..Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 ki\. za pol leta 2 «rl. 20 kr.. za <'**t«-rt I**ta 1 gl. 2»> kr. V tiskarnici sprejeniana za celo leto H gl. <>0 kr.. za pol leta 1 gl. 80kr..za 1 , leta90 kr.. akozadene na ta dan praznik, izid«- ..Danica** dan popiej. Tečaj XLV. V Ljubljani. 1. mal. travna. 1892 List 14. Otroci, spoštujte stariše! (Spisal Jan. Kepic.» Prav za prav bi moralo biti čisto nepotrebno to vzvišeno zapored sinovom in hčeram še le priporočati in polagati na serce, ker jo je že Bog v starem zakonu tako strogo zapovedal: toda mi smo že tako navajeni, da nas je treba v enomer spominjati na zapovedi božje in cerkvene, ker kot slabe stvari ne moremo sami iz sebe ničesar dobrega storiti in zato kaj lahko pozabimo svoje najsvetejše dolžnosti. In zato bodem danes govoril pred vsem ljubim mladim bralcem in bralkam in jim povedal nekoliko slučajev iz življenja, iz katerih se bode samo ob sebi razvidela važnost četerte Božje zapovedi in spodbujanje k natančnemu spol no vanju le-te zapovedi. — Davno je že, ko sem poznal mladega človeka, od kterega je bilo radi njegovih zmožnosti in lepega, olikanega vedenja zelo mnogo dobrega upati. V šoli se je zelo pridno učil in zlasti v cerkvi je bil vselej izgleden in vse hvale vreden. Starišem je bil z najpreserčnišo ljubeznijo vdan. Kar mu umerje oče in tu se je zanj vse drugače obernilo. Komaj 17 let star prišel je v slabo družbo, in kakor je že navada, lahkomišljeni tovariši postali so mu kmalu ljubši, kot uboga, nesrečna mati. Le ta je bila pri vsej svoji skerb-ljivosti vendar preslaba, da bi pripravila sina zopet na pravo pot nazaj: manjkalo ji je potrebne pogumnosti, da bi mu zabranila njegovo početje. In tako je prihajal pogostokrat še-le pozno zvečer domii, rogovilil s tovariši po noči in postajal za delo čedalje malomarnejši. Dobra mati ga je sicer mnogokrat svarila, naj se ogiba družbe spridenih tovarišev. Pogostokrat ga je šla sama iskat in ga je s solznimi očmi prosila, naj bo zopet dober priden mladenič. 'Poda — vse prošnje in opomi-njevanja skerbne matere so bile bob v steno. Zato tudi ni bilo brez pravične kazni Božje. M<»j ran j ki modri oče. ki so dolgo poznali mladenča, pripovedovali so mi, da so ga neko noč našli vsega kervavega in razbitega v obcestnem jarku. Vdeležil se je bil nekega tepeža, kjer je bil hudo ranjen. Hiral je skoro leto in dan. naposled pa umeri za sušico — star še-le 1!» let. Xa potovanji pripovedoval mi je nekoč moj prijatelj sledečo, zanimivo dogodbo. Blizu njegovega doma živela je v neki vasi premožna ro-dovina. oče, mati in sin. Ker je bil le-ta ze lo razposajen, ni poslušal njihovih opominjevanj in naukov: bil je v šoli zanikaren in se tudi v cerkvi ni vselej dostojno vedel, zato ni bil v lepi edinosti z očetom in materjo. Ko je nekoč zopet pozno zvečer domii prišel, in so ga zato oče ostro ošteli. postal je s stariši surov, gledal jih gerdo in se celo tako daleč spozabil, da je razžalil očeta — ki je zanj dobro mislil — z nespodobnimi psovkami. Toda glej! V sredi med psova-njem ulije se mu kri iz ust in v jed ni uri bil je merlič, čeprav je bil prej vedno zdrav, kakor riba. Ljubi Bog sam