Knjiga Slovenska XIX. veku. Jožef Bevk r. 4. marc. 1811 v Sorici, mašnik 1839, služil v Fari pri Kostelu, na Vačah, na Kiižni Gori, župnik v Šeutjurju pri Svibuem u. 19. dec. 1860. Marljiv podpornik kmetijske družbe je največ pisanl a) vNovice pod imenom Križnogorski (B—k) na pr. 1. 1852: Kako bi se s sadnim in murbinim drevjem v kratkira raarsiktera soseska obogatiti zamogla; 1. 1853: 0 mlinarjih. Koderčija in mletvina. 0 mesaijih. Zoper krompirjevo gnjilobo. 0 poškodvanji dreves itd.; 1. 1855: Kdaj je naj ugodniši čas jari ječmen sejati. Pouk, kako uuini angležki kmetje bob sejejo. Mnogoteri dobrovoljni sveti našim gospodarjem; 1. 1859: Za svečarje, pa tudi za slovar kaj. Naravoslovna drobtinica. Rudokop na Cerni persti. Lek za začarane oči (Pravlica) itd. Na primer bodi: ,,Glad je kej čuden kuhar, — on ume hrano tako pripraviti, da je brez zabele in brez soli vendar okusna. 0 polajšanju solne cene še zmiraj milo upamo. Kakošna se bo nara za zabelo godila ? . . Več vasi je že tu, kjer čez zimo ni v svinjaku kermaka. . Svenska kupčija na brado že več let gerdo kmetu guli brado. Pa tudi neke pijavke v zdanjih siromaških okoljšinah dovelj zlega napravijo . . To so krivični mlinarji, ki se jib je treba čuvati . . Al — pogostoma se tako godi, kakor Latinec pravi: nIncidit in Scyllam, qui vult vitare Charybdim", ali po našem bi menda bilo: BKdor medvedu vbeži, v risove kremplje prileti". Na Korošketn, saj v nekterih krajih, kakor je pisavca nek poštenjak zagotovil, je že stara navada, ki je tudi v naši sosedni Cubranski okrajni vpeljana, da mlinar vreče na vago v mlin sprejemlje, in jib spet na vago odtajtuje, potein ko pravično mlevšino ali merico, kakor jo vsaki lahko prerajta, sebi pnderži. Al bi ne bila vaga tudi pri naših mlinarjih priporočevati zoper krivice in tudi za povišanje obertništva?" itd. (Novic. 1853. 1. 27). — BGospoda Križnogorskega poznate, dragi striček, že iz Novic. On Vam je junaška oseba, ne samo po telesu, temoč tudi po duhu. Um in serce sta pri njem v lepem soglasji . . Berite, kar je sam pisal o pogledu s Križne gorel On popisuje goro za goro, kako se verstijo proti zahodu od gladke Slivnice do stermega golega Grintovca; on imenuje vse cerkvice po dolini itd." — pravi o njem Terstenjak (v Novic. 1859. Glej 1. 1861 str. 9). b) V Zgod. Dani ci se nahajajo Križnogorskega sestavki na pr. 1. 1856: Nekaj zastran plesu; 1. 1857: Beseda zastran Kolemonoviga žegna; 1. 1859: Skušnjave zastran revšine. — c) Šolski Prijatel 1. 1853 str. 144 pa naznanja, da je Mohorjevemu družtvu Jožef Bevk poslal rokopis: sPrilike jez. 0. Bonaventure". (Prim. Prilike Patra Bonaventure, prosto poslovenil A. Lesar, izd. družba sv. Mohora 1. 1866). Dr. Janez JKrizostoin Pogačar r. 22. jan. 1811 v Vrbi, vasi duhovnije Brezniške, svečenik 1834, doktor in profesur bogoslovja, vodja Alojzijevišču od 1. 1846— 1858, kanonik, dekan, prošt, 1. 1875 knezoškof Ljubljanski, u. 25. jan. 1884. Za slovenščino se je vnel bil 1. 1848, kadar je hkrati jel izdajati a) Slovenski cerkveni časopis Nr. 1. V Soboto 1. Maliga serpana; b) Laibacher Kirchenzeitung Nr. 1. 6. Juli; 1. 1849 z naslovom Theologische Zeitschrift, pa še c) Zeit und Ewigkeit. Ein religioses Wochenblatt. Nemška lista sta z 1. 1849 jenjala, slovenski se je pa prekrstil v BZgodnjo Danico". Katolški cerkveni list. Vsern trem listom je bil Pogačar založnik in vrednik, Danici posebej do 1. 