ARNOŠT ADAMIČ:
Kako je Bog udaril Vinski vrh.
Pravljica.
^H^§yPtflad Toplicami pri Zagorju se dviga solnčni, z bukov* ^^KU^Pv&fl jem in smreko zarasli Vinski vrh. Za enim obron* ^^B (C j^^B kom je skrita vasica Vine z malo cerkvico, ki je ^H&Tv^fl posvečena sv. Janezu Krstniku; na drugo stran hrbta HSn^ se je pa ugnezdila vas Zavine.
^I^KKI Povsod, kjer so danes med sivo kamenje ukore? ^^1 w3^MB n'niene vitke smreke in grčavo bukovje, so se pred HH ^& H davnim časom bohotile rodovitne loze. V dobri zemlji je trta rodila devetkrat devet, po dve pedi dolgih grozdov. V zidanicah, ki so se belile izza žlahtnih trt, košatih orehov in rodo vitne breskovine, je bilo v trebušatih sodih polno žareče vinske kap* ljice. Zadovoljno so živeli kmetje in marljivo stregli vinogradom.
Kmalu so se pa prevzeli in niso več spoštovali ne Boga ne nje= govih zapovedi. Dejali so: »Kaj Bog! Moja zemlja in trta sta zapo vedi, ki velita: obdeluj me in bogat boš. Kdaj pa je še Bog okopaval trto?! Kdo ga je videl?« — so se povpraševali. Ko je bila ob nedeljah maša v dolini, so vinogradniki ostajali doma ter se vdajali pregreš* nemu veseljačenju in popivanju.
Bog je bil žalosten, a ni jih udaril s šibo, nego je čakal, da se poboljšajo sami. Še rodovitnejše letine jim je naklonil: sleherna trta je rodila debelejše jagode in ni ga bilo gospodarja, ki bi ne meril denarja z merniki.
Zgodilo se pa je, da jih je ta božja dobrota še bolj pokvarila in vse bolj kot kdaj so grešili. Da je bila mera polna, so celo v svetem postnem času rajali, pili in preklinjali.
Neko nedeljo, ko je vabil zagorski zvon v dolino v božji hram, je prikipela njihova brezbožnost do roba.
Zgrnili so se v malo cerkvico na Vinah, privalili sode vina v žagrad in kmalu se je razlegal pijani krik po svetem hramu. Ko je pijanost objela vse brezbožnike, je zlezel neki bogatin v prašičji baloh — to je v meh, ki so ga bili s kožo in slanino vred odrli s prašiča — ter jel maševati. Stregel mu je pa drugi in ta je zvonil s svinjskim repom. Hreščeče harmonike so udarjale poskočnice k bogo« kletnem opravilu. Prav peklenski hrup pijanih plesalcev se je razlegal vsevdilj do neba.
Tolika je bila pregreha, da se je razsrdil nebeški Oče. Ukazal je — in odprle so se nebeške zatvornice. Tri dni in tri noči je lilo, tri dni in tri noči grmelo in treskalo. Ko je četrti dan posijalo solnce, ni bilo ne sledu ne tiru o lepih vinogradih. Povsod, kjer so pred krat>
kim časom zeleneli žlahtni nasadi trt, so štrlele sedaj iz tal izprane p
257
skale. Vso rodovitno zemljo je splavila voda v dolino. Porušile so se zidanice in konec je bilo blaginje. Tako je Bog udaril neumne objestneže, ki so morali sedaj poprijeti za trdo delo.                        ^
Še dandanes poganja tu pa tam v hosti in na planem podivjana vinska trta, ki spominja na rodovitne nasade, po katerih je dobil kraj ime — Vinski vrh.