sodil je početje spridenega sina! Jaz sam sem poznal družino: očeta, mater in dva sinova. Starejši je bil zelo priden in s svojim lepim obnašanjem dospel je do prave sreče: mlajši pa je bil zanikaren: trud in učenje mu je bilo zoperno. Cemu bi se tudi trudil z učenjem Y Stariši imajo hišo, premoženje in denar, tako si je mislil: imel bom vedno toliko, da bodem lahko dobro jedel, pil in igraje veselo preživel. Toda tudi najglobokejši vodnjak se naposled vendar le izprazni. Mati so mu umerli in s tem je bil-nesreča pri hiši gotova. Gospodarstvo je slo ved bulj in bolj rakovo pot, in da bi poplačal dolgove, prodal je oče eelo posestvo in prisiljen bil stalit.\ati z mlajšim sinom v jedni sobi pri bližnjem grajščaku. Sin pa. ki se ni ničesar učil in ni bil tedaj tudi za nikako tlelo sposoben, nadlegoval je neprenehoma ubozega. dobrega očeta za denar. Ni dolgo terpelo in godilo se je obema prav slabo: živela sta že večinoma ob miloščini do-broserčnih ljudi. Pri vsem tem pa se sprideni sin ni sramoval zahtevati od očeta tudi zadnjih prihranjenih soldov. Kil sem neki dan povabljen od dotičnega grajsčaka. Med obedom zaslišali smo prepir v drugem nastropji in nekak padec po stopnicah. Mladi, spridtni človek zahteval je namreč vnovič denarja od starega, bolnega očeta, na kar mu je le-ta odvernil. da mu ga ne more dati. ker sicer bi bil prisiljen v resnici prijeti za berašk » palico. Natô je nastal prepir iu naposled sta se sprijela. Sin. močan hrust, potisnil je bolehnega. starega očeta, ki se je komaj mogel braniti, venkaj do stopnic, ki so deržale v pervo nastropje, in ubogi mož padel je znak po stopnicah. Takoj nam je naznanil strežaj. kaj se zunaj godi. Vsi. ki smo prej veseli sedeli pri mizi. smo se zgrozili nad takim dogodkom in do jedi nismo več imeli slasti: vstali smo takoj od mize Grozno .smo bili razburjeni. Stari mož se niti ganiti ni mogel: nesti so ga morali v sobo. 2. Ko se je vse s premislikom prevdarilo, so prečastiti očetje detinitorji za prav spoznali skleniti, da naj se ravna po naredbah verhovnega zbora s. olicija od Hi. kimovca is;:» (Acta <>rd. nnn Pag in naj se provincijalom in drugim, ktere ta stvar tiče ali jih tikale bode. pošljejo in priporočč naslednji poduki /a njihovo vodilo in spolnovanje. 1. I'ceniki (magistri) naj si prizadevajo s posebno marljivostjo, da sebi izročene mladenče o času novicijata kakor tudi po storjeni obljubi podučujejo. kako posebno vzvišen je naš visokosveti poklic in jim v sercu vtisnejo odkritoserčno ljubezen do njega. •1. Kteri so po vsi dolžnosti spolnih leto po-skušnje (tirocinii annum). in se sme v resnici nad-jati. da imajo odkritoserčno voljo zmeraj v redu ostati, se smejo dopustiti k malim obljubam, s postavoprav-nimi prideržki. akoravno so vojaškemu naboru še podverženi. :-». Tisti mladenči pa. kteri se po naj veči nesreči v Italiji štejejo k tako imenovani pervi kategoriji. in se ne morejo nadjativ da bodo izjeti od daljnočasne vojaščine, naj se ne dopustijo k slovesni obljubi, dokler ne doverše tako imenovane aktivne službe. Ravno to velja o naših mladenčih na Francoskem. kteri so v aktivni vojaški službi. *) Uespiee ad devotissimum imperatorem noslrum Kerdi-nandum. cum omni populo suo. Graecensium votim». Anno U>44. die 24. julii. 