1852. Ker si je bil preveč opravila naložil, ni utegnil sam pisati mDogo; njegovi so na pr. le začetni sostavki: BWas jetzt Noth tbut 1848. Zum neuea Jahre 1849. Zeit und Ewigkeit. Nr. 1." — Spisoval je tudi ,,Kirchliche Nacbrichten". — Tako v slovenščini 1. 1848: BPredgovor. L. 1850: Kaj nain kliče novo leto? — Razgled po keršanskim svetu". — Pri tem in pri tiskovih popravah smo mu pomagali dijaki Alojzniki. Iz predgovora bodi na razgled: BEno je potrebno; to čez vse ceniti, tega z vso resnobo iskati in se pred vsim zagotoviti, že zdrava paraet vsakterimu veleva, in neki notranji glas, ki se ne da lahko zadušiti, z nepremaglivo mofijo ukazuje. Kaj je to eno potrebno? Zveličanje v Bogu in večna blagost v sklenitvi z njim, ki je vii- vse blagosti . . To se nam ponuja po Jezusu v katolški cerkvi . . De bomo tedej katolško cerkev, ktere udje srao per sv. kerstu postali, iz celiga serca Ijubili, jo moranio poznati natanko po vsih njenih notranjih in unanjih zadevah. In ravno k temu spoznanju katolške cerkve tudi kaj perpomoči, je namen pričujočiga slovenskiga časopisa, kteriga pervi list vam dans, ljubi Slovenci! v roke podamo. Popisovali bomo rast in razširjenje cerkve skoz dolgo versto stoletij, razlagali bogastvo, ki se v njenih verskih in djanskih naukih, v mnogoterih napravah očitne službe božje, in v življenji njenih svetnikov razodeva. Naznanili bomo, kolikor bo mogoče, vse vesele in žalostne [iergodbe, ktere cerkev sploh in posebno v naših krajih zadevajo, in perpovedovali od njenih nekdajnih in zdajnih bojev z sovražnirai močmi in od veličastnih zmag, ktere ji je njen nebeški ženin zoper nasprotnike podelil. Ne bomo tudi zamolčali, kaj je stonti, kaj opustiti, kader se zmede množijo, ter skušnjave nevarniši in močnejši nahajajo. Upamo pa tudi, da nas bodo duhovni gospodje po celim Slovenskim v tem perzadevanji s svojimi močmi podpirali in nam pogosto razne dopise, ki od zgorej naznanjenih reči govorijo, pošiljali. Le zedinjene nioči zamorejo z božjo pomočjo kej veliciga dopernesti. Bog pa svojiga blagodara ne bo odrekel tistim, ki z resničnim sercam njegovo čast, povišanjc svete cerkve in zveličanje duš išejo". — Pozneje se je oglasil v Danici le še 1. 1865 št. 1—24: Spomini s potovanja v Rim, in 1. 1868 št. 34: Šolska postava od 2 5. niaja 1868 — glede na ljudsko šolo. — L. 1857 je prišel na svetlo I. zvezek ,,Sv. pismo stare in nove zaveze . . Allioli . . po povelji kneza Antona Alojzja itd.u, ktereniu je, kolikorjaz vem, v bistvu d) predgovor zložil Dr. J. Pogačar (Jezičn. XXIV. str. 67). Posebej pa je priobčil e) Pridige. Govoril Janez ZlatoustPogačar, dohtar bogoslovja, korar srolne cerkve itd. V Ljubljani 1864. 8. VI. 424. Nat. J. Milic. — V predgovoru pravi na pr,: nV dolgem teku mojih duhovskih let se je večkrat primerilo, da sera pri novib mašah pridigoval . . . Serčna želja, naj bi mašniki, kterira sem o praznični slovesnosti njih perve daritve častitljivost duhovske službe odkrival, tistega duha, ki jih je takrat navdajal, zvesto ohranili iti zmiraj više vnemali, mi je misel vdihnila, nektere svojih novomašnih pridig natisniti dati, in jim tako majhno darilce v prijatelski spomin zapustiti. Ker se mi je pa pozneje taka spomenica celo premajhna zdela, sem pridigam pri novih mašah dve versti postnih pridig, ki sem jih v letih svoje duhovske mladosti, namreč 1. 