Če zbor sklene, naj se kazenski postopek zoper delegata ustavi, se kazenski postopek takoj ustavi, če zbor razveljavi odločbo državnega organa o priporu, se delegat takoj spusti na prostost.
Če zbor vzpostavi imunitetno pravico delegatu, ki se ni skliceval na imuniteto, se kazenski postopek zoper njega takoj ustavi.
43.	člen
Čc zbor ni zbran, lahko da komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen, dovoljenje za pripor oziroma kazenski postopek; prav tako odtoči, ali naj se kazenski postopek zoper delegata nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali neha veljati, ali pa vzpostavi njegovo imunitetno pravico. Odločitev komisije je izvršljiva.
Komisija za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja mora sporočiti svojo odločitev zboru na prvi njegovi seji. Po sporočilu komisije odloči zbor, ali njeno odločitev potrdi ali razveljavi.
44.	člen
Kadar da zbor oziroma njegova komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja dovoljenje za pripor oziroma za uvedbo kazenskega postopka, sme biti kazenski postopek zoper njega uveden samo za dejanje, za katero je bilo dano dovoljenje.
6.	Prenehanje mandata
45.	člen
Članu delegacije temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnost in delegatu v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine preneha mandat v delegaciji oziroma v družbenopolitičnem zboru v primerih, ki jih določa zakon.
Članu delovnega telesa in drugemu funkcionarju skupščine ali zbora preneha funkcija, ko mu preneha mandat člana delegacije temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, oziroma s prenehanjem mandatne dobe skupščine.
46.	člen
Zakon določa, v katerih primerih in po kakšnem postopku je mogoče delegata odpoklicati.
Delegat ima pravico odstopiti.
Izjavo o odstopu dostavi predsednik zbora komisiji za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja, ki o tem poroča zboru na njegovi
prvi seji.	... -
V vseh primerih, ko preneha delegatu mandat iz razlogov, k! ph do-ioča zakon, ugotovi zbor po poročilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, da je delegatu mandat prenehal.
47.	člen
Če delegat, funkcionar občinske skupščine ali zbora ali delovnega telesa prevzame funkcijo oziroma delo, ki je po zakonu nezdružljivo s funkcijo delegata, mora o tem takoj obvestiti predsednika zbora.
Predsednik zbora obvesti komisijo za verifikacijo pobblastil in imunitetna vprašanja, ki ugotovi dejansko stanje in predlaga pristojnemu zboru, da ugotovi, da je delegatu mandat prenehal, ker je prevzel funkcijo ali delo, ki ni združljivo s funkcijo delegata.	, ,j
m. ZBOR! !N NJtHOVO DELOVNO PODROČJE	,,
I.	Splošne določbe
48.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljajo:
10. cecember 1962 — Št. 32
—	zbc. zcruženega deta, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno
—	zbor zdruzer ega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno,
—	zbor združenega deta, zbor krajevnih skupnosti ut družbenopolitični zbor na skupni seji,
—	dotočne zadeve opravtjata zbor združenega deta in zbor krajevnih skupno ti tudi samostojno.
Družcenopor.icm zbor vdeluje v postopka sprejemanja odlokov in diug.h spicšnih aktov kupščine z zborom združenega deta in zborom krajevnih lupncri: t im tako. da spejema stališča o zadevah, določenih s stat-^ n občine.
O	zadevah iz pristojnosti skupščine, o katerih enakopravno odločajo na pcdiagi statuta občine in drugih predpisov skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbori enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
Zadeve, o katerih enakopravno odtočijo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori skupščine se dotočijo s programom deta skupščine
49.	člen
Vsak zbor je na svojem delovnem področju pri odločanju samostojen.
Zbori pravitoma zasedajo in odločajo ločeno na svojih sejah. Zbon, ki v zadevi enakopravno odločajo, tahko zasedajo tudi skupaj, glasujejo pa točeno po zborih.
Prcd^edni* skupščine tahko v sporazumu s predsedniki zborov sktiče skuj o sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomer.a za zbore.
2.	Delovno področje zborov
$0. člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira.
V ta namen zbor samostojno:
—	odloča c verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora,
—	odtoča o mandatnc-imunitetnik vprašanjih detegatov v zboru,
—	voli izmed delegatov v zboru predsednika in namestnika predsednika zbora in ju razreši,
—	ustanavlja svoje odbore, komisije in druga delovna telesa, če jih ne ustanavlja skupno z ostalimi zbori, jim določa področje dela in odloča o njihovi sestavi,
—	sprejema program svojega dela.
51.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja: sprejema odloke m druge splošne akte in daje obvezne razlage odlokov; obravnava zadeve s svojega delovnega področja in spremlja stanje in razvoj posameznih področij zavzema stališč^ sprejema sklepe in daje pobude za izvajanje določene politike, predpisov in drugih splošnih aktov skupščine, obravnava politiko izvrševanja republiških zakonov, občinskih odlokov m drugih splošnih aktov in obveznosti organov m organizacij v zvezi z nj hovim izvrševanjem, spodbuja samoupravno sporazumevanje m sodeluje pri družbenem dogovarjanju; razvija sodelovanje in usklajuje odnose temeljnih organizacij združenega dela oziroma skupnosti ter daje organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim priporočila o teh vprašanjih; obravnava mnenja Ustavnega sodišča SR Slovenije o uresničev anju varstva ustavnosti in zakonitosti; obravnava mnenja in predloge rednih in samoupravnih sodišč za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, njihova ob vestila o uporabi predpisov in samoupravnih splošnih aktov ter problematiko dela teh sodišč; opravlja družbeno nadzorstvo; opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, občinskih upravnih organov m drugih družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerja delo teh organov; zahteva poročila od izvršnega sveta in mu postavlja vprašanja; zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov; obravnava poročila republiških organov ter samoupravnih organizacij, za katere tako določa zakon; obravnava stanje kadrov in potrebe po kadrih, obravnava druge zadeve, ki jih določajo ustava SR Slovenije, zakoni, statut občine in ta poslovnik.
52.	člen
Podrobnejše določa pristojnost dela zborov skupščine statut občine od 220. člena do 229. (lena.
URADNE OBJAVE_______________________________________________497
!V. MEDSEBOJNA RAZMERJA ZBOROV IN NJIHOVO SODELOVANJE
1.	Medsebojno sodelovanje zborov
53.	člen
Zbori skupščine sodeiu)ejo med seboj Predsedstvo skupščine usklajuje delo zborov tako, da se dogovarja o suhcu seje zborov in o dnevnem redu, ki ga predlagajo za sejo.
Predsedniki zborov se sporazumejo o načinu in rokih za obravnavo posameznih zadev, o katerih zbori odloČ3 jo enakopravno, kakor tudi o opravljanju drugih zadev, ki so pomembne za zbore.
54.	čien
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji.
Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju posameznih aktov ali obravnavanju določenih vprašanj, lahko na predlog predsednikov zborov sklenejo, da bode pc amezna vprašanja oziroma akt obravnavali aii pa tudi sprejeli na skupnem zasedanju Zbori lahko sklenejo, da bodo skupaj poslušali poročila in izvlečke aii skupaj obravnavali druga vprašar ja, ki so skupnega pomena
55 člen
Zbore skličejo na skupna zaseda .j., po medsebojnem sporazumu ali po sklepu zborov njihovi predsedniki, oziroma pc predhodnem dogovoru s predsedniki zborov preuredi .k skupščine Skupno zasedanje vseh treh zborov vodi predsednik skupščine.
Skupno zasedanje dveh zborov vodi predsednik skupščine ali eden od predsednikov zborov po predhodnem dogovoru.
56.	člen
Če zbori zasedajo skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora ločeno.
2.	Obravnavanje zadev z delovnega področja drugega zbora
57.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju z delovnega področja drugega zbora, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemat: stališča in dajati predloge pristojnemu zboru, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njihovih nalog:
58.	člen
Med postopkom za izdajo akta lahko pristojni zbor zahteva, naj drugi zbor obravnava ta akt in mu da svoje mnenje.
Zbor, ki je bil vprašan za mnenje, obravnava predloženi akt in pošlje svoje mnenje pristojnemu zboru.
59.	člen
Na seji zbor najprej odloči, ali se da na dnevni red seje zbora predlo-ženi akt, za katerega sprejem ni pristojen.
Po obravnavi predloženega akta pošlje zbor pristojnim zborom svoja mnenja oziroma stališča in predloge.
Pristojni zbor oziroma zbori lahko odločajo o aktu šele, ko so zainteresirani zbori, ki niso pristojni za sprejem akta, o njem razpravljali in dati svoja mnenja oziroma stališča in predloge
60.	člen
Zbor, ki je da! pristojnemu zboru predlog ali stališče k predloženemu aktu z njegovega delovnega področja, lahko dotoči svojega predstavnika, ki bo na seji tega zfiora obrazloži! stališča in predloge.
Predloge in stališča za spremembe oziroma dopolnitve predloga akta, ki jih je da! zainteresiran: zbor, obravnava pristojni zbor in o njih zavzame stališče.
3.	Reševanje vprašanj, ki se nanašajo na pristojnost zborov
61.	člen
Če nastane vprašanje o pristojnosti zbora v posamezni zadevi, odloči o tem predsedstvo skupščine na podlagi mnenja statutarno-pravne komisije.
62.	člen
Določbe tega poglavja o me^ebojnem sodelovanju zborov in določbe o reševanju vprašanj, ki se nanašajo na pristojnost zborov, se uporabljajo tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, ko enakopravno določajo s pristojnimi zbori skupščine.
498
URADNE OBJAVE
10. december 1982 — Št 32
V. PRVE SEJE ZBOROV
1.	Sklic in potek prvih sej zborov, skupnega zasedanja in skupne seje
vseh zborov
63.	č!en
Prvo sejo vsakega zbora pripravi in sk!i(e dotedanji predsednik zbora najkasneje v 30 dneh po izvohtvi delegatov.
64.	člen
Prvo sejo zbora prične dotedanji predsednik zbora in jo vodi do izvo-iitve tričianskega delovnega predsedstva (predsedujoči in dva č!ana).
Predsedujoči ob začetku seje ugotovi sklepčnost zbora na podtagi oddanih pooblasti!, nakar delegati določijo zapisnikarja in dva overite-!ja zapisnika. Delegati odločijo o dnevnem redu, ki ga je predlagal dotedanji predsednik zbora.
65.	člen
Po sprejetju dnevnega reda izvolijo delegati vsakega zbora z javnim glasovanjem tričlansko komisijo za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja (predsednika in dva člana).
Mandat komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti traja do naslednje seje zbora, ko se izvoli nova komisija. Mandat komisije za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti traja do naslednje seje zbora, ko se izvoli nova komisija. Mandat komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov družbenopolitičnega zbora traja do razpisa in izvolitve novih delegatov v ta zbor.
66.	člen
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja se sestane takoj po izvolitvi, pregleda predložena pooblastila delegatov morebitne pritožbe in ugovore ter opozorila, ki se tičejo postopka v zvezi z delegiranjem delegatov.
Predsednik komisije poroča zboru o ugotovitvah komisije. Zbor obravnava poročilo in o njem glasuje.
67.	člen
(e zbor ne verificira pooblastila posameznega delegata, mora predsednik zbora obvestiti delegacijo oziroma konferenco delegacij, ki je delegata delegirala v zbor ter navesti razloge zaradi katerih pooblastilo ni bilo verificirano.
68.	člen
Po verifikaciji pooblastil delegatov prične zbor z delom in izvoli predsednika in namestnika predsednika zbora.
69.	člen
Po končanih prvih sejah zborov je skupno zasedanje zborov in skupna seja zborov skupščine.
Sklepčnost na skupnem zasedanju in skupni seji ugotovi dotedanji predsednik skupščine na podlagi poročil predsednikov komisij za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja.
Skupno zasedanje in skupno sejo skliče dotedanji predsednik skupščine.
70.	člen
Prvo skupno zasedanje in skupno sejo zborov začne dotedanji predsednik skupščine in jo vodi do izvolitve delovnega predsedstva.
Dotedanji predsednik ugotovi sklepčnost, nakar delegati izvolijo delovno predsedstvo (predsedujoči in dva člana), zapisnikarja in dva ove-ritelja zapisnika.
Po odločitvi o dnevnem redu skupnega zasedanja in skupne seje vodi sejo delovno predsedstvo.
71.	člen
Na prvem skupnem zasedanju in skupni seji zborov volijo in imenujejo zbori funkcionarje, kot je to določeno z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
2.	Slovesna izjava
72.	člen
Predsednik in podpredsednika občinske skupščine, predsedniki zborov dajo po izvolitvi na skupnem zasedanju vseh zborov slovesno izjavo in jo podpišejo.
Slovesno izjavo prebere predsedujoči.
Slovesna izjava se glasi:
* Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi, zakonih in statutu občine Piran ter, da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnin ljudi in občanov, za zagotavljanje vseh pogojev, za tvorno sožitje pripadnikov slovenskega naroda s pripadniki italijanske narodnosti ter za napredek in razvoj občine Piran, obalne skupnosti Koper, Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.^
VI. SEJE ZBOROV
1. Sklicevanje seje zbora
73.	člen
Sejo zbora skliče predsednik zbora na podlagi periodičnega delovnega načrta ali na lastno pobudo. Predsednik zbora skliče sejo zbora tudi na podlagi sklepa zakona, na pobudo delegacij, delegatov v zboru in na lastno pobudo. Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora tudi, če to zahteva predsednik skupščine, izvršni svet, delovno telo ali delegacije oziroma konference delegacij, ki delegirajo v zbor najmanj eno tretjino delegatov.
(e predsednik zbora ne skliče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku moral sklicati, jo lahko skličejo delegacije oziroma konference delegacij iz prejšnjega odstavka ali predsednik skupščine.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, predložijo skupščini tudi gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali, da se skliče seja.
74.	člen
(e predsednik zbora ne skliče seje zbora, določene s periodičnim delovnim načrtom, ali če jo sploh ne skliče, mora o tem obvestiti delegacije, delegate v zboru ter organe in organizacije, ki naj bi po periodičnem delovnem načrtu sodelovala v obravnavi v zboru. V obvestilu navede razloge, ki so narekovali tako spremembo.
.	2. Dnevni red seje
75.	člen
Zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda sej zborov, lahko predlagajo delegacije, delegati v zboru, izvršni svet, samoupravne interesne skupnosti, delovna telesa zbora, komisije skupščine, upravni or gani, družbeno politične ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, društva in občani.
Dnevni red za sejo predlaga zboru predsednik zbora.
76.	člen
Seje občinske skupščine in njenih zborov se sklicujejo v skladu s periodičnim programom dela skupščine oziroma zborov.