4. Mladenči pa, kteri se po deželskih postavah štejejo v drugo ali tretjo kategorijo, ali so le še za malo tednov k vojaščini zavezani, ako ni druzega zaderžka, se smejo k slovesni obljubi dopustiti. < >b času pa, kadar morajo v vojaščini služiti, morijo spolnovati, kar se bode bolj spodej reklo. ."> Ako se taki mladeneč spozna spretnega za vojaštvo, ali se v taisto pokliče, naj provincijal skuš;t pri vladnih vradnijah to doseči, da mladenča pošljejo v kako mesto, v kterem imamo samostan, in ako je mogoče, da naj ima opravilo ali v bolnišnici, ali kakor si bodi drugač, da bi mu ne bilo treba biti pri aktivni službi in z drugimi vojaki stanovati. (i. Ako pošljejo mladenča v tako mesto. kj«-r imamo samostan; naj provincijal prosi gvardijana tistega mesta, da naj tacega mladenča sprejme v posebno skerb. in da naj nekterekrati v letu blagovoljno pošlje kratko sporočilo, kako da se obnaša. 7. Mladenču samemu pa naj naloži, da naj večkrat pride v samostan, da naj bo do gvardijana p<»-slušljiv in da rad njegove nauke sprejema, vsaj p » enkrat v mescu pa ss. zakramente prejme, vsaj p » enkrat na tri mesce provincijalu samemu piš.- i a poroča, kako živi in kako se z njim godi. ) 8. Provincijal naj mladenču resnobno svetuje, da naj namesto oticija vsak dan opravi gotove molitve, n. pr. otieiurn za laik«', in da naj pogosto, kolikor je mogoče, cerkvenih opravil se vdeložuje. da tako ohrani duha svetega poklica in beži pred nevarnostmi zveličanja. u. Mladeneč naj se po doveršeni vojaščini vsaj za en mesec dni pošlie v samostan novieijatcv ali samotnikov. da se mu obnovi verski duh, in se popravijo pogreški. kterih, akoravno je bil previdin, je zelo težko, da bi se jih nič ne bil nalezel. 10. Razun tega, ako se namerijo nenavadni slučaji, bodo provincijali po svoji modrosti pribežali k generalnemu vradu za nadaljne primerne poduke. JAKOB, po usmiljenji težjem in apcstcieksg-a ceieža milceti knezoškof ljubljanski, vsem vernikom svoje škofije pozdrav in hI a*/oslov od Ho hvale vredno bi bilo. ako bi nekako leniu podobno zvezo tudi naši vojaki sploh ohranili s svojim domačim duhovnim pastirjem: marsikteri bi se tak«» uteirml obvarovat« velikih nevarnosti. v kterih se sicer njeirova duša in velikrat fndi telo vl«»p». Vred.) 11 Zakon z dne 2o. maja Ik.-žavni zakonik štev. 41». Slaba podpora za deržavno veljavo, ako se ljudem dozdeva, da se za božjo ne inéni, in da s« ne ceni izpolnjevanje verskih dolžnosti. Pa še bridkeje žali in še pogubneje vpliva ako se mora opazovati, koliko jih je po raznih stanovih in službah, katerih nikdar ni videti v kaki cerkvi ali le silno redko, ne zadovoljni, da sami ne skazu-jejo Bogu časti, še celó drug-- pri tem ovirajo. V zadnjem ozira si nakopavajo veliko odgovornost zlasti tovarnarji, obertniki in tergovci, ako svojim delavcem in vradnikom. svojim pomočnikom in učencem ne privoščijo potrebnega prostega časa. da izpolnijo svojo nedeljsko dolžnost, in jim ne dadó prilike, da se odpočijejo od težkega dela. ter se razvedré po enoličnem delu čez teden, temveč jih silijo, da morajo