1839 in 1840, v predinestni farni cerkvi svetega Petra v Ljubljani govoril, iu nekaj druzih pridig o raznih priložnostih pridjal, in nazadnje še niično povest od zaročitnega perstana presvete Device Marije pristavil. Tako so izrastle bukve, ktere v tej obliki ne samo njim, ki sem jih o slovesni novi maši s povzdignjenim sercem spremljal k altarju, temuč vsem, ki sem jim kdaj na poti v božje svetinstvo učenik bil, v ljubijoči spomin prijazno podam, pa tudi vsem duhovnim bratom po Slovenskem v znamnje batovske vzajemnosti spoštljivo izročim. Če kdo kako dobro zerno v njih najde, naj to zerno pod njegovimi spretnimi rokami moč bogate rodovitnosti v podbudo keršanskega duha dobiva. Ne, kdor sadi, je kaj, ne kdor priliva, temuč kteri rast daje, Bog. Njemu bodi čast in hvala vekomaj". Naposled je spregovoril f)vSlovencu 1. 1874: „0 slovensko-nemškem delu Wolfovega slovnika" (II. 85. 86). — Sicer sem dejanje njegovo opisal jaz v Slovencu 1. 1884 (XII. 22). — Razun tega gl. Kres IV. 1884 str. 157 — 209: Knez-vladika dr. Janez Zlatoust Pogačar, sp. Anton Žlogar. — Koledar družbe sv. Mohora 1885 str. 31—49: Janez Krizostom Pogačar, knezoškof ljubljanski, sp. Svetilko. I>r. iJIalija Prelog r. 27. okt. 1813 v Hrastju, vasi med Ljutomerom in Radgono; latinski učil se v Varaždiuu in Gradcu, zdravoznanstva na Dunaju, doktor služil od 1. 1842 v Ljutomeru, od 1. 1849 v Mariboru, kjer u. 27. jan. 1872. Da je rano deloval za slovenščino, kažejo a) Narodne pesni ilirske, sk. Stanko Vraz 1. 1839, kjer je iz njegove zbirke: Marko ino Turki, iz okolice Radgonske (str. 3); Marko devojko prosi (str. 196). — Prikupil pa se je s knjigo b) Makrobiotika ali nauki, po kterih se more človeško življenje zdravo obraniti in podolgšati. Spisal veči del po C. Hufelandu in založil Matija Prelog, doktor zdravilstva v Mariboru. Kdor zmerno živi, dolgo živi. V Mariboru 1864. 8. str. 271. Nat. E. Janžič. Zdravo in dolgo življenje, modra glava in veselo serce so naj vekši dari Božji! Knjigo spisatel posvečuje slavnemu dr. Fr. Miklošiču . . Vvod pravi na pr.: nBaco (historia vitae et mortis) bil je prvi, kteri je to znanost zložil in spisal. Po njem je spisal Ch. Hufeland 1796 (Makrobiotik, oder die Kunst das menschliche Leben zu verlangern) prvi kakor sostavno vredjeno znanost. Posebni jeni deli so spisani od mnogih in mnogovrstno. — Dolgo in zdravo življenje si vsaki človek želi, torej tudi Slovenci, jih pa množina, ali ne toliko, da bi učene spise prav umeli, nemški ne ve, v kterim jeziku je ta umetnost do zdaj z vekšino spisana. Da se tedaj tudi dragim našim rojakom pot pokaže, po kterem mora človek iti, ako če do velike in zdrave starosti priti, spisal sem v predragem našem slovenskem jeziku, nakoliko je najme slaba moja moč dopuščala, to lepo znanost, tnakrobiotiko imenovano, veči del po C. Hufelandu. Spisal sem to znanost ne glede na zdravnike ali učene ljudi, temoč na manj učeno ljudstvo, posebno pa na mladino. Ta spis postal je zato v mnogih delih dolgši, kakor bi bilo drugače potrebno. Mladina bi se iz prva morala učiti, kaj je za dolgo in zdravo živIjenje potrebno, pa ravno pri nji se je dozdaj to z vekše strani zamujevalo. Spisana je zato ta knjiga tako, da se sme vsakemu mladenču brez skerbi v roke dati. Makrobiotika mora zato spisana biti ne samo zdravilsko, temoč tudi raoralno. Kdo bi mogel o človeškem življenji pisati v moralni svet ne stopivši, k kteremu ono spada? — Človek in jegov moralni namen se