Gradiva o vprašanjih, ki so v predlogu dnevnega reda seje zbora in sklic seje morata biti poslana najmanj 14 dni pred dnem, določenim za sejo zbora, vsem prejemnikom, ki sc jim pošlje gradivo v skladu z določbami tega poslovnika.
Izjemoma se gradivo vroči delegatom tudi kasneje, vendar praviloma najmanj 5 dni pred sejo, če gre za nujne zadeve, ki nimajo za posledico finančnih in materialnih obveznosti.
Dodatno gradivo se lahko dostavi tudi na sami seji.
77.	člen
Predsednik zbora lahko izjemoma skliče sejo v krajšem roku kot je določen v drugem odstavku 76. člena tega poslovnika, razlog za tax sklic mora biti obrazložen.
78.	člen
Dnevni red že sklicane seje se lahko razširi le izjemoma.
Razširitev dnevnega reda zbora je treba posebej utemeljiti. O tem, ali se v dnevni red zbora uvrstijo zadeve, ki so bile predlagane zboru v obravnavo, odločijo delegati v zboru na seji zbora ob določitvi dnevnega reda.
79.	člen
Roki po 76. členu tega poslovnika ne veljajo za tiste seje zborov, ki so sklicane iz posebnih razlogov ali v času izrednih razmer. Če je treba sklicati sejo zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti iz posebno nujnih razlogov takoj, se seje zborov udeležijo delegati, ki so bili pooblaščeni na zadnjo sejo zborov.
10. december 1982 — Št. 32
URADNE OBJAVE
499
3.	Predsedovanja in udeležba na seji
80.	č!en
Seji zbora predseduje predsednik zbora.
Če je preč ednik zbora zadržan aii odsoten, vodi sejo namestnik predsednika zbora.
Če je tudi namestnik predsednika zbora zadržan a!i odsoten, se na seji izvoli eden izmed delegatov v zboru, da vodi sejo. V tem primeru začne se io najstarejši delegat na seji zbora in jo vodi do izvolitve delegata, ki o predsedoval seji.
81.	člen
Vsi delegati zbora so dolžni udeleževati se seje in sodelovati na seji zbora.
O udeležbi delegatov na seji zbora se vodi evidenca.
Pri deiu zbora sodelujejo tudi predstavniki izvršnega sveta, predstavniki občinskih upravnih organov, predstavniki predlagateljev posameznih točk dnevnega reda in predsta vniki družbenopolitičnih organizacij.
Drugi udeleženci smejo sodelovati pri delu zbora samo, če jim zbor to dovoli. V tem primeru predsedujoči zbora ugotovi, o čem želi udeleženec na seji razpravljati in predlaga zboru, da o tem odioči.
82.	člen
Na seji zbora ne sme nihče govoriti preden ne dobi besede od predsednika zbora.
Govorniki se lahko prijavijo vse do konca obravnave.
Govornika lahko opomni na red in mu seže v besedo le predsednik.
Predsednik skrbi, da razpravljalca ne moti nihče pri izvajanju.
83.	člen
Predsednik zbora daje delegatom besedo po vrsti, kakor so se prijavili k razpravi.
Delegatu v zboru, k: želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o nespoštovanju dnevnega reda, da predsednik besedo takoj, ki jo zahteva. Govor tega delegata ne sme trajati več kot pet minut. Predsednik da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Če delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči zbor o vprašanju brez obravnave.
84.	člen
Razpravljalec vzlxiru sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če se razpravljalcc ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni.
Če se razpravljalcc tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik h hko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči zbor brez obravnave.
85.	člen
Razprave delegatov v zboru in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen, če zbor ne določi drugače ali če ni s tem poslovnikom drugače določeno.
4.	Vzdrževanje reda
86.	člen
Za red na seji zbora skrbi predsednik zbora.
Za kršitev reda na - eji se smejo izrekati naslednji ukrepi; opomin, odvzem besede in odstranitev s seje.
Opomin se izreče delegatu v zboru, ki govori, čeprav mu predsednik zbora ni da! besede, ki seže govorniku v besedo, ali ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame delegatu v zboru, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bi! na isti seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Opomin in odvzem besede izreče predsednik zbora
87.	člen
Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, ki na drug način moti delo na seji, ki na seji hudo žali skupščino ali deiegate v zboru ali uporablja izraze, ki niso vskladu z dostojanstvom skupščine. Delegat v zboru sme biti odstranjen !e s seje, na kateri je prekršil red. Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru na seji na predlog predsednika zbora ali delegata v zboru.
Delegat v zboru, za katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati dalj kot pet minut.
Odstranitev s seje izreče zbor brez obravnave
Delegat v zboru, ki je bi! odstranjen s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme biti \eč navzoč na tej seji.
88.	člen
Predsednik zbora obvesti delegacijo oziroma konferenco delegacij, ki je delegirala delegata za seje, družbenopolitične organizacije, Samoupravne organizacije oziroma snupnosti, Občinsko konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva in Občinski sindikalni svet, zoper katerega je bil izrečen ukrep, o izrečenem ukrepu in o razlogih, zaradi katerih je bi! ukrep izrečen.
89.	člen
Če predsednik zbora z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji zbora, odredi prekinitev seje.
90.	člen
Predsednik zbora lahko odredi, da se odstrani iz dvorane, v kateri je seja in iz poslopja, v kateri zbor zaseda, vsak poslušalec in drug udeleženec, ki krši red na seji.
Če je red na seji zelo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
91.	člen
Vsi, ki so v poslopju, kjer zasedajo zbori skupščine, morajo upoštevati predpise o redu v tem poslopju.
5.	Potek seje
92.	člen
Ko predsednik zbora začne sejo, lahko da pojasnila v zvezi z delom na seji ter v zvezi z drugimi vprašanji.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti izvolita pred prehodom na dnevni red tričlansko komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora.
Komisija za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pregledata pooblastila delegatov na seji zbora, komisija za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora pa ugotovi prisotnost delegatov na seji.
Komisija za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja sestavi poročilo za zbor, ki vsebuje tudi predlog o ugotovitvi sklepčnosti. O vsakem spornem pooblastilu odloča zbor posebej.
93.	člen
Na dnevnem redu vsake seje mora biti po ugotovitvi sklcpnosti praviloma kot prva točka odobritev zapisnika prejšnje seje.
Pri tej točki dnevnega reda ima vsak delegat pravico dajati pripombe k zapisniku.
O utemeljenosti pripomb odloči zbor na seji brez obravnave. Če so pripombe sprejete, se zapišejo ustrezne spremembe.
94.	člen
Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, ki je določen v dnevnem redu.
Med sejo lahko zbor spremeni vrstni red za obravnavo posameznih zadev, ki so na dnevnem redu.
95.	člen
Predlagatelj določene zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko da na začetku obravnave podrobno oziroma dopolnilno obrazložitev. Zatem dobijo besedo delegati v zboru in drugi udeleženci na seji, ki so se prijavili k besedi.
Ko predsednik ugotovi, da ni več govornikov, zaključi obravnavo.
Predlagatelj zadeve je dolžan zagotoviti poročevalca za vsak zbor posebej.
96.	Člen
Predsednik zbota lahko med sejo prekine delo zbora in določi, kdaj se bo nadaljevalo.
Predsednik prekine delo zbora, če seja ni sklepčna, če so potrebna posvetovanja in usklajevanje oziroma, če je potrebno dobiti mnenje ler v drugih primerih, če to predi; gaju delegati v zboru.
Če je delo seje prekinjeno, ker ni sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsednik zaključi sejo.
Poimensko klicanje na seji zbora opravlja tajnik zbora.
500
URADNE OBJAVE
10. december 1982 — št. 32
97.	člen
(e zadeva, ki se obravnava, ne zahteva izdaje akta, ati če zbor o zadevi ne ic!i odločiti, zaključi zbor obravnavo in preide na naslednjo točko dnevnega reda.
(e zbor o zadevi, ki jo )e obravnava!, ni zaključi! obravnave a!i če ne ždi odločati na isti seji, se obravnava te točke preloži na eno izmed naslednjih sej.
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zbora zaključi sejo.
6.	Odločanje
98.	člen
Vsak zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Predsednik zbora med sejo lahko po potrebi ugotovi sklepčnost seje zbora s poimenskim klicanjem delegatov.
Ko je poimensko klicanje končano, se zaradi preverjanja ponovno pokličejo delegati, za katere je označeno, da niso prisotni.
99.	člen
Delegat v zboru ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem.
Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot pet minut.
100.	člen
Delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora.
Glasovanje je javno, razen v primerih, ko je s tem poslovnikom določeno tajno glasovanje.
Delegati v zboru glasujejo tako, da se izjavijo za predlog, proti predlogu ali pa se vzdržijo glasovanja.
Glasuje se hkrati in sicer z dvigom rok ali s posameznim izjavljanjem.
101.	č!en
Glasovanje se opravi tako, da predsednik zbora pokliče delegate v 2boru, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in ali se kdo vzdrži glasovanja.
Posamezno se izjavljajo delegati v zboru, če tako določi predsednik zbora, ker meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja, ali če to zahteva delegat v zboru.
Posamezno se glasuje tako, da se vsak poklican delegat v zboru izjavi *zaw ali sproti T ali pa da se * vzdrži* glasovanja.
Po končanem glasovanju se zaradi preverjanja ponovno pokličejo delegati v zboru, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali.
Klicanje delegatov v zboru opravlja tajnik zbora.
102.	člen
Zbor veljavno sprejme odločitve z večino glasov v^eh delegatov v zboru, razen če se s statutom občine ali drugim predpisom ne zahteva višja stopnja soglasja.
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je zbor glasoval, sprejet ali zavrnjen.
7.	Zapisnik
103.	člen
O deiu na seji zbora se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke odelu na seji, zlasti o sklepčnosti zbora, predlogih, ki so bili dani na seji, in o sklepih, ki so bili sprejeti na seji. V zapisnik se zapiše tudi izid glasovanja o posameznih zadevah. Delegat v zboru, ki je na seji izjavil posebno mnenje, lahko zahteva, naj se bistveni deli njegove izjave vpišejo v zapisnik. V zapisniku zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti morajo biti navedene temeljne delegacije in konference delegacij, katerih delegati se seje niso udeležili.
V	zapisniku družbenopolitičnega zbora se navede delegate, ki so odsotnost opravičili, oziroma izostali brez opravičila.
V	zapisniku morajo biti tudi poimensko navedeni vsi delegati, predstavniki izvršnega sveta, skupščine in ostali udeleženci na seji, ki so sodelovati v razpravi in bistvo njihove razprave.
Zapisnik je treba dostaviti delegatom praviloma s sklicem naslednje seje.
Za zapisnik seje zbora skrbi tajnik zbora, za zapisnik o skupnem zasedanju in skupni seji pa sekretar skupščine.
Za hrambo izvirnih zapisnikov skrbi sekretar skupščine.
\
104.	člen
Vsak delegat ima pravico dati pripombe k zapisniku na prvi naslednji seji.
O utemeljenosti pripomb k zapisniku se odloči na seji brez ob) avna-ve. Če so pripombe sprejete, se to ugotovi v zapisniku seje, na kateri sc obravnava zapisnik, v zapisniku, ki je bil spremenjen, pa se na koncu besedila vpišejo sprejete spremembe.
Sprejeti zapisnik skupne seje iz skupnega zasedanja zborov oziroma zbora podpišeta predsednik skupščine oziroma predsednik zbora in sekretar skupščine oziroma tajnik zbora.
Potek seje se lahko posname tudi na magnetofonski trak.
Posnetek seje na magnetofonskem traku se priloži izvirnemu zapisniku.
8.	Skupna seja vseh zborov
105.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor opravljajo na skupni seji volitve in razrešitve in opravljajo druge zadeve, ki so določene s statutom, tem poslovnikom in drugimi predpisi.
Skupno sejo skliče in jo vodi predsednik skupščine.
J	106. člen
Kadar zbori odločajo na skupni seji, sklepajo veljavno z večino glasov vseh delegatov vseh zborov, na kateri je prisotna večina delegatov vsakega zbora, če s statutom in drugimi predpisi ni določena drugačna večina.
107.	člen
Določbe tega poslovnika o ugotovitvi sklepčnosti zborov ir) o poslovnem redu na sejah se smiselno uporabljajo tudi za skupno sejo zborov.
108.	člen
Določbe tega poglavja, ki se nanašajo na sklicevanje seje in odločanje, se uporabljajo tudi za skupščine samoupravnih skupnosti, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
VIL FUNKCIONARJI SKUPŠČINE IN ZBOROV
109.	člen
Skupščina ima predsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine. Predsednik skupščine predstavlja občino in skupščino občine, sklicuje in vodi skupno sejo vseh zborov skupščine, daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj s samostojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela ter podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema več zborov občinske skupščine oziroma enakopravno zbori skupščine s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti.
Predsednik skupščine skrbi skupno s predsedniki zborov in predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo z zbori skupščine občine za usklajeno delo zborov.
Predsednik skrbi za izvajanje tega poslovnika, dodeljuje predsednikom pristojnih zborov v obravnavo odloke in druge predpise ter splošne akte skupščine, skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini ter opravlja druge zadeve, ki jih določajo statut občine, ta poslovnik in drugi predpisi.
Predsednik skupščine lahko sporazumno s predsedniki zborov skliče sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore.
110.	člen
Skupščina ima dva podpredsednika, ki ju izvoli izmed delegatov zborov skupščine.
Podpredsednika skupščine pomagata predsedniku pri delu in opravljata v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. Če je predsednik skupščine zadržan ali odsoten, določi enega izmed podpredsednikov, da ga nadomešča, kolikor za posamezen primer ne določi drugače.
111.	Člen
Vsak zbor ima predsednika zbora in namestnika predsednika zbefa, ki se izvolita izmed delegatov zbora.
Predsednik zbora predsav!ja zbor, sklicuje in vodi seje zbora, podpi- ; suje odloke, sklepe, priporočila in druge akte, ki jih sprejema zbor sa-
10. december 1982 — št. 32
URADNE OBJAVE
501
mostojno, dodeljuje posamezne zadeve iz pristojnosti zbora delovnim telesom skupščine oziroma zbora, skrbi da se dda po poslovniku in opravlja druge naloge, ki so mu dane s statutom občine, tem poslovnikom in drugimi predpisi.
Namestnik predsednika zbora opravlja vse dolžnosti predsednika, če je ta zadržan ali odsoten in dolžnosti, ki mu jih ta določi.
112.	člen
Predsedniku in pod edsednikema skupščine, predsednikom zborov in njihovim namestnil m preneha funkcija, če jim pred potekom časa, za katerega so biii izv- eni. preneha mandat člana delegacije oziroma relegata v družbenopolitičnem zboru.
11^. člen
Predsednik skupščine, podpredsednika skupščine in predsedmki zborov skupščine sestavljajo predsedstvo skupščine.