tudi ob nedeljah in praznikih delati. Naravnost zasmehovanje nedeljskega posvečevanja pa se mora imenovati, ako se mora v nedeljo dopoldne porabiti za delo. popoldne pa in tudi naslednja noč fce pa preživi in potrati takó. da se mora potem v ponedeljek hočeš nočeš praznovati. Nadaljni pogostni povod, da se predpisana nedeljska služba božja opušča, so lovi. izleti, pota na gore. zabavni vlaki in druge take naprave in slav-nosti, ki žal. vselej veliko množico vdeležencev od-vernejo cd službe božje Samo razveseljevanje ne more nikdar oprostiti od dolžnosti nedeljskega posvečevanja. Prav posebno pa škoduje nedeljskemu posve-čevanju razvada, prirejati plese in druge veselice na predvečer in v nočeh pred nedeljami in prazniki. Zal, da se ta razvada seli tudi bolj in bolj na deželo. Koliko jih zanemari vsled tega svojo kerščansko dolžnost! Doslej so jo znabiti vsikdar vestno izpolnjevali; ena sama taka noč utegne zadostovati, da se ji bolj in bolj odtujujejo Pa recimo tudi. da pridejo po prečuti noči v cerkev, kakšna bode pobož-nost. s katero moramo biti pri službi božji? Plesišče z nevarnimi raztresenostmi. katere ponuja, je pač slaba priprava na '-erkev in pobožno zbranost serca. ki naj nas spremlja pri službi božji. Opozoriti moram tudi na neko drugo obžalovanja vredno zadevo, ki utegne biti posebno na deželi silno pogubna, in tc so odperte pivnice in pro-dajaluicf med službo božjo. Krajcarji, ki se pridobe s tem. da se Gospodu duše kradejo, ne morejo imeti blagoslova in kakor skušnja uči. maščuje se vselej, prej ah slej. ako se daje prilika, da ob istem času. ko se oznanjuje v cerkvi božja beseda, v gostilni odmevajo kletvine in nesramne besede. Toda dovolj o tacih. ki v cerkev celó ne pridejo, liazun teh jih je pa mnogo, ki sicer pridejo do cerkve. potem pa. in sicer tudi med božjo službo, ostanejo zunaj cerkve «nekateri tudi v zvoniku ali pri zvonovih, čeprav nimajo tamkaj ničesar opraviti i. da ondi vse mogoče burke uganjajo ter si kratek čas delajo, svoja opravila oskerbujejo. bližnjega obirajo itd. laki nikakor ne zadosté nedeljski dolžnosti, ampak se pregreié s svojim obnašanjem. Nad svoje družine in nad svoje hiše s tem ne prikličejo blagoslova božjega, marveč jezo božjo Prosim torej stariše, gospodarje in predstojnike, naj v svojo lastno korist pazijo, kako njihovi podložni izpolnujejo nedeljsko dolžnost. Iz enacega vzroka moram opomniti še na nekaj druzega Žal, da se ne opazuje ravno redko, da si poiščejo mladi ljudje v cerkvi najraje odročne prostore, ter se ne vedejo tam nič lepše, kakor mnogi zunaj cerkve. Kak kôt. kor. prostor za orgijami itd. je mnogim naljubši. Farnemu predstojniku so znabiti znane nerodnosti. ki se tam godé: rad bi jih odpravil, dotične prostore zaperl, klopi iz tacih krajev odstranil, ali sicer kaj primernega ukrenil nasproti. Pa kdo mu znabiti pri tem najbolj nasprotuje? Znabiti lastni stariši tacih mladih ljudi: znabiti taki. ki imajo na tistem kraju, v sosednji klopi sedež, in katerim je več na sedežu, kot na tem. da se z nespodobnim počenjanjem žali Bog. Prosim stariše, prosim posebno tudi cerkvene ključarje, ptosim sploh vse odrasčene, kadar se zgodi kaj