ne moreta naravsko razločevati; kazal zato bode moj mali spis, kteri je ravno zato morebiti veliko več vreden, kakor mnogo drugih, da prave moralne postave niso samo za naravsko zdržanje in podolgšanje življenja potrebne, temoč da je narava človeška samo na moralnost položena, in da je samo po nji človek človek, in se loči od živine. — Naravsko in moralno zdravje v človeku je tako zedinjeno kakor duša in telo; teče iz jednega izvira, skupčuje se, in tako zedinjeno še le čini požlahtnjeno in dovršeno človeško naravo! Dobro vendar vem, da bi se ta velika umetnost in znanost še dosta popolnejše spisati dala, vendar sim zadovoljen s tem prepričanjem, da bode to, kar sem spisal, kdar na svitlo pride, vsikdar k hasku". c) Črni Peter. Kratkočasna igra v enem djanju. Poslovenil in založil Dr. Matija Prelog. V Mariboru 1866. 8. 58. Nat. E. Janžič. d) Zakonska sol. Kratkočasna igra v enem djanju. Posloveuil in zal. Dr. M. P. V Mariboru 1867. 8. 44. Janžič. e) Slovenski Gospodar. Podučiven list za slovensko ljudstvo. Maribor. Izhaja vsaki četrtek v 4°. Tečaj I—V. 1. 1867 do srede 1. 1871 založnik in vrednik Dr. Matija Prelog, (Vid. Slov. Narod V. 1872. — Letopis Matice Slovenske 1. 1872 — 1873 str. 145—147). Mihael Pikl r. 24. sept. 1814 v Spodnji Hudinji, vasi blizu Celja, učil se v Celju, Gradcu, bogoslovja v Celovcu, voditelj mu je bil Slorašek, raašnik 1837, kaplan v Šmariji, Vidmu, Brašlovčab, spiritval v Celovcu od 1. 1844, župnik v Brežicah od 1. 1848, korar v Šent-Andreju od 1. 1852, semeniški vodja v Mariboru 1. 1859, u. 26. jan. 1867. Slovenski je sodeloval a) v Djanje Svetnikov, na svitlo dal A. Slomšck 1. 1853—4 (Jezičn. XXIV str. 17): v b) Drobt in ce na pr. 1. 1856: Nekaj za neveste. Trojna skriv- nost pri reji otrok; 1. 1857: Otrok — misionar; 1. 1858: 0 plesu; 1. 1861: Keršaoska beseda za bratovšino sv. Cirila in Metuda poediniti odkrušene staroverce, sosebno Slovane. — Na razgled bodi iz dnevnika 1. 1866 jul. 8: BPrav tužni so dnevi, ktere od pretečenega tjedna sem živimo, ker natn žalostnica za žalostnico dohaja od severne vojske naše, ki je 3. t. m. toliko neizrečeno nesrečo imela. Naj že bo vzrok naše zgube in naše nesreče pri severni vojski kteri koli hoče, to je in ostane gotovo in resnično, da brezverni in brezbožni voditelji ali vojskovodji nikdar blagoslova in pomoči božje upati ne smejo, in ako Bog biše ne brani, se zastonj bojujejo še tako hrabri vojaki. Kaj tako imenovana poganska čedoost ali serčnost velja, se tukaj prav očividno kaže. Bog se usmili in daj toliko skušenim narodom avstrijanskim skoraj ljubi mir, zastopnost — in svoj nebeški blagoslov!" Vid. Drobt. 1869 str. 177, kjer je opisan nMihael Pikl, inf. stolni prošt Lavantinski" (str. 124—187), sestavil dekan Franc Kosar, ki mej drugim piše o njem: „Biti Slovenec, jim je bilo ponos ! . . . Podpirali so z besedo in djanjem vse domorodne početja. V prvem imeniku ,,Novic" se že gotovo bere njih ime, — ,,Danica" jim je bila vselej prijetna tovaršica in tolažnica, — ,,Drobtinicam" so bili od začetka setn varh, podpornik in sodelavec, ,,družba sv. Mohora" jih je štela ined svoje ude, — ,,Slovenska matica" jih ima vpisane med svoje ustanovnike in BMariborska čitalnica" jih je spoštovala kakor enega znied členov najiskrenejšili in darežljivših. Ia prav takvat, ko se mnogi, od strahu omamljeni (za Šmerlingjaniztna), že skoraj v čitalnico niso upali, so jo