Uhaja raak daa raiea oedaij ia praznikov. Iaaued daily ezcept' Sundays «ad H Holliday». PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ur*4*»W la spravaltkl prortarti Nit 8. Lawndale Ava. Offtee of Publteatlea: tttT South Lawadala Ava. Telephone, Rockwell 4»04 leto-yeab xx ill Cena lista _jo H.00 at Clii«^ Uli, Jaaury St. III«, U Mm poU-mflim Act mi Oninh ot March I. U7». Chicane III., torek, 8. april« (April 8), 1930. VODJE CARJEV I2BHA-1 JO KANMBATE V večina »lučajih so se izrekli za progresivne senatorje. Naj zanimivejša politična bitka se obeta v Pennsy]yanlji* Acceptance for SMiliag at special rate of poatage provided fsr la P^tioa 11M. Act of Oct. I, 1917, autkorlaed oa lana 14. Uli. Subecrtptien $0.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 83 Wasliington, D. C. — (P. P.) — Voditelji železniških bratovščin so na svojem zborovanju mnogo razpravljali o političnih aspirantih demokratske in republikanske stranke, ki so prijavili svoje kandidature za zvezne senatorje. V splošnem so se izrekli, da bodo podpirali progresivne kandidate, ne glede h kateri stranki pripadajo. Iz raznih vzrokov so se odločili, da bodo podpirali senatorja Boraha, Walsha, McMaster-ja, Simmonsa, Harrisa, Couzen-k a, Nor risa, McNaryja Shepar-da, Harrisona, Robinsona in Capperja. Izrekli so se proti Goffu, Allenu in Metcalfu. V primarni bitki v državi Pennsylvaniji bodo železniške bratovščine podpirale Davisa, sedanjega tajnika zveznega delavskega departmenta, proti Grundyju, katerega opisuje politično glasilo Železničarjev kot odprtega delavskega sovražnika, '"ki se je boril proti vsem delavskim predlogam, ki so bile predložene v legislaturi države Pennsylvanije." Nadalje so se izjavili, da bodo podpirali Vare-jeva kandidata za governerja Franci« S. Browna. Nekateri voditelji železničarjev so nasprotovali Brownu iz razloga, da se ne marajo spuščati v boj radi kandidatov v razne držav- ameriškim institucijam po na-»e uKiide, far gl^vnj nM*n š^LpšiJjuz Moskve, ki ima po vseh leztiiških bratovščin je, da kon- Krajih svoje plačane agente, da centrirajo svoje sile pri volitvah zveznih senatorjev. S tem, ker so voditelji izjavili, da* bodo podpirali Browna pri kampanji za governerja države Pennsylvanije, so vedofna ignorirali Gifford Pinchota, bivšega governerja te države, ki »e je izkazal za najbolj delavstvu naklonjega governerja v zgodovini države. Glavni namen železničarjev je, da porazijo Grundyja, za kar koncentrirajo vse svoje sile. Italijan ubit na protifašističnem shodu New York.—Zadnjo nedeljo je zborovalo 1200 protifašlstič-"Hi Italijanov v New Yorku. Fašisti, ki so hoteli na vsak na-«in razbiti shod, so obvestili zvezno oblast, da je med govorniki tudi neki Armando Borghi, ki je nepostavnim potom prišel iKanade v Združene države. Borghi je bil na odru, ko je policija prišla v dvorano, da ga aretira. Borghi je skočil z odra in u&el s pomočjo zborovalcev, ki so odbijali policaje, ti pa so začeli streljati in ubili enega poslušalca, drugega pa ranili. Shod je bil razbit. Izkoriščanje delavcev Charleston, S. C. — Zamorski delavci prejemajo od $4 do $5 tedenske mezde za deseturno delo na dan v zaprašeni ln nesa-» itarni tovarni Charleston Bag-King Co. Večina teh delavcev ^o otroci in ženske. Kot se glasi poročilo Medna-i «Kinega delavskega odpomoč-nega odbora, so ti delavci ln delavke podvržene pljučnim bo-Iznim v h led vdihavanja