taeega, podpirajte duhovnike z vso odločnostjo, pa tudi z vso požertvovalnostjo in nikar ne terpite. da bi se dajalo v hiši božji pohujšanje. in to morebiti zaradi vaše malomarnosti, da, morebiti celo zaradi tega. ker nasprotujete dobro utemeljenim naravnavam svojega cerkvenega predstojnika. Kdor vsled slabosti ali malomarnosti v tem oziru postane sokriv, moral se bo tudi on pokoriti zavoljo oskrunjevanja hiše božje. In ker že govorim o oskrunjevanju hiše božje, omeniti moram vsaj rnimigredé tudi razvado, da se Pkramarski štantje" ne redko tako blizo cerkve postavljajo. da se vpitje tergujočih sliši tudi v cerkev. Žal. da imam o birmovanju pogosto priliko to skušati. Le spomnimo se. s kako strogostjo je božji Izveličar večkrat izgnal kupovalce in prodajalce iz tempelj novega preddvora. Več kakor judovski tempelj so pa naše cerkve. Saj tukaj stanuje Sin Božji sam zares, resnično in bistveno pričujoč v zakramentu sv. Rešnj. Telesa ter se daruje za nas pri sv. maši. Tem večja mora biti torej vaša skerb za čast hiše božje, da bo tudi v to služila, za kar je zidana: v hišo molitve. Ako se pa od vseh stranij razlega in hrumi v cerkev, kako je tu potem mogoče moliti, moliti pobožno in z zbranim duhom ? Nikar torej ne terpimo, da bi se s takim hrupnim razgrajanjem blizo cerkve oviral in kratil njen namen. Toda. akoravno bi bilo v cerkvi in okoli cerkve vse še tako lepo vrejeno in tudi naše obnašanje v cerkvi še tako spodobno, bi nain to vendar ne pomagalo veliko, ako bi onečastili pot v cerkev ali iz cerkve. Varujmo se torej vsacega greha, posebno pa vsacega kakorkoli grešnega govorjenja. Ravno tako bi nam malo koristilo, ako bi sicer nedeljo dopoldne lepo kerščansko preživeli, popoldne pa morda čisto nasprotno. V tem oziru se žal veliko greši, in zlasti dnevi cerkvenega posvečevanja pri farnih in poddružnih cerkvah, pa tudi navadne nedelje so pogosto priče žalostnih zmot. Dopoldne se moli v cerkvi, popoldne se kolne, prepira ter ravsa in kavsa v gostilni. Dopoldne se pôje Bogu in njegovim svetnikom, popoldne in po noči pa grehu. Dopoldne se posluša beseda božja, popoldne se čujejo pogovori, ki moré dušo Dopoldne se dvigajo roke k Bogu. in popoldne v tepežu sosed soseda do mertvega ubije. Dopoldne se prosi Bog sv. Duh razsvetljenja, popoldne pa se utopi pamet v kozarcu. Dopoldne se prosi in zdihuje: daj nam danes naš vsakdanji kruh. in popoldne se požene zasluženo tedensko plačilo ; požene se — med tem. ko žena in otroci doma stradajo. jokajo in s strahom in trepetom čakajo ure, ko se povernejo oče domu. Predragi v Gospodu ! ako tako ravnamo, nam bodo dnevi Gospodovi v proklet-stvo. in ne v blagoslov. Zato prosim še enkrat vse, in posebno tudi občinske predstojnike: ne terpite, Kar sem tukaj, je že nekoliko jih prestopilo iz kolikor je v vaši moči. nobenih neredov o priliki razkolništva (gerškegai v sv. rimsko Cerkev; ravno cerkvenih slovesnosti. Zlasti dobro pazite na to. kaj danes je prosil eden za sprejete v, ki je že poprej bil se godi pri poddružnicah. postal rimo-katolik, pa je bil zopet prestopil v raz- Poddružniške soseske zelO gledajo na to. da se kolništvo. Pravil je. da po noči je prišel en frančiškan opravlja včasih tudi v njihovih cerkvah služba božja. in mu je d;il triko zaušnn-0. da mu je glava v zid Izprosile bi si rade blagoslova božjega za svoje dru- odletela, ter mu je zapovedal, da naj se precej po- žine za svoja polja, za svoje gospodarstvo; z eno verne k latinskemu župniku, ki so naš P. Egidij. besedo- za vse svoje časne in večne potrebe. Dobro, Mogoče, ker pri Arabcih močno pomaga „bastonare.