Predsedstvo skupščine skrbi za usklajeno delo skupščine in zborov in pri tem zlasti:
—	sodeluje pii pripravi predloga programa dela zborov skupščine občine.
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami
amoupravnih interesnih skupnosti,
—	predlaga zborom, katerim zadevam je treba pri obravnavanju dati prednost,
—	skrbi za sodelovanje s Skupščino obalne skupnosti Koper, s skupščinami občin v reg*ji. Skupščino socialistične republike Slovenije. Skupnostjo slovenskih občin, s pobratenimi občinami in drugimi družbenopolitičnimi skjpnostmi,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z občinskimi družbenopolitičnimi urbanizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela m drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	c * \lajuje delo zborov skupščine in predlaga rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev o kate-*ih odločajo enakopravno in glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore,
—	spremlja delo delovnih teles občinske skupščine in obravnava z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v rvezi z delom teh teles.
—	predlaga višino sredstev, ki naj bodo zagotovljena v proračunu občine za aelo skupščine in njenih teles in drugih organov, za katere zakon določa, da se sr^tva za njihovo delo zagotovijo v proračunu občine.
—	zahteva od izvršnega sveta, upravnih organov, drugih organov in zelovnih te cs, ua us.rezno dopolnijo gradivo za sejo občinske skupš-
.ne v kolikor meni. da predloženo gradivo ne ustreza.
—	skrbi za izvajanje določb poslovnika skupščine m razlaga njegove določbe,
—	opravlja druge zadeve določene s tem poslovnikom.
114. člen
Pri delu predsedstva skupščine sodeluje sekretar skupščine, lahko pa sodeluje tudi predseor.ik izvršnega sveta, funkcionarji v skupščini in njemh organi.-. ki h določa predsednik skupščine in predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, kadar predsedstvo obravnava zadeve, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pri-
ojnmu zbori skupšč.ne.
Na sejo predsedstva s skupščine se lahko povabijo tudi predstavniki -bčinskih družbenopolitičnih organizacij.
Vsak povabljen je dolžan prisostvovati na sejah predsedstva in dati ^ahtevima pojasnila.
113.	člen
Predsedstvo dela na sejah.
Za organizacijo in pripravo sej predsedstva skupščine skrbi predsednik skupščine. Sekretar skupščine pomaga predsedniku skupščine pri-organiraciji in pripravljanju sej predsedstva, skrbi za zapisnike sej in za izvajanje sklepov predsedstva skupščine.
116.	člen
Sekretar skupščine organizira, vodi in usklajuje delo strokovne ;!uzbe skupščine m izvršnega sveta pri opravljanju nalog in zadev za otrebe delegatov, zoorov, delovnik teles m predsedstva skupščine ter
.:hc Skrbi za objavljan je od-ckov in drugih aktov skupščine in njenih teies in opravlja druge s statu-
tom občine, tem poslovnikom in drugimi predpisi določene zadeve, pripravi za predsedstvo skupščine predlog predračuna sredstev za delo skupščine ter strokovne službe skupščine in izvršnega sveta skupščine in je odgovoren za njegovo izvajanje.
VIH. DELOVNA TELESA SKUPŠČINE IN ZBOROV
117.	člen
Skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna in občasna delovna telesa.
Stalna delovna telesa sc praviloma ustanovijo za proučevanje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore skupščine. Ustanovijo se s statutom občine ali z odlokom skupščine.
Občasna delovna telesa se lahko s sklepom ustanovijo za proučevanje posameznih vprašanj Dva ali vsi trije zbori lahko ustanovijo skupna delovna telesa. Te lahko ustanovijo tudi zbori in skupšščine samoupravnih interesnih skupnosti za zadeve, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
Odlok ah skiep o ustanovitvi delovnih teles določa tudi naloge, po-bolastilo in sestavo delovnega telesa.
Ko delovno telo, ki se ustanovi s sklepom, opravi nalogo. Z3 katero je biio ustanovljeno, preneha deiad.
118.	čien
Delovno telo ima predsednika, namestnika predsednika in določeno število članov. Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo ter organizira in vodi njegovo delo. Daje pobude za obravnavanje posameznih zadev, sodeluje s predsednikom skupščine, s predsedniki zborov m predsedniki drugih delovnih teles, sodeluje s funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, pn pripravljanju vprašanj, ki jih bo delovno telo obravnavalo, pripravlja in sklicuje seje delovnega telesa, predlaga dnevni red sej in jim predseduje, skrbi za izvajanje sprejetih dogovorov in drugih odločitev delovnega telesa in opre. ija druge za leve, ki jih določa akt o ustanovitvi delovnega telesa.
V odstotnosti predsednika delovnega telesa ga nadomešča njegov namestnik.
119.	č!en
Delovno telo dela na sejah.
Seje sklicuje predsednik na pobudo delegacij, na lastno pobude ter na pobudo članov delovnega telesa. Predsednik je dolžan sklicati sejo, če to zahteva predsednik skupščine, predsednik zbora, če to predlaga tretjina članov delovnega telesa ali posamezen zbor
Na seji mora biti navzoča večina članov delovnega telesa. odločata pa z večino giasov vseh članov.
120.	člen
Delovno telo ima pravico zahtevati od upravnih organov in organizacij obvestila in poj:, mia ter druge podatke, ki jih potrebuje za sv i e delo.
Delovna telesa imajo pravico zahtevati taka obvestila in podatke tudi od samoupravnih organizacij in skupnosti, ki **a podlagi zakona izvršujejo javna pooblastila v zade vah, pomembnih za ob:ino, nanašajo pa se na njihovo dejavnost pri izvrševanju javnih pobolastil Za zbiranje podatkov v zvezi z zadevami, ki jih obravnava, lahko izv cue delovno telo anketo in poizvedbo ter v ta namen zahteva od državnih organov in organizacij potrebne podatke, stališča in umer ja.
121.	člen
Na sejah delovnega telesa sodeluje predstavnik ^vršnega sveta, upravnega organa ali samoupravne interesne dsupnvsti. kadar je cc dnevnem redu prediog izvršnega sveta oziroma kadar mzpra.čjajo o zadev ah z delovnega področja upra. aega organa oziroma samoupravnih interesnih skupnosti. Delovno telo .ah\o zahteva o a izvršnega sveta ah upravnega organa, da njegovi predstavniki obrazložijo njegovo stališče.
122.	člen
Delovno telo lahko povabi na svo c scie člane de raah predstavnike družbenopolitičnih in drugih organizacij in skupnosti ter znon--ivene, strokovne in javne iek.vcc. da bi dali svoie r . rnje o r iJwah. ki se obravnavajo na seji
*23 člen
riarder lahko razrešeni še pred potekom časa. za katerega so bik 'zvttl^ru
502
URADNE OBJAVE
10. december 1982 — št. 32
124.	člen
Delovna telesa sodelujejo med seboj v zadevah skupnega pomena in i,najo lahko skupne seje.
125.	člen
Strokovna in druga opravila za delovna telesa opravlja strokovna stuiha skupščine in izvršnega sveta skupščine ter upravni organi. Delovno telo ima tajnika. Ta pomaga predsedniku pri pripravljanju in sklicevanju sej, daje mu strokovna mnenja, zagotavlja strokovno in dokumentirano obdelavo vprašanj, skrbi za zapisnike sej, opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži delovno telo, predsednik delovnega telesa ali sekretar skupščine.
IX IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE IN UPRAVNI ORGANI
1. Sodelovanje izvršnega sveta pri delu skupščine
126.	člen
Da se zagotovi sodelovanje skupščine in njenih zborov ter njihovih delovnih teles z izvršnim svetom, obveščajo ta telesa izvršni svet o svojih sejah, njihovem dnevnem redu, sprejetih sklepih in mu pošiljajo potrebna gradiva.
Izvršni svet skupščine obvešča predsednika, podpredsednika skupščine in predsednike zborov o svojih sejah, dostavlja vabila in gradiva za seje in omogoča sodelovanje pri pripravah odlokov in drugih splošnih aktov.
127.	člen
Pri delu komisij, odborov in drugih delovnih teles skupščine in njenih zborov, kadar ti obravnavajo osnutek odloka ali drugega akta skupščine, mora sodelovati predstavnik izvršnega sveta in pojasniti njegovo stališče.
128.	člen
Izvršni svet lahko predlaga pristojnim zborom skupščine, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz delegatov pristojnega zbora in Članov izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega zbora, na kateri bi razloži! svoja svoja stališča.
2. Predstavljanje izvršnega sveta v skupščini
129.	člen
Na sejah skupščine in njenih zborov predstavlja izvršni svet praviloma predsednik izvršnega sveta.
Za svoje predstavnike na sejah skupščine in njenih zborov lahko določi izvršni svet člane izvršnega sveta in funkcionarje, ki vodijo upravne organe ali druge strokovne delavce.
!	. 130. člen
izvršni svet s;xnoči hkrati z osnutkom oziroma predlogom akta skupščine, ki ga predloži skupščini v sprejem, katere svoje predstavnike in pooblaščence je določi! za posamezne pristojne zbore in delovna telesa.
3.	Odgovornost izvršnega sveta
131.	člen
Vsak zbor lahko s svojega delovnega področja obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta, zlasti na izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih aktov skupščine, kot tudi na usmeritev in uskladitev dela upravnih organov, za kar je izvršni svet odgovoren.
Razprava o teh vprašanjih se !ahko začne ob obravnavanju predlogov skupščinskih aktov, poročil o delu izvršnega sveta, predlagane interpelacije in tudi ob obravnavanju drugih zadev, o katerih razpravlja zbor.
132.	člen
Ro obravnavi lahko zbor sprejme stališča o delu izvršnega sveta in o njegovi odgovornosti; sprejme sklepe sam ali z drugimi pristojnimi zbori; v zvezi z izvajanjem politike in z izvrševanjem odlokov in drugih splošnih aktov skupščine; postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu, določi s sklepi obveznosti izvršnega sveta za sprejem določenih ukrepov za predložitev poroči! ali predlogov aktov ali za pošiljanje informativnih in drugih gradiv oziroma razveljavi in odpravi predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti predpisi in splošni akti v nasprotju s statutom ali z odlokom skupščine.
133.	Člen
Vsak zbor skupščine lahko postavi na predlog najmanj desetih delegatov v zboru vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Predlog zaupnice mora biti obrazložen.
Zbor najprej odtoči o tem, ali se uvede postopek o vprašanju zaupnice.
Če je v zboru sprejeta odločitev, da se začne postopek o vprašanju zaupnice, obvesti predsednik zbora o tem predsednika drugih dveh zborov.
Predsednik zbora, v katerem je bila dana pobuda za vprašanje zaupnice, navede v obvestilu iz prejšnjega odstavka tega člena razloge, zaradi katerih je bilo predlagano vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
134.	člen
Po razpravi na skupnem zasedanju glasujejo zbori o vprašanju zaupnice.
Če je na skupnem zasedanju izglasovana nezaupnica, je izvršni svet dolžan odstopiti.
O izglasovanju nezaupnice izvršnemu svetu obvesti predsednik skupščine Občinsko konferenco SZDL.
135.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike in izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vprašanje zaupnice postavi v imenu izvršnega sveta predsednik izvršnega sveta.
O vprašanju zaupnice, ki jo postavi izvršni svet, odločajo zbori na skupnem zasedanju.
136.	člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član.
Odstop predsednika ali večine Članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
O odstopu predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta obvesti predsednik izvršnega sveta predsednika skupščine, ki o tem obvesti predsednike zborov. Predsedniki zborov dajo odstop predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta na dnevni red sej zborov. Odstop predsednika, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta obravnavajo vsi zbori.
Izvršni svet, predsednik izvršnega sveta ozirqma njegov član morajo svoj odstop obrazložiti.
O odstotpu predsednika ali večine članov izvršnega sveta obvesti predsednik skupščine tudi Občinsko konferenco SZDL.
?
137.	člen
Če odstopi predsednik ali večina članov izvršnega sveta, razrešijo zbori dolžnosti vse Člane izvršnega sveta.
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali čc mu je bila izglasovana nezaupnica, opravlja izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
4.	Postopek obravnave interpelacije
138.	člen
Najmanj Id delegatov v kateremkoli zboru lahko vloži v svojem zboru interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta
Interpelacijo vložijo pismeno. V njej morajo obrazložiti vprašanje, ki naj sc obravnava na seji zbora. Interpelacijo podpišejo delegati v zboru, ki so jo v!oži!i.
Delegati v zboru pošljejo interpelacijo predsedniku zbori.
Predsednik zbora pošlje interpelacijo takoj predsedniku izvršnega sveta, delegatom v zboru in predsedniku skupščine.
139.	člen
Izvršni svet mora poslati predsedniku pristojnega zbora pismeno poročilo s svojimi mnenji in stališči v roku 15 dni po prejemu sporočila, da bo zbor obravnava! interpelacijo.
Interpelacija in poročilo izvršnega sveta se da na dnevni red prve prihodnje seje zbora kot posebna točka dnevnega reda. Če izvršni svet ne
10. december 1902 — Št. 32
URADNE OBJAVE
503
pošlje poročila v reku iz prvega odstavka tega člena, sc da interpelacija na dnevni red prve seje po preteku tega roka, tudi ce ni dano poročilo izvršnega sveta v zvezi z interpelacijo.
140.	člbn
Predstavnik delegatov, ki je viožil interpelacijo, ima pravico na seji zbora obrazložit: interpelacijo.
Pred: dnik izvršnega sveta iahko na seji zbora obrazloži poročilo izvršnega sveta oziroma lahko da na seji zbora poročilo v zvezi z interpelacijo.
141.	člen
Razpravo o interpelaciji lahko zbor konča s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s katerim lahko tudi naloži Izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošn h aktov ter naloge in smernice za nadaljnje delo.
Predlog sklepa iz prejšnjega odstavka tega člena lahko dajo predlagatelji interpelacije ali skupine delegatov v zboru, ki jo za pripravo sklepa imenuje zbor. Zbor lahko sklene, da bo o predlogu tega akta sklepal na naslednji seji.
142.	člen
Delegati v zboru, ki so vložili interpelacijo, jo lahko umaknejo vse do konca obravnave.
