Štev. 5.              V Ljubljani, l.velikega travna 1912.               Leto XIII.
Moj izprehod.
P6mlad spet po zemlji                Sedem za grmovje
trosi mlado cvetje                         v suho iansko travo;
ter budi v grmovju                       toda misel v sivo
ptičem glasno petje.                     splava mi daljavo.
Nčba me jasnina                            Taščica po brstju
vabi ven veselo:                            priskaklja prav k menl;
»Pridi, tu zvedri se                       a zakaj so jezni
tvoje mračno čelo!"                     zdaj pogledi njeni?         •                      '   ¦>
Grem in nežne cvetke                 Kako krotko zria
trgam v šopek z loke;                v me je drugekrati,
ali te po vrsti                                 kot da bi hotela
padajo iz roke:                              mene kaj vprašati!                                   -  ¦-.
,,Nlmam vas kam detl,                Zdaj pa z repkotn stresa,                  :
da bi še živele,                              z glavo se priklanja
tukaj mi zvenite,                           in s cvrčanjem glasnim
kjer ste zacvetele!"                      mene proč odganja.
Ptičev gostolenje                           ,,Vidim, ptiCka ljuba,
kroginkrog odmeva,                     tatn pod korenino
vpraSam drobne pevce:              znaSaS posteljico
,,Komu zbor vaš peva?"            mehko za mladino!                           . . '   :
nnVsakemu, ki ni mu                   Nočem te motiti,
razdejana duša                               v miru mi odgodi
in nas s pomladanskim                zarod svoj, ki sreča
čuvstvom zdaj posluša.""           naj povsod z njim hodi!
Morda on kdaj lepšo     tf pomlad mi naznani, kakor zdaj jo čutim
v duši razdejani!"
Fr. Rojec
5