- a naj sa pri tem staro in mlado tako obnaša, da se da seje sv. Anton tega poslužil, m P. predstojnik pravijo, bode mogel Bog z veseljem in dopadajenjem ozreti da Pred nekaJ časom je neka žena se vermla (v sv. na sosesko, ne pa tako. da bi moral z žalostjo od Cerkev) ki je bila tudi po noči opommjevana, da je nje oberniti svoje obličje. Sicer pa bi mi bilo močno edina Pot k zvehčanju ta. da postane Jatina.* kakor žal ko bi moral vsled neredov prepovedovati obha- Je bila. ¿e poprej. janje službe božje v poddružnicah Naj priserčniša vošila vsnn čast. Jožefom... Konec nasl., Br Valentin, 1 m Ogled po Slovenskem in dopisi. Adrijanopol, 19. sušca 1892. (Poterdilo itd.) Danes, v praznik sv. Jožefa, sem tako presrečna prejeti od V. č. lepi misijonski dar 40 gld. za našo si-rotinsko ubožnico. Ne morem se sama zadosti zahvaliti in torej prosim ljubo Dete Jezusa, naj Vam in vsem blagim dobrotnikom prav bogato poverne na tem in na unem svetu. Tukaj imamo danes debel sneg in steklensk mraz. česar še nikoli ni bilo v tem času; ker ni je spomladi in gorkejšega vremena. — Priporočam se ponižno tudi jaz v pobožno molitev, ker že deveti teden sem nevarno bolna in moram prebiti v postelji. Naj se zgodi Bužja volja! S. Angela Poje, prednica. Iz Kiuie v Galileji (Vošilo zlatomašni-ku. P. tvlKfcZaušnica v Kani Galileji in spre-obernjenja.) Ljubljeni oče. prečastiti zlatomašnik! V dolžnost si štejem. Vam k tako redki slovesnosti iz celega serca srečo vošiti in z Vami dobrotljivega Boga hvaliti za veliko milost zlate sv. maše. On naj Vas ohrani v milosti svoji, da si spletete toliko lepši venec v nebesih. On naj Vam dodeli milost, da združeni z Jezusom popolnoma vdani s pobožnim Simeonom svoj dan zdihnete: rGospod. pusti zdaj svojega hlapca v miru. ker moje oči so vidile tvoje odrešenje!" V duhu se bodem zedinil z Vami. prečast. oče, v god sv. Jožefa, častitega patrona Vašega in na veliki praznik včlovečenja G. N. J. Kr.. ker upam, da ob enem teh praznikov bodete obhajali redko slovesnost, če bode volja Božja. Ljubi Bog naj Vam tudi poverne ves trud. ki ste ga imeli z menoj ter mi pripomogli priti v Sveto zemljo. Ponižno prosim za spomin pri naj svetejši daritvi zlate maše. da bi bil vsulej Bogu hvaležen za veliko milost, ker sem prišel v Sv. deželo. Večkrat sem imel že priložnost obiskati bližnje svetišče v Nazaretu. in hvala Bogu. od tam se spodbujen po gorečnosti sobratov hvaležno vračam v Kano. Merzlica me obiskuje, pa tudi drugim ne prizanaša. Bodi, kakor je volja Božja! Dela imamo vedno dovelj; vert se mi je močno priljubil. Se li P. Angelik kaj spominjajo Sv. zemlje?... Povejte jim, da P. E., prijor usmiljenih bratov v Nazaretu, je zbolel na umu in so ga odpeljali v Evropo, menda v Benedke; molite zanj. Dober namen. d'olelabo nadarjeni otroci. 