5.	Upravni organi
143.	člen
Skupščina in njeni zbori lahko v okviru svoje pristojnosti oziroma delovnega področja zahtevajo od občinskih upravnih organov in organizacij:
—	da proučijo posamezne zadeve s svojega delovnega področja in da jim o tem poročajo,
—	da jih obvestijo o stanju in pojavih s svojega delovnega področja,
—	da opravijo strokovna m druga opravila za potrebe skupščine, zborov in njihovih delovnih teles,
—	da jim poročajo o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov skupščine in o posameznih zadevah s svojega delovnega področja,
—	da pripravijo osnutke in predloge odlokov in drugih splošnih aktov s svojega delovnega področja, k: jih sprejema skupščina,
—	da jim ;x?sredujejo podatke, s katerimi razpolagauo aii so jih ?lede na svoje delo dolžni zbrati in evidentirati ter spise in drugo gradi-*0, ki je potrebno za delo skupščine oziroma zborov in njihovih teles,
—	da spremljajo in proučujejo predloge za izdajo zakonov in drugih aktov iz pristojnosti Skupščine SRS in Skupščine SFRJ ter nudijo skupinam delegatov oziroma zborom občinske skupščine in drugo strokovno pomoč.
*	144. člen
Funkcionarji upravnih organov oziroma njihovi namestniki imajo pravico in dolžnost sodelovati na seji skupščine občine in skupščine . cmcupravne interesne skupnosti, ki enakopravno odloča s pristojnimi : bori, kakor tudi ra seji delovnega telesa skupščine oziroma zbora, ko ta razpravlja o predlogu akta, s katerim se urejajo zadeve iz delovnega področja upravnega organa, ali obravnava zadeve iz delovnega področja upravnega organa. Na seji skupščine oziroma zborov ali na seji lelovnega telesa skupščine dajejo funkcionarji upravnih organov obvestila in pojasnila o zadevah, ki se obravnavajo. Če se funkeonar spravnega organa seje ne more udeležiti, lahko določi, da se seje udeleži strokovni delavec v tem upravnem organu.
145. člen
Funkcionarji upravnih organov poročajo na zahtevo skupščine in njenih zborov ali na lastno-pobudo o stanju na ustreznem upravnem področju, o izvrševanju odtokov in splošnih aktov skupščine, o delu upravnega organa, ki ga vodijo in o drugih vprašanjih iz svojega delovnega področja.
Na zahtevo skupščine in njenih zborov so tudi dolžni dati poročilo o zadevali iz prejšnjega odstavka.
X. PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE IN NJENIH TELES
;.	146. člen
Skupščina oziroma nični zbori sprejemajo letni program dela za koledarsko leto.
S programom d. la vsak zbor natančneje deleči naloge in zadeve, ki
jih bo obravnava! ter roke obravnav, popravljalce in predlagatelje gradiv in pristojnost odločanja zborov.
Zadeve iz programov dela zborov, o katerih enakopravno odločaio skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, so sestavni del programov skupščine, kakor tudi skupščin samoupravnih interesnih skupnosti.
147.	člen
Komisije in druga delovna telesa skupščine oziroma njenih zborov sprejmejo programe dela s svojega delovnega področja. Programi dela morajo biti usklajeni s programi dela zborov skupščine.
148.	člen
Delovni program skupščine mora biti sestavljen tako, da:
—	omogoča pogoje za dolgoročno delo in dolgoročno usmerjanje razvoja,
—	določi prioritetne naloge,
—	omogoča spremljanje aktualnih družbenih vprašanj ter izvajanja politike in aktov, ki jih je skupščina sprejela in ki jih je dolžna izvajati.
149.	člen
Temelj delovnega programa skupščine predstavljajo predlogi delegacij temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti, konference delegacij, delovnih teles skupščine, skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbore skupščine SR Slovenije, predsedstva skupščine, izvršnega sveta, občinskih upravnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
Na podlagi zbranih predlogov pripravi osnutek letnega programa dela predsedstvo skuščine občine in ga pošlje v obravnavo in sprejem zborom občinske skupščine po dvofaznem postopku.
150.	člen
Na podlagi letnega programa dela sprejmejo zbori periodični program dela v katerem sc določijo naloge in zadeve, ki jih bodo zbori obravnavali v posameznem trimesečnem obdobju in datumi sej zborov.
XI. AKTI SKUPŠČINE
!. Splošne določbe o aktih
151.	člen
Skupščina oziroma njeni zbori sprejmejo odloke, družbeni plan občine, občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna, deklaracije, resolucije, odločbe, navodila, stališča, sklepe, smernice, priporočila in dajejo obvezne razlage svojih aktov
Skupščina sodeluje pri sklepanju družbenh dogovorov in samoupravnih sporazumov.
152.	člen
Odloke in druge splošne akte sprejemajo zbor združenega dela. zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno, zber združenega dela in zbor krajevr!*' skupnosti enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pn tudi samu^ni. nopolitični zbor v okviru svoje pristojnosti sodeluje pri sprejemanju odlokov in drugih splošnih aktov s pristojnim zborom tudi tako; da v zvezi s tem sprejema stališča.
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno s pristojnim zborom sprejemajo akte, ki jih določata zakon in statut občine.
153.	člen
Z deklaracijo izraža skupščina splošno stališče, ki so ga zavzeii pristojni zbori do splošnih in posameznih vprašanj, ki imajo splošen pomen za občino kot celoto
154.	člen
Z resolucijo opozarja skupščina na stanje, probleme ir. potrebe na področju družbenega življenja, ki so skupnega pomena za občino, določa politiko, ki jo je treba izvajati na teh področjih in ukrepe, ki so za to potrebni.
155.	člen
S priporočilom opozarja skupščina na pomen določenih vprašanj, ki se nanašajo na izvrševanje zakonov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov ali na razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov na posameznem področju. S priporočilom se izraža stališče skupščine
504
URADNE OBJAVE
10. december 1982 — št. 32
c!cde usklajevanja samoupravnih odnosov in razvijanja medsebojnega sodelovanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti glede vprašanj splošnega pomena. S priporočilom tudi skupščina vzpodbuja družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje.
S priporočilom se tudi predlagajo ukrepi, ki naj bi jih sprejele organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi za reševanje vprašanj v skladu z njihovimi nalogami in interesi.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi, katerim je priporočilo naslovljeno, zavzamejo stališča k vprašanjem, na katere sc priporočilo nanaša.
156.	člen
Sklepe sprejema skupščina oziroma zbor kot akte, s katerimi izvršuje svoje pravice, ali kot akte, s katerimi ureja svojo notranjo organizacijo in odnose v skupščini.
S sklepom kot aktom, s katerim skupščina izvršuje svoje pravice, odločajo pristojni zbori o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi, o potrditvi ustreznih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ali o soglasju k takim aktom ter o drugih pravicah, ki jih ima skupščina po statutu občine in drugih predpisih.
Skupščina s sklepi nalaga obveznosti izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom in organizacijam glede priprave osnutkov oziroma predlogov za spremembe odlokov in drugih aktov ali opravljanje drugih zadev z njihovega delovnega področja.
157.	člen
S stališči skupščina oziroma njeni zbori opredeljujejo politiko do obravnavanih zadev in dajejo pobude za izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine.
158.	člen
Sklepe, stališča, deklaracije, resolucije in priporočila sprejemajo v okviru svojih pristojnosti zbori enakopravno, oziroma samostojno.
159.	člen
Skupščina sodeiujc pri sklepanju družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma, če je to določeno z zakonom, ali če to sklenejo zbori skupščine, v kateri enakopravno ali samostojno pristojnost spada zadeva, ki je predmet družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma.
Družbeni dogovor ali samoupravni sporazum podpiše v imenu skupščine predsednik skupščine ali po njegovem pooblastilu drug funkcionar skupščine.
Izvršni svet skupščine lahko sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, družbenem planu ali na drug način izražena politika, ki jo je določila skupščina in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti skupščina.
160.	člen
Odioke, sklepe in druge akte, ki jih sprejema več zborov skupščine, oziroma enakopravno zbori skupščine s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, podpisuje predsednik skupščine.
Akte. ki jih sprejema posamezni zbor, podpisuje predsednik zbora. Sklepe delovnih teles skupščine in zborov podpisujejo predsedniki teh teles.
161.	člen
Na izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine ter na obvezne razlage odlokov in drugih aktov se da pečat skupščine.
Z izvirnikom odlokov in drugih aktov je mišljeno besedilo teh aktov, ki je bilo sprejeto na sejah pristojnih zborov. Izvirnike odlokov in dru-fMh aktov skupščine ter obveznih razlag hrani služba skupščine, za pečat na njih, za njihovo hrambo in njihovo evidenco skrbi sekretar skupščine.
.	162. člen
Odloki in drugi splošni akti skupščine ter obvezna razlaga odlokov se objavljajo v uradnem glasilu občine. Za njihovo objavo skrbi sekretar
skupščine.
Sekretar skupščine jjaje na podlagi izvirnega besedila sprejetega od-joka ali drugega akta skupščine, popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu.
Akti skupščine, za katere jc določeno, da so tajni, se objavijo na nacm, ki je določen v teh aktih.
2. Postopek za izdajo odloka in drugih splošnih aktov
a)	Splošne določbe
163.	člen
. Sprejem odloka ali drugega splošnega akta lahko predlaga vsak delegat ali delegacija v svojem zboru, vsak zbor s svojega delovnega področja, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija skupščine oziroma zbora ter funkcionarji občinskih upravnih organov s svojega delovnega področja. Vsak zbor lahko predlaga sprejetje odloka ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbori samostojno.
Predlog za izdajo odloka ali splošnega akta se pošlje predsedniku skupščine, ki ga pošlje predsedniku zbora v katerega delovno področje, spada odlok ter predsednikom drugih zborov.
164.	člen
Zahtevo za izdajo odloKa ali drugega splošnega akta lahko dajo poleg predlagateljev iz prejšnjega člena tudi organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, državni organi, društva ter občani.
Ko predsednik pristojnega zbora sprejme zahtevo za izdajo odloka oziroma splošnega akta, jo predloži v odločitev na prvi naslednji seji zbora, če je tako sestavljena in obrazložena, da je mogoče na njeni osnovi o zahtevi odločati. V nasprotnem primeru pošlje predsednik zbora zahtevo za izdajo akta pristojnemu delovnemu telesu občinske skupščine, da jo predhodno prouči in poda o njej ustrezen predlog. Če zbor sprejme zahtevo za izdajo odloka, določi s sklepom način, kako naj se v smislu te zahteve izdela osnutek odloka ali drugega splošnega akta.
Scstavljalec osnutka odloka je v nadaljnjem postopku predlagatelj odloka.
Na sejo, na kateri sc odloča o zahtevi za izdajo odloka, ali drugega splošnega akta, se povabi predstavnika predlagatelja zahteve, ki lahko na seji zahtevo obrazloži. Pristojni zbor obvesti predlagatelja zahteve o stališčih, ki jih je v zvezi z zahtevo sprejel.
b)	Osnutek odloka
165.	člen
Postopek za izdajo odloka oziroma drugega splošnega akta se začne s predložitvijo osnutka akta, ki mora biti sestavljen v obliki pravnih določb ali tez in mora biti obrazložen.
Osnutek mora vsebovati zakonito podlago, razloge zaradi katerih jc odlok potreben, načela, na katc;ih temelji, poglavitne rešitve z različnimi alternativami in posledice, ki bodo nastale za delovne ljudi na posameznih področjih združenega dela in za občane na podlagi predlaganih rešitev, finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh sredstev, materialne obveznosti, ki bodo nastale za občino, organizacije združenega dela in dtuge samoupravne organizacije in skupnosti ter za občane, nove naloge, ki jih bodo imeli občinski organi, samoupravni organi organizacij združenega dela in skupnosti, kako so se upoštevala stališča, mnenja in predlogi, ki so bili dani k ptodlogu za izdajo kakor tudi druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predpis.
Osnutku odloka mora biti priložena potrebna dokumentadja.
166.	člen
Osnutek odloka se pošlje predsedniku skupščine, ki ga pošlje predsedniku zbora, v katerega delovno področje spada odlok ter predsednikom drugih zborov. Predsedniki teh zborov lahko predlagajo osnutek na lastno pobudo, na predlog predsednika skupščine ali izvršnega sveta, če sc osnutek predpisa nanaša tudi na vprašanja, ki imajo pomen za izvrševanje nalog teh zborov.
Osnutek odloka sc pošlje delegacijam oziroma delegatom v zboru in ' vsem prejemnikom, ki se jim dostavlja gradivo za sejo.
Če osnutka odloka ni predloži! izvršni svet, se pošlje osnutek tudi njemu, da dà svoje mnenje pred obravnavo na zbpru.
167.	člen
Osnutek odloka obravnavajo pristojna delovna telesa skupščine in njenih zborov.
Stališča, pripombe in mnenja posredujejo delovna telesa v obliki poročila k osnutku odloka, ki ga na seji zbora poda poročevalec, ki je določen izmed članov delovnega telesa.
10. december 1982 — št. 32
URADNE OBJAVE
505
Brez pooblastila delovnega telesa poročevalec ne more spremeniti ali
umakniti poročila.
Ì68. člen
Na sejo zbora, ki obravnava osnutek odloka, mora bit: povabljen tudi predlagatelj osnutka. Predstavnik predlagatelja osnutka lahko na začetku obravnave poda kratko dopolnijno obrazložitev. Poleg tega ima pravico in dolžnost sodelovati med vso obravnavo, dajati pojasnila, mnenja in predloge.
Predstavnik izvršnega sveta sodeluje med obravnavo o osnutku odloka iudi če izvršni svet ni predlagatelj.
169.	Člen
Pristojni zbori obravnavajo osnutek odloka najprej načelno in sicer s stališča, ali so v osnutku pravilno zajeta vsa načela, na katerih naj odlok temelji ter temeljni odnosi, katere naj odlok uredi.
Po zaključeni načelni razpravi zavzemajo pristojni zberi stališče o tem, ali je odlok potreben.
Kadar na podlagi predloženega gradiva zbori ugotovijo, da jc odlok potreben, da pa izhodišča na katerih naj bi temeljil ne ustrezajo stališčem, ki so sc oblikovala v delegacijah in družbenopolitičnih organizacijah, pristojni zbori s sklepom vrnejo osnutek odloka predlagatelju v dopolnitev in tudi določijo rok za dopolnitev in način nadaljnje obravnave.
Če pristojni zbori spoznajo, da predlagani odlok ni potreben, zavrnejo osnutek s sklepom.
O svojem sklepu obvestijo zbori predlagatelja.
170.	člen
Če pristojni zbor v načelu sprejme osnutek odloka, preide k obravnavi posameznih členov.
S sklepom o sprejemu osnutka določijo zbori stališča, mnenja in predloge, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi predloga odloka. Hkrati zbor v sklepu tudi določi, ali jc za obravnavanje in proučevanje predloga odloka potrebno ustanoviti posebno delovno telo ter določi rok, v katerem mera predlagatelj osnutka poslati zboru predlog odloka.
Zbor tudi odloči o tem, ali se osnutek odloka da v javno obravnavo in določi rok za javno obravnavo.