oni, da-si tudi jim njih persna bolezen že skoraj ni več dopuščala, na večer še od doma hoditi, kar zato še včasih — da-si tudi s težavo, obiskovali, da so s svojim zgledom očitno pokazali, da pravica ostane pravica, ali se pripoznava ali ne, in da je njih zvestoba do slovenske zastave nepreraakljiva itd. (Drobt. XX. str. 185)." Lovro Pintar r. 2. avg. 1814 v Selcih, v latinskih šolah bil na Hrovaškem v Karlovcu, bogoslovec v Ljubljani, svečenik 1840, služboval v Semiču, Kočevju, ŠentJanžu, bolehen bival največ v Radolici, kaplan v Predvoru, župnik v Zalilogu, na Breznici, v pokoju u. 10. sept. 1875 v Predvoru. Iskren Slovenec ilirski deloval marljivo že v bogoslovju, potem spisal: a) Molitveza duše v vicah: s pristavkam inašnih in drugih molitev. Večidel iz nem. poslov. L. P. duhoven. V Ljubljani 1848. 12. 283. Zal. Gerber. Tisk. Blaznik. — b) Mašne in druge molitve. Večidel iz nem. posl. L. P. 1849. 12. 176. Gerber. — 2. nat. 1850. 3. 1860. 5. 1867.6.1871. str. 272. 7. 1879.— c) Nebeške iskrice za mladost pa tudi za odrašene ljudi. V Ljubljani 1850. 12. 202. — 2. nat. 1851. 3. 1853. 5. 1858. 7. 1863. 9. 1867. 10. 1869. 12. 1876. 13. 1879. — d) Sveti angelj varh ali vodnik pridnih otrok v nebesa. L. P. V Ljubljani 1853. 3. nat. 1863. 16. 124. — e) Marija Devica nebes in zemlje kraljica, naša preljuba mati in potnočnica. Spisal večidel po nemških bukvah nMarien-Kapelle" Lovrenc Pintar, predvorski kaplan. V Ljubljani 1856. 8. str. 708. Zal. Gerber. Jako priljubljena molitvena knjiga z lepimi Šmarnicami. Pisaril je rad in krepko v razne časnike na pr. a) v Novice 1. 1848: Razglas udam semeniškiga bravniga družtva; 1. 1851: Nekaj iz ,,Vesnea, kjer modro razlaga najprej svoje misli o Terdinovem Bpretresu slovenskih pesnikov" v Lj. časniku 1. 1850 br. 71. 72. — L. 1857: Pintarjeva drevesnica v Predvoru, potem na Breznici; Sadjoreja, kakor jo v predvorski šoli že sedem let učimo; 1. 1865: Pravi rumeni zimski štetinar; Kraet premalo — gospoda preveč drevje obrezuje in trebi. 1. 18G6: Kaj je storiti, akojesadno drevo gospodarju zavoljo preobilnih zarodnic nerodovitno; Hvalovredna jabelka; 1. 1870: Statistični pregled davkovskih zadev (po knjigi: Tafeln zur Statistik des Steuenvesens im oest. Kaiserstaate 1858) št. 14 — 16.; 1. 1872: Rabarbara itd. — V b) Danici se nahajajo dopisi njegovi na pr. 1. 1848: Šolski dopis iz Gorenskiga; 1. 1849: Hiša pregrehe in kreposti (Po svojim poslovenil L. Pintar) str. 289—294; 1. 1867: Kaj dela deržavni zbor na Dunaju. Govor zoper zakonsko postavo. Dopis o govoru.Greuterjevem; 1. 1868: Večer 21. in 22. sušca na Dunaju. Medverska postava. Govor njegov o pervem členu medverske postave. Govor Greuterjev o splošnji obravnavi medverske postave. Govor dr. Tomana ob davkarski obravnavi derž. zbora. Govor L. Pintarja pri obravnavi kranjske sirotnice v dež. zboru. Govor prof. Greuterja o postavi zastran sprave razdertih zakonskih itd. — c) Slovenija 1. 1848: Kakošna se na Hrovaškini sovražnikani domovine gode. Pobratimstvo. Serežan. Ribčev sin. Franc Veriti, rojen Lah in verli slovenski pisatelj; 1. 1849: Serbska Vojvodina. Marko Bočar, slavjanski junak; 1. 1850: Resnica čez vse. — Ljublj. časnik 1. 1850: Ruske narodne igre itd. — d) Učiteljski Tovarš 1. 1861: Iz sadjoreje: Mladi in stari les — razni popki. Kako se sadno drevje po koreninicah množi. — e) Nem. -slov. Slovar (VVolf — Cigale) 1. 