12. S. Damijan. Kardinalski kolegij. Duhovska in deška semenišča, (ioreča vaja vsakdanjega premišljevanja za duhovne in redovnike. «Dalje nasl.i Molitev. Gospod Jezus Kristus! V edinosti z onitn božjim namenom, s katerim si sam hvalil Boga na zemlji v svojem presv. Sercu in ga še zdaj hvališ brez konca v zakramentu sv. Rešnjega Telesa po vsem svetu, in v posnemanje presv. Serca brezmadežne Device Marije Tebi darujem danes vsak trenutek vse svoje namene in misli, vse čutila in želje, vsa dela in besede, t loo dni f» Ipn-îka eukrat na dati L»*«.» XIII 1SS;j ) Posebno pa ti jih darujem za spoštovanje Tvojih ubožnih. kakor tudi za vse zadeve, ki so priporočene udom molitvenega apostoljstva v tem mescu in današnji dan. O sladko Serce mojega Jezusa, daj. da te vedno bolj ljubim. Amen. i Vsakrat 3u0 dni odpustka in ce se vsak dan moli. enkrat v m«->cu popoleii odpustek. Pii IX. *2«L 1. lsTr, i Sladko serce Marijino, bodi moje rešen je. (Vsakrat 30o dni odpustka. Pij IX 1S:>2.) Sv. Jožef, prijatelj najsvetejšega Serca. prosi za nas. t 100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX IS 74.i Sv. nadangelj Mihael, sv. Bonifacij, zvel. Peter Kanizij. prosite za nas! II Bratovske zadeve N. lj. Qospé presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Xa milostljive priprošnje X. lj. G. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožeta, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Kortunata. naših angeljev varhov in vsili naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Hudo bolan duhoven priporočen v molitev, da bi se na priprošnje X. I j. G. presv. Serca in sv. Jožefa ozdravel, če je Božja volja. — V gorečo bratovsko molitev se priporoča neka zadeva, da bi se dobro in mirno izšla. — Miad pa hudo spriden človek za spreohernjenje prav živo prijKuočen v brat. molitev. Zalivala Bila sem zelo nevarno in dolgo bolna ter sem obljubila z z zaupanjem moliti 9dnevnico k časti Matere Božjega sercu. sv. Jožefu in sv. Antonu Badovanskemu z to obljubo, ako mi pri Bogu ljubo zdravje sprosijo. da bom iz hvaležnosti do Marijinega sen a. sv. Jožefa in sv. Antona na čast. Božjo zahvalo dala po >Dani Čast g Ant. Gabron je vmesčen na župnijo Skočidol 0 ^ dr. Jan. Amšelj. župnik v St. Jakopu v Lesni «ledini. gre za kateheta meščanskih šol v Sarajevo: St. .la-kop bode oskerboval č. g Jan. Pajdar iz Komata Č. g. Vojt. Krejči gre iz .skočidola za kapi. v St. Ja kop v Rožu. in č. g Vacl. Vacovsky. deficient v Smiludu. za provizorja. v Stepen v Padjanski dolini. — IV svečen za mašnika bode 4. apr. č. br. Ciril Goricm iz kapucinskega reda in bode imel novo mas«» velikonočni ponedeljek v svojem rojstnem kraju v Žicah, na Spod. Štajarskem Zapirhe. Decern ..Tantum Ergo 4 ad IV voces inaequales. Composuit P. Angelicus Hribar. 