171.	člen
Predlagatelj lahko umakne osnutek odloka z ustrezno obrazložitvijo. Če predlagatelj umakne osnutek odloka po sklicu seje zbora, odloči
0	tem zbor.
c)	Predlog odloka
172.	člen
Predlog odloka mora biti izdelan v obliki, v kateri se sprejemajo predpisi.
Obrazložitev mora vsebovati zlasti to, kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku odloka in pose-
1	ej, katerih predlagatelj ni sprejel, vzroke zaradi katerih jih ni sprejel,
rešitve, ki odstopajo od osnutka odloka ter besedilo tistih določb, glede katerih se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve ter finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter način zagotovitve teh sredstev.	,
Predlogu mora biti predložena tudi potrebna dokumentacija.
173.	člen
Predlog odloka sc izroči predsedniku skupščine, ki ga pošlje predsednikom pristojnih zborov in predsednikom pristojnih delovnih teles skupščine.
Delovna telesa dajejo zborom svoja stališča, skupaj z amandmaji ter mnenji o drugih amandamjih ter predlogih, ki so bili dani med obravnavo predloga odloka v delegacijah.
174.	člen
Zbor, ki o predlogu odloka ne cdloča, pa jc obravnava! njegov predlog in da! pristojnemu zboru svoje mnenje ali predlagal amandma, lahko po svojem predstavniku na seji tega zbora obrazloži svoje mnenje ali amandma.
175.	člen
Pred razpravo o predlogu odloka v zborih lahko predlagatelj in poročevalci pristojnih delovnih teles skupščine in njenih zborov obrazložijo svoja stališča, pripombe in mnenja.
176.	člen
Po končani razpravi odloči zbor najprej o amandmajih.
Po končanem glasovanju o amandmajih odloči zbor o predlogu odloka v celoti s sprejetimi amandmaji.
177.	člen
Zbor lahko med obravnavo o predlogu odloka sklene, da se obravnavo odloži, če ugotovi, da ni doseženo potrebno soglasje oznoma če ugotovi, da je potrebno proučiti posamezna vprašanja, ki so se pojavila ob obravnavi predloga. Zbor pa lahko tudi odloči, da se predlog odloka ponovno obravnava kot osnutek.
Če zbor sklepa, da se obravnava in sklepanje o predlogu odloka odloži, sprejme sklep o ten), kaj je potrebno v zvezi s predlogom dopolniti, kdo jc dolžan to opraviti ter določi rok za ponovno obravnavo predloga.
178.	člen
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka. O takšnem predlogu zbor razpravlja ter odloči s sklepom. Če zbor tak predlog sprejme, se postopek dokončno ustavi.
č) Amandmaji
179.	člen
Predlog za spremembo ali dopolnitev predloga odloka (v nadaljniem besedilu: amandma) mora biti predložen v pismeni obliki in obrazložen.
Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po določbah statuta občine in tega poslovnika pravice predlagati sprejem odloka.
180.	člen
Če bi sprejetje amandmaja zahtevalo bistveno spremembo besedila odloka oziroma dodatna finančna sredstva, zbor lahko sklene, naj se pred odločitvijo o amandmaju prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev sredstev za financiranje predlagane rešitve. Do takega amandmaja se mora opredeliti tudi izvršni svet.
181.	člen
Amandma k predlogu odloka je treba poslati predsednika zbora najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval predlog odloka.
Amandmaje k predlogu odloka pošljejo predsedniki zborov predsednikom pristojnih delovnih teles skupščine in zborov, predlagatelju odloka in izvršnemu svetu, ki predloženi amandma proučijo in predložijo zborom poročilo.
Predlagatelj amandmaja je lahko vabljen na sejo organov iz predhodnega odstavka, mora pa biti vabljen na sejo pristojnega zbora.
182.	člen
Amandma k predlogu odloka se sme izjemoma predlagati tudi na seji zbora med obravnavo. Tudi tak amandma mora biti pismen in obrazložen.
Predlagatelj predloga odloka lahko daje amandmaje, dokler ni končana obravnava predloga.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji zbora do konca obravnave spremeniti, dopolniti oziroma timakniti amandma.
Zbor lahko na obrazložen predlog predlagatelja sklene, da bo obravnava! amandma kot sestavni de! predloga odloka.
Izvršni svet lahko daje amandmaje tudi k predlogu odloka, ki ga san) ni predlagal, dokler ni končana obravnava predloga.
183.	člen
Če pride v zvezi z amandmajem do različnih stališč, lahko zbor imenuje skupino za proučitev takega amandmaja.
Skupino sestavlja določeno število delegatov v zboru, ki poznajo problematiko v zvezi z amandmajem, predstavnik predlagatelja amandmaja in predstavnik predlagatelja odloka. V skupini sodeluje tudi predstavnik izvršnega sveta, če izvršni svet ni ptedlagatclj Če skupina ugotovi, da obravnavani amandma spada v pristojnost družbenopolitičnega zbora glede sprejemanja stališč, predlaga zboru, da se odioži obravnava v zborih, dokler ne da k amandmaju stališče družbenopolitični zbor.
184.	člen
Predlagatelj odloka se lahko izjavi o amandmaju k predlogu.
Izvršni svet se lahko izjavi o amandmaju tudi, če ni predlagatelj odloka.
506
URADNE OBJAVE
10. december 1982 — 6t. 32
185.	č!en
O vsakem amandmaju k predlogu odloka se glasuje praviloma posebej Če je k posameznemu členu predloga odloka predlaganih več sLmdmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od predlagane rešitve v predlogu odloka in nato po tem kriteriju o drugih s i.indmajih. O vrstnem redu amandmajev odloča zbor.
(e je predlagan amandma k amandmaju se najprej odloča o amandmaju, ki je podan k amandmaju.
d)	Odločanje o sprejemanju odloka
186.	Člen
Vsak zbor odloča o osnutku in predlogu odloka na seji, na kateri je naroča večina vseh delegatov zbora.
Osnutek in predlog odloka da na glasovanje po končani razpravi predsednik zbora. Da sc da osnutek ali predlog odloka na končno glasovanje, lahko predlagajo tudi delovna telesa skupščine in njenih zborov ali izvršni svet. Če se predsednik zbora s predlogom ne strinja, odloči o tem zbor brez razprave.
187.	člen
Da bi za odločitev o osnutku ali predlogu odloka dosegli delegati v zboru soglasje, lahko po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji.
Delegati lahko preverjajo stopnjo soglasja tudi o predloženih amandmajih k predlogu odloka.
O tem, da naj se preveri stopnja soglasja s predhodnim izjavljanjem, odloči predsednik zbora, lahko pa to predlagajo vsi tisti, ki imajo pravico predlagati, da se pride na končno glasovanje. Tak predlog je predsednik zbora dolžan upoštevati.
188.	člen
Zbor odloča o amandmaju in sprejema odloke ali druge splošne akte ter druge končne odločitve z večino glasov vseh delegatov v zboru, če se s statutom občine in drugimi predpisi ne zahteva višja stopnja soglasja. Sklep o sprejemu zahteve za izdajo odloka, osnutka odloka in vse druge odločitve v zve2i z njegovim sprejemanjem, sprejme zbor z večino glasov navzočih delegatov.
189.	člen
Odlok je sprejet, če so ga v enakem besedilu sprejeli pristojni zbori oziroma pristojni zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti, kadar ta sprejema predpis enakopravno z zbori skupščine.
Če je o predlogu odloka razpravlja! tudi družbenopolitični zbor, ki je po statutu občine dolžan sprejeti stališča, je odlok sprejet, če so ga zbori sprejeli v skladu s stališči tega zbora.
190.	člen
Potem, ko je zbor sprejel predlog odloka, obvesti predsednik zbora o tem predsednika tistega zbora, ki enakopravno sodeluje pri njegovem sprejemanju.
Predsedniki pristojnih zborov ugotovijo, ali je bi! odlok izglasovan v zborih v enakem besedilu.
191.	člen
Kadar družbenopolitični zbor sodeluje pri sprejemanju odloka z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti v zadevah iz
222.	člena statuta občine, daje stališča tudi v obliki amandmajev.
192.	člen
Cc predsedniki zborov ugotovijo^ da je bil odlok izglasovan v pristojnih zborih v enakem besedilu, obvestijo o tem zbor na isti ali na prvi prihodnji seji.
193.	člen
Ce predsedniki zborov ugotovijo, da besedilo v katerem je bil pred-og odloka izglasovan v enem zboru, ni enako besedilu, v katerem je bi! izglasovan v drugem zboru, ali če besedilo, v katerem je bil izglasovan, n* v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, ko je ta po statutu obme dolžan dati takšno stališče, obvestijo o tem svoj zbor.
Da bi se uskladilo besedilo odloka med zbori oziroma s stalrščr druž-cnopolitičnega zbora, zbori nadaljujejo obravnavo predloga odloka m znova glasujejo o spornih vprašanjih, potem ko so dobili mnenje pri-^ klovnih teles skupščine oziroma zborov ter predlagatelja od-
,	194. Člen
se zbori po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumejo o besedilu predloga odloka, ali čc predlog ni bi! sprejet v enem ali več zborih oziroma ni bi! sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, se začne usklajevalni postopek. V ta namen zbori določijo skupno komisijo, katero izvoli vsak zbor tri člane.
195.	člen
Predsedniki zborov obvestijo komisijo iz prejšnjega člena o neusklajenih stališčih in o spornih vprašanjih v zvezi s temi stališči in sporazumno določijo čas za njeno delo.
196.	člen
Po obravnavi spornih vprašanj sestavi komisija sporazumen predlog in ga predloži zborom v spijem.
Čc se v skupni komisiji ne doseže soglasja večine predstavnikov vsakega zbora, ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, sc predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevm red na predlog enega zbora ali izvršnega sveta.
197.	člen
Če ostane usklajevalni postopek iz prejšnjega člena brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo začasnega akta ter pripravi njegov predlog, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker odlok ni bil spe jet, nastala občutna škoda za družbeno skupnost
Če pristojni zbori ne sprejmejo začasnega akta v enotnem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov.
Zbori na skupni seji veljavno sklepajo, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Začasni akt je sprejet, če je zanj glasovala večina prisotnih delegatov.
Začasni akt velja, dokler ni sprejet dokončni odlok, najdlje pa eno leto.
e)	Hitri postopek za sprejem odloka
!98. člen
Odlok se lahko v izjemnih primerih sprejme po hitrem postopku, v katerem se ne uporabljajo določbe tega poslovnika o osnutku odloka in o rokih, ki so določeni za posamezna dejanja.
Po hitrem postopku se lahko sprejme odlok takrat, Če ne gre za obsežne in zahtevne zadeve, Če je treba posamezne zadeve nemudoma urediti zaradi preprečitve in odpravljanja motenj v gospodarstvu, ali kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, varstva ustavne ureditve, naravna nesreča ali druge izredne potrebe občine.
199.	člen
Predlog M sprejem odloka po hitrem postopku mora biti posebej obrazložen. V obrazložitvi predloga mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih se predlaga sprejem odloka po hitrem postopku.
Če predloga takega akta ni poda! izvršni svet, zahteva zbor pred odločanjem o takem aktu od izvršnega sveta mnenje o tem predlogu.
200.	člen
Pristojni zbor odloča o sprejemanju ptsdloga odloka po hitrem postopku ob določanju dnevnega reda seje.
201.	člen
Če pristojni zbor sprejme predlog za sprejem odloka po hitrem postopku, začne takoj na seji zbora obravnavati predlog odloka.
K predlogu odloka, ki naj se izda po hitrem postopku, je mogoče predlagati amandmaje do konca obravnave.
202.	člen
Čc pristojni zbor ne sprejme predloge za sprejem odloka po hitrem postopku, se uporabljajo v zvezi s predlogom za sprejem odloka odločbe tega poslovnika.
1) Postopek za sprejem drugih aktov
203.	člen
Drugi akti skupščine oziroma zborov, ki niso odloki, sc obravnavajo in sprejemajo praviloma po določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek sprejemanja odlokov tako. da se praviloma združita prva m druga faza postopka.
Pristojni zbori lahko sklenejo, da bodo posamezne take akte obravnavah tudi v fazi osnutka in v fazi predloga.
10. december 1982 — Št. 32
URADNE OBJAVE
507
g)	Postopek za obvezno razlago odloka
204.	člen
Predlog ozirom n zahievo za obvezno razlago odloka lahko dajo predlagatelji odloka, določeni s tem poslovnikom.
Pobudo za obvezno razlago odloka lahko dajo skupščini oziroma zborom tudi samoupravne organizacije in skupnosti, društva in občani.
205.	člen
Predlog oziroma zahtevo za obvezno razlago odloka obravnava sta-tutamo-pravna komisija. Preden začne komisija obravnavo, hhko zahteva mnenje ustreznih teles zborov skupščine in predlagatelja. Če komisija iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je predlog oziroma zahteva za obvezno razlago od!oka utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga predlaga pristojnim zborom v sprejem. Če komisija ugotovi, da zahteva oziroma predlog za obvezno razlago odloka ni utemeljena, predlaga zboru oziroma zborom, da je ne sprejmejo ter obvesti o tem tistega, ki ;o je podal. Pristojni zbori obravnavajo predlog oziroma zahtevo za obvezno razlago odloka, ki jo da predlagatelj oziroma predlog za obvezno razlago komisije potem, ko dobijo mnenje delovnega telesa, v katerega delovno področje spada odlok in izvršnega sveta, če sam ni predlagatelj predloga za obvezno razlago odloka.
206.	člen
Predlog za obvezno razlago odloka obravnavajo in sprejmejo zbori po postopku, ki je določen v tem poslovniku za obravnavanje predloga odioka.
O o. avnavi predloga za obvezno razlago odloka v zborih se obvesti predlag telj predloga oziroma zahteve za obvezno razlago.
h)	Potrjevanje in tjanjc soglasij k samoupravnim in drugim aktom
207.	člen
Samoupravne akte in druge akte samoupravnih organizacij in skupnosti, za kamere je z zakonom določeno, da jih potrjuje skupščina ah da daje k njim svoje soglasje, obravnavajo pristojni zbori skupščine.
208.	člen
Samoupravne in druge akte obravnava statutarno-pravna komisija. Statutarno pravna komtsija pripravi o tem poročilo in predlog sklepa, da se da soglasje k samoupravnemu aktu oziroma, da se ga potrdi.
209.	člen
Pristojni zbori praviloma najprej obravnavajo samoupravni ali drugi akt samoupravne organizacije oziroma sk upnosti ter poročilo statutarno -pravne komisije in nato sklepajo o soglasju oziroma potrditvi akta.
O odločitvi zborov sc obvesti samoupravna organizacija oziroma skupnost.
Če pristojni zbori zavrnejo soglasje k samoupravnemu ali drugemu aktu samoupravne organizacije ali skupnosti, se v obrazložitvi navedejo razlogi za zavrnitev soglasja oziroma potrditve.