1860 kaže, da je rokopis marljivo pregledoval tudi L. Pintar (Vorw. VIII). — f) Slovenec 1. 1874 ima: Trije izvrstni sadjerejci: 1. Gregor Rovtar, bivši župnik pri sv. Lenartu. 2. Janez Majnik, župnik v Žireh. 3. Friderik Homan, trgovec v Radolici. Popisal Lovro Pintar, župnik in sadjerejec na Breznici. -- V Novicah pa je Žan priobčil po smrti njegovi: Spomini na izvrstnega sadjerejca Lovro Pintarja (1878 str. 376—378). Na primer bodi iz Novic. 1. 1851: BNekaj iz Vesne": „0 novim letu je začel na Dunaju lepoznanski časopis BVesna" v českem narečju izhajati. Precej v pervem listu se bere dopis iz Ljubljane, kteriga je neki gospod K. poslal. Ta dopis je splošen pregled in pretres slovenskih spisateljev, posebno pa mladih pesnikov. V uvodu tega sostavka obljubi dopisatelj, da bode s časom dela slovenskih spisateljev bolj natanko pretresal ali kritiziral. Nas ta misel obhaja, da je kritika vsakimu slovstvu potrebna. Njena imenitna naloga je, zmote spisateljev odkrivati in kaj boljšiga nasvetovati. Ali prav močno se nam dozdeva, da Slovenci še nismo na tisti stopnji, da bi bilo slovenstvu koristno, naše literarne dela prav prav ojstro soditi, in tiste, ki na taki sodbi skoz rešeto stnuknejo, satirično zasmehovati in strastno v blato porivati. Morebiti bi bilo bolje, ako bi se kritikarji mladiga slovenskiga slovstva po načelu slavuiga spisatelja Ljudevita Vukotinovica ravnali, ki pravi: nKritika trčba da je zdrava. U literaturi, koja se razvija, ima biti krotka i prijateljska, svigdar učeča, a nikada zlobna i porugivajuča itd." Ker je ravno unidan g. T., kteriga mi scer visoko častimo in med naj boljše slovenske prozaikarje štejeino, v nLjublj. časniku" slovenske pesnike na šembrano redko rešeto vergel in jih prav po zlatohruškarsko obunkal; bi bilo morebiti dragim slovenskim doinorodcem prijetno v tej reči tudi drugi glas zaslišati. Več oči več vidi . . To storiti nas pa tudi to priganja, ker je rešetarju slovenskih pesnikov sem ter tje tudi kaka očitna zmota iz peresa pljusknila itd. (str. 27) . . Bratje slovenski! bodimo rajši v resnici složni. Ustopimo se čversto jeden zraven druziga v red, da nas obči vrag ne premaga. Če sovražnik koga izmed naših napade, priskočimo mu po bratovsko, da pod neprijateljsko silo ne omaga. Sebičnosti pa in mnenja po pervera sedežu naj v naših rajdah ne bo. ,,Vsi za jedniga, jeden za vse", naj bo naše geslo. Slava jedniga naše stranke, naj bo veselje vsim, in nezasluženiga zaničevanja tudi naj zadnjiga iz našiga kola nikar brez priinerniga odgovora ne pustirao. Po tem bo postala naša moč velika, da se bo tresel pred njo protivnik ošabni. Zlasti pa naj bi mtojši versticc domorodniga kola, ki so neskončno veselje starših vlastencov, nikdar ne pozabile teškiga in nevarniga truda tistih, ki so se že za slavjanstvo borili, ko je še ojstri meč hudiga okrutnika nad njihovo glavo bliskal. Lahko je na visoki gori krog sebe gledati, ali teško je na njo prikliuiatil — Gerdo in nehvaležno bi bilo tedaj, ako bi naša bistroglava mla- dina svoje seršene na tiste dražila, ki so so že njega dni s slavjanstvom pečali, če tudi ne vselej z naj boljšim uspeham. — To so naše nrisli v kritiki itd. (str. 33)." — Na nagrobnetn spominku, ki so niu ga postavili kranjski deželni poslanci in drugi čestitelji, je brati: Svečenik, pastir je duše vodil, Ljubil narod svoj do konca dni, Z modrim umom v boj je zborov hodil On, ki tukaj v iniru spi.