0. S. Fr Labaci 1891. Sumptb. et typ. R. Milic. — Strogo cer- kveni muzikalni list „Kircheiichoru v Bregencu pravi, «la so ti deseteri „Tantum Ergo" č. P. Angelika Hri-bar-ja naj boljšega priporočevanja vredni Tudi drugi strokovnjaki jih hvalijo. Dobivajo se v Katoliški bukvami in pri čast. g. skladatelju po 30 kr. Priporoča jih prav iskreno tudi vredništvo Zgod. Danice," toliko bolj. ker je blagodušni P. skladatelj čisti dohodek odmenil za dijaško mizo. Za pirhe. Stezica v nebesa; bukvice pridnim otročičem v spomin. Četerti natis s prav lepo podobico sv. Alojzija na čelu. zato imenujejo knjižico tudi „bukvice sv. Alojzija." in so prav kakor nalaš za otročiče. ki že znajo citati. Prav majčken format. 112 strani, cena 10 soldkov. Opomniti moramo, da nekdo je menil to prijazno knjižico v šolskem listu priporočati, Ra^joje le jOkajfal,u češ. da je polna kozlov in pomoT Pisana je namreč v pravopisu, kakor je v „Danici ' ter ni izpuščena čerka e pred **-om, in nad tem se spodtika kritikus; poljubilo se mu je šteti po vsi knjižici, in naštel je tacih .kozličev* čez 70! Toda dokler se naj veča večina Slovanov tacih kozlov ni še znebila — in se jih blezo tudi ne bo — bode tudi nam dopuščeno čerki r odrekati čast. da bi jo med vokale šteli, kar se k temu godi še z glasno nedoslednostjo. Več druzega rešetanja ni spomina vredno. Bodi tedaj knjižica sv. Alojzija gorko priporočena malim za pirhe. Mašniki posvečeni iz III. leta bogoslovja bodo letos naslednji gg.: Ant. Kocijančič, iz Loma; Jan. Kromar. iz Dol. vasi: Jan. Meršol iz Kadoljice; Mat. Rihar. iz Polhov, gradca; Jan. Terpin. iz Železnikov; Al Stroj, z Dobrave pri Kropi. — in morebiti še kteri. Sveti Jeronim. Zložil 7 M. Frelili. Y neb«' visoki hrib kupi, Štir tavžent čevljev sto in tri V nar veči svoji ima višavi. In njemu sploh se Nanos pravi. Prelep ogled raz njega se Očem na daljo krog odpre. Od tod se vidi verh Triglava. In barka, ki prot Terstu plava. Od tod Frijulsko se zazre In Kras. ki sproti dviga se. Pod g<*»ro se pa vdre planjava: Glob"ki. krasni dol — I pava. Na gori cerkvica stoji. Kjer svet" Jeronim se časti. Pri cerkvici je trata zala. < »krog in krog pa gola skala Te cerkve nekdaj tu ni b lo; Pripoveduje se tak«'«: Kjer eerkev je. je b lo germovje, Pečine nekdaj in skalovje. Tje gor poprej ni prišlo nič; Le kaka zver. al kaki tič. — Al neko noč pa vse to zgine, Skalovje, meja in pečine. V nebo več skala ne stermi. In več goščave vidit' ni; Namest' goščav je trata zala, Namest" pečin, kapela stala. Zdaj berž se ljudstvo gor poda Pogledat čudo in spozna. Da ta kapelca. bla je tnala, Je prejšnji dan še v Polšnah*) stala. Prenesel namreč jo je svet' Jeronim. ker je dosti let Pri cest' njegovo znamnje stalo, Pa spoštovano bilo malo. Ljudem nič mari zanj ni b lo, Verh tega še hlapčoni so V kapelco konje clo gonili In z druz'rni jo rečmi skrunili Zato svetnik ta kraj pusti, In se na goro preseli; — Še sam je nesel gor kapelo, Se znamnje vidi zdaj še celo. V sred gore se je vsedil bil, Da se je malo odpočil; Se stol pozna že mnoge leta, In vedno čislan še od kmeta. In zraven roka, perstov pet, Ko namreč je ustajal spet, Roko naslonil je na skalo. Je znamnje vtisnjeno ostalo. Zidali so potem ljudje To cerkev mest kapelice, Jeronimu jo posvetili, In ga za varha si zvolili. Dobrotni darovi. Zi bi se toliko nabralo, da bi se tukaj napravili. Za sr. (Mr t a: C. g. župnik Mat. Tavčar 30 gld. — Č. g. župnik J. Kder 5 ffld. — 11. g. župn. M. Saje 1 gld. /-