Tudi če zbori dajo soglasje k aktu oziroma ga potrdijo, lahko sklenejo, da je samoupravna organizacija ali skupnost dolžna v določenem roku ali uskladiti oziroma spremeniti.
i)	Javna obravnava odloka
210.	člen
Pristojni zbori lahko sklenejo, da se da osnutek oziroma predlog odloka v javno obravnavo.
Nosilec javne obravnave je občinska konferenca SZDL ter po potrebi, glede na odlok, ki je dan v javno obravnavo, Občinski sindikalni svet.
Če zbori dajo odlok v javno obravnavo, določijo s sklepom:
—	besedilo odloka, ki se da v javno obravnavo z ustrezno obrazložitvijo,
—	rok v katerem je treba opraviti javno obravnavo,
—	način obvestitve delovnih ljudi in občanov,
—	način, kako izvesti javno obravnavo.
Zbori lahko imenujejo delovno telo, ki v sodelovanju z nosilci javne obravnave spremlja javno obravnavo in o njej pc oča zborom.
21!. člen
Pristojni zbori zavzemajo stališča o mnenjih m predlogih iz javne obravnave, ko prejmejo poročilo nosilcev javne obravnave. Pristojni zbori tudi določijo način, kako bodo udeleženci javne obravnave obveščeni o končni opredelitvi do njihovih mnenj in predlogov
XH. POSTOPEK PRI VOLrrVAH, IMENOVANJIH. RAZREŠITVAH IN ODPOKLICU
1.	Splošne določbe
212.	člen
Volitve sc lahko opravijo, če je na seji posameznega zbora navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Glasovanje pri volitvah, imenovanjih, razrešitvah in odpoklicu funkcionarjev, ki se volijo ali imenujejo na skupni seji vseh zborov, oziroma na seji posameznega zbora, je skupno zasedanje zborov javno. Tajno se glasuje, če to določa zakon, statut občine in ta poslovnik, če to sklenejo zbori ali posamezen zbor na predlog predsedniku ali delegata v zboru.
213.	člen
Če so volitve javne, se glasuje z dviganjem rok. Tajno se glasuje z glasovnicami.
Volitve vodi predsedujoči, pri delu mu pomagata dva na seji izvoljena delegata.
Na glasovnici morajo biti imena predlaganih kandidatov napisana po vrsti, kot so bili predlagani ali navedeni na kandidatni listi
Pred imenom vsakega mora biti zaporedna številka. Glasovnice morajo biti enake po velikosti, obliki in barvi ter morajo biti overjene s pečatom skupščine.
O oddanih glasovnicah se vodijo posebni seznami, ločeni po zborih.
214.	člen
Vsak delegat dobi po eno glasovnico. Predsednik ugotovi, da je vsak delegat dobi! glasovnico, pojasni način glasovanja in določi čas za izpolnjevanje glasovnice. Po preteku za glasovanje določenega časa, pozove predsednik delegate, da oddajo glasovnice.
215.	člen
Delegat glasuje za predlaganega kandidata tako, da obkroži tekočo številko pred imenom kandidata. Delegat glasuje proti predlaganemu kandidatu tako, da prečrta številko pred imenom ali ime kandidata.
Neveljavna je glasovnica, iz katere se odločitev delegata ne da ugotoviti.
216.	člen
Po glasovanju vseh navzočih delegatov predsedujoči objavi, da je glasovanje končano. Rezuitat glasovanja se ugotovi na podlagi oddanih glasovnic.
Rezultat glasovanja ugotavlja predsedujoči ob pomoči dveh delegatov ter objavi, koliko delegatov je glasovalo, koliko od njih za posamezne predloge, koliko proti in koliko je bilo neveljavnih glasovnic.
217.	člen
Kadar je en sam predlog kandidature za posamezno funkcijo, je kandidat izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov v zboru.
Kadar je več predlogov kandidature za posamezno funkcijo, je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov, vendar ne manj kot 1/3 vseh glasov.
218.	člen
Če kandidat oziroma kandidati niso izvoljeni v enem od zborov z večino, določeno po prejšnjem členu, se ponovi ves kandidacijski postopek in postopek glasovanja v vseh zoorih, potem, ko sc predloži nov predlog kandidature.
219.	člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, se smiselno uporabljajo tudi v postopku razrešitev oziroma za odpoklic.
Pri glasovanju o razrešitvi sc ponovno ne glasuje.
Pri odločanju o razrešit vi funkcionarjev občinskih upravnih organov lahko zbori določijo osel o, ki bo nadomestovala funkcionarje (io izvolitve novih.
2.	Posebne določbe o postopku pri volitvah a) Voiitve predsednika in podpredsednika skupščin
220.	člen
Kandidata za predsednika skupščine predlaga občinska konferenca SZDL po opravljenem kandidacijskem postopku.
Predlog kandidature je pismen, iz obrazložitve mora biti razviden zlasti potek opravljenega kandidacijskega postopka.
!
URADNE OBJAVE
10. december 1982
PretMog kandidature se izroči pismeno dotedanjemu predsedniku skupščine najmanj pet dni pred pričetkom seje, na kateri naj bo predsednik izvoljen.
Predlog kandidature se posije obenem s skhccm seje vsem dclegaci-jam samoupravnih organizacij in skupnosti, ki pošiljajo dcicgate v zbor združenega dc!a in v zbor krajevnih skupnosti ter dciegatom družbenopolitičnega zbora.
predsednika in podpredsednika skupščine voiijo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno. Predstavnik občinske konference SZDL ima pravico na seji predlog kandidature ustno obrazložiti.
Volitve za predsednika in podpredsednika skupščine so tajne.
221.	člen
Za predlaganje kandidatov za podpredsednika skupščine veljajo ustrezne določbe tega poslovnika o predlaganju kandidata za predsednika skupščine.
b)	Volitve predsednika in namestnika predsednika zbora
222.	člen
Vsak zbor izvoli izmed delegatov zbora na svoji seji predsednika in namestnika predsednika zbora.
Kandidata za predsednika in namestnika predsednika zbora predlaga Občinska konferenca SZDL.
Predlog kandidature mora biti pismen in obrazložen.
223.	člen
Določila o volitvah predsednika in podpredsednika skupščine sc smiselno uporabljajo tudi za volitve predsednika in namestnika predsednika zbora.
c)	Volitve delovnih teles
224.	člen
Predsednika in člane stalnih komisij in drugih delovnih teles skupščine volijo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti'in družbenopolitični zbor enakopravno.
225.	člen
Zbori volijo komisije skupščine v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika komisije še toliko kandidatov, kolikor članov komisije se voli.
Posamični člani komisije se volijo po posamičnih predlogih.
226.	(len
Na ločenih sejah zborov se izvolijo stalne komisije skupščine tako, kot je določeno v prejšnjem členu, ali da izvoli vsak zbor iz svojih vrst v odloku o ustanovitvi komisije določeno število članov komisije.
V tem primeru se komisija samo konstituira in izvoli izmed sebe piedsednika.
227.	člen
Kandidatno listo za izvolitev skupnih komisij skupščine oziroma kandidate za člane komisije v posameznih zborih predlaga komisija za volitve in imenovanja.
Predsednik komisije za volitve in imenovanja lahko obrazloži predlog.
Predlog kandidatne liste oziroma predlogi posameznih kandidatur se izročijo predsedniku skupščine.
228.	člen
Vsak zbor ima lahko tudi svoje komisije in delovna telesa. Za njihovo izvolitev se uporabljajo določila tega poslovnika, ki sc uporabljajo za imenovanja komisij skupščine.
d)	Imenovanje sekretarja skupščine
229.	člen
Sekretarja skupščine imenujejo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno na predlog komisije za volitve in imenovanja, k predlogu da mnenje občinska konferenca SZDL.
c) Volitve izvršnega sveta
230.	člen
Kandidata za predsednika izvršnega sveta predlaga občinska kandidacijska konferenca. Za predlaganje kandidata za predsednika izvrš-
nega sveta veljajo ustrezne določbe tega poslovnika za predlaganje kandidata za predsednika skupščine.
231.	člen
Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta volijo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno.
Volitve predsednika izvršnega sveta se opravijo po istem postopku kot velja za predsednika in podpredsednika skupščine.
232.	člen
Kandidat za predsednika izvršnega sveta predlaga skupščini izvolitev enega ali več podpredsednikov in člane izvršnega sveta. K predlogu za izvolitev podpredsednikov in članov izvršnega sveta da mnenje občinska konferenca SZDL.
233.	č!en
Podpredsednike in člane izvršnega sveta se voli na podlagi predložene liste.
Izvršni svet je izvoljen, če je za listo glasovala večina delegatov vsakega zbora.
f)	Imenovanje funkcionarjev upravnih organov in strokovnih služb
. 234. člen
Funkcionarje posameznih upravnih organov imenuje skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta praviloma izmed članov izvršnega sveta.
K predlogom poda mnenje občinska konferenca SZDL.
g)	Volitve članov sveta občine
235.	člen
Člane sveta občine voli skupščina na predlog Občinske konference SZDL.
h)	Imenovanje članov organov upravljanja
236.	člen
Člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti delegirajo oziroma imenujejo zbori skupščine skladno z ustavo, 2 akoni in drugimi predpisi ter statutom občine na predlog komisije za volitve in imenovanja.
Delegati oziroma člani iz prejšnjega odstavka tega člena, se ph delu v tcji organih ravnajo v skladu s smernicami, ki so jih zbori oziroma delovna telesa oblikovali za njihovo delo v teh organih. Če zbori oziroma delovna telesa niso oblikovali smernic za delo delegatov v teh organih oziroma za delo članov teh organov, se ti delegati oziroma člani ravnajo v skladu z že sprejeto politiko skupščine.
Delegati in člani, ki jih delegira oziroma imenuje skupščina v organe upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, so za svoje delo v teh organih odgovorni skupščini in ji o svojem delu tudi poročajo.
i)	Postopek za razrešitev
237.	člen
Predsednik izvršnega sveta lahko predloži skupščini predlog za razrešitev podpredsednika in članov izvršnega sveta, posameznih članov izvršnega sveta in sekretarjev upravnih organov ter njihovih namestnikov predsednikov komitejev in njihovih namestnikov ter drugih funkcionarjev, ki vodijo upravne organe in izvolitev novih.
238.	člen
Razrešitev funkcionarjev in delavcev, ki so jih izvoliii v enakopravni pristojnosti zbori skupščine predlaga organ, ki je pooblaščen predložiti niihovo izvolitev oziroma imenovanje, ali komisija za volitve, imenovanja, ce to s posebnimi predpisi ni drugače določeno. Če predloga ni dala komisija za volitve i t menovanja ga obravnava ta komisija in predloži o njem zborom skupščine svoje obrazloženo mnenje.
239.	člen
Funkcionar oziroma tisti, katerega razrešitev se predlaga, lahko poda na seji, na kateri s:: odloča o njegovi razrešitvi, ustno ali pisno izjavo v zvezi s predlogom za razrešitev.
10. decomber 1982 — Št. 32
URADNE OBJAVE
509
. 240. člen
Za glasovanje o razrešitvi ve!ja isti postopek kot pri volitvah in imenovanjih. Funkcionarji in delavci, ki jih voli ali imenuje skupščina oziroma njeni zbori enakopravno so razrešeni, če je za razrešitev glasovala večina delegatov vsakega zbora.
241.	člen
Funkcionar skupščine, član komisije skupščine ali drugega organa, ki ga izveh ali imenuje zbor skupščine ima pravico odpovedati se svoji funkciji.
Odpoved se poda pismeno predsedniku skupščine. Funkcionarji, kateri so bdi izvoljeni na predlog Občinske konference SZDL ter predsednik skupščine in predsednik izvršnega sveta skupščine morajo podat: odpoved pri Občinski konferenci SZDL.
242.	člen
O razrešiti predsednika izvršnega sveta obvesti predsednik skupščine Občinsko konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva.
XIII.	RAZMERJA MED SKUPŠČINO IN DRUŽDENIMI SVETI
243.	člen
Skupščina sodeluje v delu družbenih svetov. Skupščina in njena delovna telesa ph svojem delu upoštevajo predloge in mnenja družbenih svetov zaradi vsestranske obravnave in priprav na sprejem splošnih aktov in izvajanje drugih nalog skupščine.
Če družbeni svet sodeluje v postopku priprave skupščinskih aktov sc morajo njegovi predlogi in mnenja skupaj z obrazložitvami poslati delegatom v obravnavo.
Če družbeni svet obravnava določeno vprašanje iz programa dela skupščine po lastni iridativi se o njegovih predlogih in mnenjih obvesti delegate, pristojne zbore in druga telesa skupščine ter predlagatelja. Kolikor predlagatelj ne sprejme predlogov m mnenj družbenega sveta je dolžan svoje stališče do njih obrazložiti.
244.	člen
Zbor ali delo vno telo lahko odloži obravnavo določenega akta ali zadeve zarad: pridobitve mnenja družbenega sveta.
245.	člen
Predsedstvo skupščine koordinira delo delegdtov skupščine v delu diužircnih svetov in določa delegate za udeležbo na seji družbenega sveta.
246.	člen
Delegati skupščine se pr: delu v družbenem svetu ravnajo v skladu s smernicami, ki so jih zbori oziroma delovna telesa oblikovali za njihovo delo v družbenem svetu. Če zbori oziroma delovna telesa niso oblikovali smernic za delo delegata v družbenem svetu, se ravna delegat v skladu z že sprejeto politiko skupščine.
XIV.	SODELOVANJE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI
247.	člen
Skupščina in njeni zbori se lahko vključujejo v vse faze predlaganja, obravnave in spiejemanja zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov in v obravnavo drugih vprašanj iz pristojnosti skupščine obalne skupnosti skupščine SR Slovenije in skupščine SFRJ ter z njimi sodelujejo na način, določen s statutom občine, poslovnikom skupščine SR Slovenije in skupščine SFRJ ter tem poslovnikom.
I. Sodelovanje skupščine kot konference delegacij za skupščino obalne skupnosti in skupščine SR Slovenije
248.	člen
Pristojni zbori skupščine obravnavajo kot konferenca delegacij zadeve, ki so na dnevnem redu sej zborov skupščine obalne skupnosti in skupščine SR Slovenije, usklajujejo stališča, mnenja in predloge delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnost: m oblikujejo Stališča, mnenja, predloge if) pripombe k posameznim vprašanjem, ki so na dnevnem redu sej zborov teh skupščin.
249.	člen
Za obravnavanje vprašanj, ki so na dnevnem redu sej zborcv skupščine iz pristojnosti skupščine obalne skupnosti in skupščine SR Slovenije velja praviloma enak postopek kot za obravnavanje zadev iz pristojnosti zborov občirske skupščine.
Pristojni zbori skupščine se vključujejo v obravnavo zadev ii pristojnosti zborov iz prejšnjega odstavka praviloma že v fazi predloga za izdajo oziroma osnutka akta.
250.	člen
Pristojni zbori skupščine obravnavajo zadeve, ki so na dnevnem redu sej skupščine obalne skupnosti in skupščine SR Slovenije na podiagi programa dela zborov skupščine, lahko pa obravnavajo tuji druga vprašanja iz pristojnosti zborov teh skupščin na lastno pobudo, na predlog temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti njihovih delegacij in konferenc delegacij ali na predlog občinskih družbenopoli-tičnih organizacij oziroma na predlog skupščine obalne skupnosti, skupščine SR Slovenije in njihovih zborov, predsedstva skupščine al: na predlog izvršnega sveta.
!
251.	člen
Predsedstvo skupščine usklajuje vprašanja v zvezi z obravnavo zadev, ki so na dnevnem redu sej zborov skupščine obalne skupnosti in skupščine SR Slovenije in zagotavlja pogoje za njihovo obravnavo v delegacijah temeljnih samoupravnih organizacij in sk :pnosti, v konferencah delegacij in družbenopolitičnih organizacijah ter v pristojnih zborih skupščine kot konference delegacij za skupščino obalne skupnosti in skupščino SR Slovenije.
Zbori in predsedstvo skupščine lahko zahtevajo od upravnih ter drugih organov in služb, da k posameznim zadevam dajo svoje strokovno mnenje in stališča, da sodelujejo pri obravnavi teh zadev oziroma, da pripravijo ustrezne informacije o stanju v občini na določenem področju
252.	člen^
Izvršni svet sodeluje pri delu pristojnih zborov, ko ti kot konferenca delegacij obravnavajo zadeve iz pristojnosti skupščine obalne skupnosti in skupščine SR Slovenije.
253.	člen
Po končani obravnavi o vprašanjih iz pristojnosti skupščine obalne skupnost: in skupščine SR Slovenije, pristojni zbori skupščine kot konferenca delegacij določijo stališča, mnenja in predloge, ki jih po delegatu ali pisno sporočijo pristojnemu zboru
Predlogi, sprejeti v obliki amandmajev, ki se dajejo k predlogom aktov, se sporočijo pristojnim zborom skupščine obalne skupnosti in skupščine SR Slovenje prek delegata, lahko pa jih predloži skupščina kot pooblaščeni predlagatelj.
2. Obravnavanje stališč za zbor združenega dela in zbor krajev nih skupnosti skupščine obalne skupnosti
254.	člen
Smernice in stališča za delegate glede vprašanj iz pristojnosti zborov, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnost: skupščine obalne skupnosti, sprejmeta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, kot konferenci delegacij, samostojno.
255.	člen
Zbori skupščine, ki ne sodelujejo pri oblikovanju stališč in smernte, imajo pravico razpravljati o posameznih vprašanjih, zavzeti stališča tn dajati predloge pristojnemu zlroru.
256.	člen
Delegati, ki so delegirani na seje zborov skupščine obalne skupnost:, so dolžni na teh sejah posredovati stališča in smernice skupščine in poročati o svojem delu ter sprejetih sklepih na zborih skupščine obalne skupnosti, zboru skupščine, ki jih jc delegirala.
257.	člen
Če zboru skupščine iz objektivnih razlogov n: bilo mogoče oblikovat: stališč in smernic ter določiti delegatov za zbore skupščine obalne skupnosti, sc delegatom, delegiranim za prejšnjo sejo podaljša mandat tudi za naslednjo sejo.
510
URADNE OBJAVE
10. december 1982 — št. 32
V tem primeru posredujejo delegati zborom skupščine obalne skupnosti stališča, ki so bila oblikovana v temeljnih delegacijah oziroma konferencah delegacij.
3.	Oblikovanje stališč in pošiljanje delegatov v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije
258.	člen
Zbor združenega dela skupščine kot.konferenca delegacij za zbor združenega dela skupščine SR Slovenije praviloma obravnava in sprejema stališča, mnenja in predloge k osnutkom oziroma predlogom zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov, za katere se na podlagi programa dela predhodno odloči.
Zbor pošlje na sejo zbora združenega dela skupščine SR Slovenije * delegate glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu seje zbora.
Ti delegati so dolžni sporočiti zboru združenega dela skupščine SR Slovenije sprejeta stališča in predloge zbora.
259.	člen
Tista vprašanja s področja dela zbora združenega dela skupščine SR Slovenije, ki jih ne obravnava zbor združenega dela skupščine kot konferenca delegacij, obravnavajo skupine delegatov, ki jih skladno z zakonom sam ali pa skupno z zbori združenega dela drugih občin oblikuje zbor.
260.	člen
(lani skupine delegatov se morajo glede na vprašanja, ki so na dnev-nemjedu seje zbora združenega dela skupščine SR Slovenije, seznaniti s smernicami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Na podlagi teh smernic in stališč skupina delegatov usklajuje oziroma sprejme stališča in jih posreduje na sejo zbora združenega dela skupščine SR Slovenije, bodisi pismeno ali neposredno po delegatih, ki jih delegira za sejo tega zbora.
261.	člen
Skupina delegatov lahko povabi k sodelovanju pri oblikovanju in odločanju o stališčih k posameznim vprašanjem, ki jih ima na dnevnem redu zbor združenega dela skupščine SR Slovenije, tudi druge delegate in strokovnjake iz ustreznih področij.
262.	člen
Delegati, ki so delegirani za zbor združenega dela skupščine SR Slovenije, so dolžni o svojem delu v tem zboru poročati zboru združenega deta skupščine oziroma skupini delegatov, ki jih je delegirala.
Skupine delegatov so dolžne poročati o svojem delu zboru oziroma zborom združenega dela občinskih skupščin.
263.
Zbor združenega dela skupščine se sporazume z zbori združenega dela tistih občinskih skupščin, s katerimi skupno pošilja delegata v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije, o načinu usklajevanja stališč
pošiljanja delegatov v ta zbor ter o drugih vprašanjih, pomembnih za delo skupin.
4.	Oblikovanje stališč in pošiljanje delegatov v zbor občin Skupščine SR Slovenije
264.	člen
Zbori skupščine kot konferenca delegacij na osnovi programa dela neposredno obravnavajo in zavzemajo stališča oziroma predloge glede vprašanj, ki so na dnevnem redu seje zbora občin skupščine SR Slovenije.
Zbori skupščine lahko za delegiranje delegatov v zbor občin skupščine SR Slovenije oblikujejo skupino delegatov izmed delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter izmed delegatov družbenopolitičnega zbora. '
265.	člen
Skupina delegatov obravnava in sprejema stališča in predloge o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje zbora občin skupščine SR Slovenije in jih zbori skupščine niso obravnavali, delegira delegate v zbor ohčin, poroča zborom skupščine o svojem delu in o delu delegatov v zboru občin ter opravlja druge naloge, za katere jo pooblasti skupščina.
266.	člen
Za delo skupine delegatov za zbor občin skupščine SR Slovenije se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za skupine delegatov zbora združenega dela, ki delegira delegate v zbor združenega dela SR Slovenije.
267.	člen
Strokovne, organizacijske in administrativnotehnične naloge za delo skupine delegatov, ki delegira delegate v zbor občin skupščine SR Slovenije, opravlja strokovna služba skupščine občine in izvršnega sveta skupščine občine.
5.	Predlaganje predlogov zakonov in drugih splošnih aktov skupščine SR Slovenije
268.	člen
Skupščina daje na podlagi pobud, mnenj in stališč, ki se oblikujejo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah in njihovih delegacijah ter na lastno pobudo skupščini SR Slovenije predloge za obravnavanje posameznih vprašanj iz njene pristojnosti in kot pooblaščeni predlagatelj predlaga skupščini SR Slovenije sprejem zakonov in drugih splošnih aktov.
Za oblikovanje predlogov za obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti skupščine SR Slovenije, predlogov zakonov, drugih splošnih aktov in amandmajev velja postopek, kot za obravnavo vprašanj iz pristojnosti zborov občinske skupščine.
269.	člen
Predloge za obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti zborov skupščine SR Slovenije oziroma zakonov in drugih splošnih aktov ter amandmajev, ki jih predlaga skupščina, pošlje predsednik skupščine predsedniku skupščine SR Slovenije oziroma predsedniku ustreznega zbora.
Pri pripravi predlogov za izdajo zakonov, osnutkov in predlogov zakonov ter drugih splošnih aktov ter amandmajev, ki jih predlaga skupščina, se upoštevajo ustrezne določbe poslovnika skupščine SR Slovenije.
270.	člen
Kadar se v skupščini SR Slovenije obravnavajo določena vprašanja, predlog zakona oziroma drugega splošnega akta ali amandmaja, ki ga predlaga skupščina določi skupščina svoje predstavnike, ki sodelujejo na sejah zborov in delovnih teles skupščine SR Slovenije.
6.	Sodelovanje skupščine v delu Skupščine SFR Jugoslavije
271.	člen
Pristojni zbori skupščine sodelujejo v delu zveznega zbora skupščine SFRJ s tem, da lahko obravnavajo kot konferenca delegacij vprašanja, ki so na dnevnem redu zveznega zbora skupščine, lahko pa obravnavajo tudi druga vprašanja iz pristojnosti zveznega zbora na lastno pobudo, na predlog temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, njihovih delegacij in konferenc delegacij, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, njihovih delegacij in konferenc delegacij, družbenopolitičnih organizacij, delegata v zveznem zboru Skupščine SFRJ, pre-desedstva skupščine ali na predlog izvršnega sveta.
272.	člen
Stališča, mnenja in predlogi za obravnavanje določenega vprašanja in delegatskega vprašanja, ki so oblikovana v pristojnih zborih skupščine, se posredujejo zveznemu zboru skupščine SFRJ po delegatih iz SR Slovenije v tem zboru.
273.	čieh
V delu pristojnih zborov skupščine kot konference delegacij za zvezni zbor skupščine SFRJ sodelujejo delegati iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ po predhodnem dogovoru med njimi in skupščino.
274.	člen
Predsedstvo skupščine skrbi, da je zagotovljeno sodelovanje skupščine z delegati iz SR Slovenije v zveznem zboru in da so tem delegatom zagotovljeni pogoji za opravljanje njihove delegatske funkcije.
\
10 december 1982 — št. 32	______________________________
273 č!en
Pristojni zbori skupščine obravnavajo vprašanja osnutke zakonov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema zbor rcpub!ik in pokrajin skupščine SFRJ na podlagi soglasja skupščine SR Slovenije po enakem postopku net vprašanja, zakone in splošne akte iz pristojnosti skupščine SR Slovenije.
276.	člen \
Za sodelovanje skupščine v delu skupščine SFRJ se smiselno uporabljajo ustrezne določbe tega poslovnika o sodelovanju skupščine v delu skupščine SR Slovenije.
XV.	JAVNOST DELA SKUPŠČINE
277.	člen
Skupščina obvešča javnost o svojem delu, o delu zborov in delovnih teles ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava. Javnosti niso na razpolago dokumenti in gradiva skupščine, ki so zaupne narave.
278.	člen
Delovni ljudje in občani so lahko prisotni na seji zborov, in na delovnih telesih, če ni skienjeno, da se bo določeno vprašanje obravnavalo brez prisotnosti javnosti.
279.	člen
Obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki sredstev javnega obveščanja organizira za potrebe skupščine sekrcatar skupščine in INDOK center v občini.
XVI.	POSEBNE DOLOČBE O DELU SKUPŠČINE V IZREDNIH RAZMERAH, NEPOSREDNI VOJNI NEVARNOSTI, V VOJNI TER V DRUGIH NEVARNOSTIH
280.	člen
Skupščina tud: v izrednih razmerah, v neposrdni vojni nevarnosti, v vojni ter v drugih nevarnostih nadaljuje z delom v skladu z določbami statuta občine.
V	razmerah iz prejšnjega odstavka deluje skupščina po določbah tega poslovnika, kolikor ni z aktom skupščine, ali z obrambnim in varnostnim načrtom določeno drugače.
281.	člen
V	primerih iz prejšnjega člena se seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti udeležijo delegat:, ki so jih za te primere v naprej določile delegacije oziroma konference delegacij.
XVII.	STROKOVNA SLUŽBA SKUPŠČINE IN IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE
282.	člen
Strokovna, organizacijska, administrativna in druga dela in naloge in druga opravila za potrebe skupščine in njen:h zborov, delovnih teles, delegacije m konference delegacij opravlja Strokovna služba skupščine oleine in izvršnega sveta skupščine občine.
283.	člen
Strokovna služba skupščine občine opravlja strokovne in druge naloge, ki se nanašpjo na delo delegatov v skupščini oziroma na njihovo delo, kot delegatov skupščine v drugih organih in telesih m zagotavlja strokovno pomoč v zvezi z njihovim delom pri opravljanju njihove funkcije. Pi i tem pr : očasno in ustrezno obvešča delegacije in delegate o vprašanjih, ki se obravnavajo in o katerih se odloča v skupščini, na način, ki je določen s tem poslovnikom, obvešča javnost o delu skupščine, zborov in delovnih teles; pripravlja strokovne podlage za programe in načrte dela skupščine in delovnih teles m spremlja njihovo izvrševanje: pripravlja in organizira seje zborov skupščine in delovnih teles.
Strokovna služba skupščine občine in izvršnega sveta skupščine občine zagotavlja in pnpravlja dokumentacijska in druga gradiva in podatke, potrebne za delo delegatov v skupščini, zborih in delovnih telesih, daje strokovna mnenja v zvezi s sprejemanjem aktov in z drugimi nalogami skupščine zborov in deiovnih te'es, in spremlja izvrševa-
URADNE OBJAVE
nje sklepov zborov in in delovnih teles in opravlja naloge, ki jih službi nalagajo ti sklepi, opravlja protokolarne zadeve, opravljajo druge strokovne, pisarniške in tehnične naloge za potrebe skupščine, delovnih teles in delegatov v zborih.
284.	člen
Naloge, organizacija in delo strokovne službe skupščtne občine in izvršnega sveta skupščine občine, način imenovanja oziroma postavitve in razrešitve funkcionarjev in strokovnih delavcev, ki samostojno opravljajo določene strokovne zadeve, ter način imenovanja oziroma postavitve in razrešitve vodij služb in drugih organizacijskih enot ter njihova odgovornost se podrobneje določijo v aktu o organizaciji in delu strokovne službe
283. člen
Delo strokovne službe skupščine občtne m izvršnega sveta skupščine vodi sekretar skupščine.
Sekretar skupščine ima glede medsebojnih razmerij in samoupravljanja delavcev v strokovni službi skupščine občine in izvršnega sveta skupščine občine pravice in dolžnosti funkcionar ja v skladu z 2akonom.
XVHL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
286.	člen
Poslovnik ter njegove spremembe in dopolnitve obravnavajo in sprejemajo zbori po postopku, ki velja za sprejemanje odlocov.
287.	člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 021-19/82
Piran, 29. oktobra 1982	Predsednik
DRAGO ŽERJAL, 1. r.
OBČiNA :L!HSKA EHSTFHCA
, Na podlagi 133. člena Statura občine Ilirska Bistrica in 2. odstavka
234.	člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) je skupščina občine Iiirska Bistrica na seji zbora združenega dela dne 29. 10. 1982 in zbora krajevnih skupnosti, dne 14. novembra 1982 sprejela
SKLEP
O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV TER ZAKLJUČNEGA RAČUNA PR! SPEVKOV ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV ZA
LETO 1981
1 člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov ter zaključni račun prispevkovza starostno zavarovanje kmetov za leto 1981,ki ju je pregledala strokovna komisija, imenovana od občinske skupščine
2.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov izkazuje:
—	obremenitve
—	odpisi
—	plačila
—	znesek dolgov zavezancev
—	znesek predplačil
—	računski saldo
88.6OS.995.30 5tS.555.90 70.14S.754.t5 20.919.768,95 2.501.862,75 18.417 906,20
Zaključni račun prispevkov za starostno zavarovanje kmetov oba: ga:
obremenitve
odpisi
plačila
(,.124.874.50
1.924.901,35
2.860.487,65
512
URADNE OBJAVE
10. december 1982 — Št. 32
' -znesek dolga zavezancev	1.707.134,35
- znesek preplačil	367.648,85
-računski saldo	1.339.485,50
3.	člen
Zaključna računa obsegata bruto bilanco, bilanco in pregled dolgov ter preplačil (saldo bilanca) zavezancev.
4.	člen
Ta sklep začne veljati takoj.
§t.: 400-5,82-2
Ilirska Bistrica, 2. novembra 1982	Predsednik
IVAN BERGOČ, l.r.
KRAJEVNA SKUPNOST TOPOLC
Na podlagi 8. in 16. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23777), 6. člena zakona o sanic prispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 33. člena statuta krajevne skupnosti Topole in sklepa zborov delovnih ljudi in občanov vasi Topole, Podstenje, Mereče in Podstenjšek, je svet krajevne skupnosti Topole na svoji seji dne 26. novembra 1982 sprejel
SKLEP
O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA V DELU ZA KRAJEVNO SKUPNOST TOPOLC
Uvede se samoprispevek v delu v KS Topole za vzdrževanje komunalnih naprav: kanalizacije, poti, vodovodne naprave, pokopališč, vaškega okolja in obeležij NOB.
2.
Samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od L L 1983 do 31.12. !9M za vasi: Topole, Podstenje, Mereče in Podstenjšek
3.
Samoprispevek v delu se uvede za vsakega občana v starosti od 18 do 60 icta, ki ima zemljišče ali druge nepremičnine v krajevni skupnosti Topole po 10 delovnih ur za vsako leto za opravljanje de! določenih v prvem členu.
Za vzdrževanje vaških in poljskih poti ter vzdrževanje živih meja ob navedenih poteh se opravljajo dela na podlagi evidenc iz katasterskih izvidov, pri čemer se za lastnike zemljišč poveča prispevek v delu do največ 15 delovnih ur na leto, glede na velikost zemljišča.
Obveznost lastnikov zemljišč iz prejšnjega odstavka se določi po naslednjih merilih:
! do 3.000 din katastrskega dohodka na gospodinjstvo, jc dolžan zavezanec samoprispevka opraviti 8 delovnih ur ali 3 traktorske ure letno.
2.	od 3.000 do 9.00 din katastrskega dohodka na gospodinjstvo, jc zavezanec samoprispevka dolžan opraviti 12 delovnih ur ali 5 traktorskih ur ietno.
3.	nad 9.000 din katasterskega dohodka na gospodinjstvo je zavezanec samoprispevka dolžan opraviti 15 delovnih ur ali 7 traktorskih ur letno.
4.
Zavezanec samoprispevka v delu lahko spremeni svojo obveznost v dinarsko protivrednost, pri čemer se delovna ura obračuna 150 din, faktorska ura pa 400 din. Dinarska protivrednost delovne ure se valo-"zna letno v skladu z dovoljenim porastom cen.
5.
^Samoprispevka v delu so oproščeni:
—	občani starejši od 60 let,
—	za delo nezmožni invalidi,
—	nosečnice in matere z otroki do 7 let starosti,
zavezanci tega samoprispevka niso osebe, določene v 10. členu zakona o samoprispevku.
Lastnike zemljišč, ki nimajo stalnega bivališča v krajevni skupnosti Topole, bo svet krajevne skupnosti posebej obvesti! o dnevu in kraju glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka.
7.
Z lastniki zemljišč a)! drugih nepremičnin (novogradnje, preselitve itd.), katerih pravice só nastale po uvedbi tega prispevka se o višini samoprispevka v delu sklene posebna pogodba.
8.
Na prošnjo zavezanca lahko svet KS Topole s svojim sklepom oprosti ali zmanjša obveznost posameznika.
9.
Evidenco o delu in organizacijo dela bodo izvajali vaški odbori v skladu s statutom krajevne skupnosti Topole in s pravilnikom o izvajanju javnih del.
10.
Denarne protivrednosti samoprispevka v delu se bodo nakazovale naŽR KSTopolcšt. 52210-645-45746, evidenčno za posamezno vas.
Topole, 26. novembra 1982	Predsednik Sveta KS Topole
JADRAN ZIDAR, l.r.
Na podlagi 12. in 2 L člena Zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) daje volilna komisija za izvedbo referenduma pri krajevni skupnosti Topole
POROČILO
O IZIDU GLASOVANJA NA REFERENDUMU DNE 21. 11 1982 ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DELU KRAJEVNE SKUPNOST! TOPOLC
.1.
Na referendumu dne 21. 11. 1982 v KS Topole je bil ugotovljen naslednji izid glasovanja:
L v voiilni imenik je bilo vpisanih 373 volilnih upravičencev
2.	glasovanja se je udeležilo 307 volilcev ali 82%
3.	za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 254 volilcev ali 68%
4.	proti uvedbi krajevnega samoprispevka je glasovalo 49 volilcev ali 13%
5.	neveljavnih glasovnic je bilo 4 ali 1 %
H.
Referendum jc bil izveden v skladu z določili zakona o referendumu in o drugih oblikah izjavljanja. Nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja ni bilo.
Glede na to, da je od skupnega števila 373 volilnih upravičencev do glasovanja glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka 307 volilcev ali 82 %, je bil samoprispevek izglasovan.
Topole, 26. novembra 1982
Predsednik volilne komisije MILIVOJ KALUŽA, l.r.
' o(iš
10. december 1982 — 5t. 32
URADNE OBJAVE
513
0E3Č1MA PO^TOJMA
Na podlagi 23. (lena Zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SRS (Uradni list SRS, št. 39-74) in ! 68. člena statuta občine Postojna in 2. člena družbenega dogovora o :zvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1982 (Uradni list SRS,št. 3/H2) ter predloga aneksa k družbenemu dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1982, je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne, 2$. novembra 1982 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1982
1. člen
1. člen Odloka o proračunu občine Postojna (Uradne objave št. 982) se spremeni in se glasi:
1 Skupni prihodki proračuna občine Postojna za leto 1982
za leto 1982 znašajo in sicer:
— iastni prihodki .— republiška dopolnilna sredstva
2.	Razporejeni prihodki
3.	Presežek prihodkov nad dohodki
91.800.954,25 91 220.954,23 380.000,00 79.817.954,23 11 983.000,00
Presežek prihodkov nad odhodki se uporablja za intervencije v porabi hrane ter za oblikovanje blagovnih rezerv.
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1982.
$!.: 400-4/81-4
Postojna: 25. novembra 1982	Predsednik
STANKA HORVAT, 1. r.
Na podlagi 43. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu in 18. člena Zakona o pravicah na delih stavb je skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25 novembra 1982 sprejela
ODLOK
O SPLOŠNIH POGOJIH IN VZAJEMNIH RAZMERJIH MED ETAŽNIMI LASTNIKI
3 člen
Lastninska pravica na delih stavbe je v neposredni povezavi s pravico uporabe skupnih delov in funkcionalnega zemljišča stavbe. Vsaka sprememba lastninske pravice na delu stavbe ima za posledico spremembo koristnika pravice uporabe skupnih delov in funkcionalnega zemljišča stavbe.
Lastnmsko pravico na delih stavbe, funkcionalno zemljišče ter skupne dele in naprave Havl e morajo uporabniki in lastniki uporabljati za namen, za katerega so zgrajeni oz. mu služijo.
4.	člen
Svoje dele stavbe morajo etažni lastniki uporabljati tako. da ne posegajo v pravice drugih etažnih lastnikov oz. uporabnikov. Dolžni so v svojem delu stavbe izvrševati tista popravila, k: so potrebna, da se odvrne morebitna nevarnost ali škoda na drugih delih stavbe ah na skupnih prostorih oz. napravah.
5 člen
Etažni lastniki stanovanj, poslovnih prostorov ali garaž v stanovanjski hiši v družbeni lastnini, uresničujejo svoje pravice upravljanja neposredno v skupnosti stanovalcev oz. preko organov te skupnosti — Zbora stanovalcev in hišnega sveta.
6.	Člen
Etažni lastniki so dolžni prispevat: svoj delež k stroškom za vzdrževanje skupnih delov in naprav stavbe, ki ga predstavlja - % izraženo razmerje med revalorizirano vrednostjo njihovega dela in skupno vrednostjo stavbe in sicer:
—	del stroškov gospodarjenja s stanovanjsko hišo
—	de! skupnih funkcionalnih stroškov
—	de! stroškov prenove skupnih delov in naprav.
Poleg teh stroškov so dolžni plačevati obratovalne stroške po sklepu pristojnega organa skupnosti stanovalcev, stroške komunalnih storitev in druge stroške in to na način, ko! to urejajo veljavni predpisi.
Etažni Ustniki so dolžni skleniti pismeno pogodbo o vzajemnih pogojih pri gospodar jenju s stanovanjsko hišo. s katero se določijo način in pogoji plačevanja dela stroškov po prvem odstavku tega člena.
7.	člen
Ge sc etažni lastnik, skupnost stanovalcev in Samoupravna stanovanjska skupnost ne morejo sporazumeti o višini deleža stroškov po prvem odstavku 6. člena tega odloka ter o deležu stroškov upravljanja, lahko vsaka od prizadetih strank zahteva, da te stroške določi pristojno sodišče.
8.	člen
Etažni lastniki stanovanj, poslovnih prostorov in garaž v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, so dolžni plačevati dc! stroškov po 6. členu tega odloka, ne glede na to, ali uporabljajo svojo etažno lastnino sami ali jo dajejo v najom drugemu.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 36 2/82
Postojna, 23. novembra 1982
Predsednica STANKA HORVAT. 1. r.
1. člen
S tem odlokom se urejajo splošni pogoji vzajemnih razmerij, določajo pradce in obveznosti etažnih lastnikov na posameznih delih stavbe, ki služijo stavbi kot celoti ali samo nekaterim njemm posameznimi delom, ki stavb? pripadajo ter njihov obseg, način uporabe in vzdrževanja.
2	člen
Skupni deh stavb, v katerih so etažni lastniki in nepremičnine, ki služijo stavb: kot celoti, so vsi deli, našteti v 4. členu Zakona o pravicah na delih stavb, kot tudi zelenice, dvorišča, parkirišča, dovozne poti in dohodi.
514
URADNE OBJAVE
10. december 1902 — 6t. 32
0BČ!NA SE&4MA
Na pod!agi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74,39/74,5/76,1Q/76, 31/76 in &78) in 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73 in 1/82) ter 155. člena f statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78 in 3(V80), je skupščina občine Sežana, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, na podlagi stališča družbenopolitičnega zbora sprejetega na sejt dne 20. septembra 1982 dne 20. septembra 1982 sprejela
SKLEP
O POTRDITVI LETNEGA ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV IN ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRISPEVKA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV ZA LETO 1981
1.
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1981, ki ga je pregledala strokovna komisija imenovana s sklepom občinske skupščine.
2.
Zaključna računa izkazujeta:
a)	davkov in prispevkov občanov:
—	obremenitve
—	odpisi
—	plačila
—	zaostanek
b)	prispevek za starostno zavarovanje kmetov:
—	obremenitev
—	pdpisi
—	plačila
—	zaostanek
3.
Zaključna računa obsegata bilanco, bruto bilanco, pregled dohodkov ter pregled dolgov in plači! zavezancev.
4.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 427-1/62-5
Sežana, 20. septembra 1982	Predsednik
TIHOMIR. KOVAČIČ, ! r.
Na podlagi 15. člena dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodkp v letu 1982 in 180. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78, 3(P79 in 9/82) je Izvršni svet Skupščine občine Sežana na 19. seji dne 24. novembra 1982 sprejel naslednji
SKLEP
O OBJAVI PODATKOV O GIBANJU OSEBNIH DOHODKOV V GOSPODARSTVU OBČINE SEŽANA V OBDOBJU JA-NUAR-SEPTEMBER 1982
1.
Na podlagi podatkov Službe družbenega knjigovodstva iz periodičnih obračunov za leto 1982, Izvršni svet ugotavlja, da so se povprečni obračunani čisti osebni dohodki na delavca po vkalkuliranih urah v obdobju januar—september 1982 v primerjavi s povprečjem leta 1981 v gospodarstvu občine Sežana, povečali za 17,06% (v masi 16,05%).
2.
Na podlagi stopnje rasti iz 1. člena tega sklepa delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih iz 1 L, 12., 13. in 14. člena dogovora dokončno ugotavljajo možno rast sredstev za osebne dohodke v obdobju januar—september 1982.
Št.: 113-4/80-3
Sežana, 24. novembra 1982	Predsednik
STEFAN MIKUŽ, 1. r.
OBMOČNA S!S ZA PTT PROMET KOPER
Območna SIS za ptt promet Koper objavlja naslednji
POPRAVEK
sklepa o prispevku za pospešen razvoj telefonskega omrežja v višini 30% vrednosti izgradnje telefonskega priključka, objavljenega v Uradnih objavah štev. 31. od 3. 12. 1982.
V drugem stavku l.členase namesto besede »upravnik« vpiše »uporabnik«.
Št.: 0-267V1-82
Koper, 7. decembra 1982	Namestnik predsednika
skupščine ŠOLJIČ MATE, l.r «
67,492.665,80
1,705.373,10
63,789.920,25
1.997.372,45
7,523.027,30
2,876.855.00
4,601.257,10
44.915,20