prahu v tovarni. ' Kevolta kanadskih radarjev Glace Bay, Kanada. — Med tukajšnjimi rudarji se je dvignilo uporno gibanje proti Lewi-'Ovemu režimu, ki se rastega na vse rudarske unije v Novi ^ koti ji. Na zborovanju diatrikt-"h unij se v čedalje večjem '*b«-gu slišijo glssovi ca pretr-xanje zve* g rudarsko organizacijo v Indlanapoliau. kateri načelu je Lewta, ;2cnski možgani se razlikujejo od moških? Ithaca, N. Y—Dr. James W. Papež, pomožni profesor na Cornell univerzi, je poročal te dni, da ima ženska v svojih možgani^ vse pogoje za in-tektualne spodobnosti kakor moški—kljub temu so njeni možgani nekoliko drugačni od moških. Živčno središče vizije (vida) je pri ženskem spolu bolj razvito kakor pri moškem. Dr. Papež objavlja svoje zaključke na podlagi proučevanja velike zbirke možganov odličnih mož In že-na na Cornell univerzi. Vladni uradnik vidi strahove Za demonstracijami brezposelnih delavcev tiči boljševiška nevarnost, je dejal Barnard VVashington, D. C. — (F. P.) — H. E. Barnard, direktor zveznega biroja za protekcijo otroškega zdravja, je eden tistih, ki vidijo v vsaki stvari "rdečo" propagando, katero sponsirira-jo plačani agentje iz Moskve. To je tudi povedal v svojem govoru, ki ga je imel pred delega-tinjami Ameriške lige ženskih voljlk, ki so se sešle na konferenci v glavnem mestu. "Bolezni, ki so nadlegovale naše pradede", je dejal Barnard, in trpljenje pionirjev, ki so se naseljevali po zapadnih državah, niso niti senca sedanjih bolezni, ki se očitujejo v izgredih v velikih mestih. V teh so na delu ljudje, čijih glavna naloga je, izpodkopavati tla hujskajo delavce na upor proti ameriški vladi. Ti ljudje razširjajo pogubne nauke o Bogu in religijah in uničujejo moralo, na kateri je bilo zgrajeno družinsko življenje v Ameriki." Stavbinska unija bo podpirala Morrowa v volilni kampanji Philadelphia, Pa. — Uradniki so se izrekli, da bodo podpirali Jim Morrowa v volilni kaimpanji, ki je zdaj v teku. Morrow kandidira za governerja. Stavbinska unija je izdala apel na centralno delavsko unijo v Philadelphiji in druge strokovne unije naj ga podpirajo v kampanji. Izgredi pred ukrajinsko cerkvijo v Chicagu Cbicago.—Zadnjo nodeljo so bili izgredi v koloniji Ukrajincev, in sicer med ukrajinskimi komunisti in farani katoliške cerkve sv. Nikolaja, 9akley blvd. in Rice street. Komunisti so delili proti verske letake pred cerkvijo in prišlo je do spopada z verniki. Padale so pesti in koli poglavah. Policija je naredila mir, toda aretiran ni bil nihče. Brezposelnost v New Bedfordu Bedford, Mass. — Skoro polovica tekstilnih tovaren v tem mestu počiva, ostale pa obratujejo s polovičnim časom. Število brezposelnih delavcev stalno raste ln nobenega izgleda ni, da se situacija izboljša v prihodnjih par mesecih. Tovarnarji se izgovarjajo, da je temu krivo pomanjkanje naročil. Tekstilna dražbe js odslovila delavce Greenville, 43.. C.—Tukajšnja tekstilna družba je prošli teden odslovila dvesto delavcev. To je že tretja odslovitev v zadnjih treh mesecih. Uprava tekstilne kompanije se izgovarja, da nima dovolj naročil. Petdn* mik sa »ogaričarje Newark. N. ^-—Nogavlčarakl delavci pri .Ste) ne r Hosiery Co. bodo s pričetkom meseca maja delali le pet dni v tednu In mez-da se jim ne bo znižala. LEWS OPISUJE 2IVUENJE JETNIKOV Pravi, da se jetnikom godi bolje kot pa tekstilnim delavcem v južnih državah Monterey, Cal. — (F. P.) — "Ako bi imel izbirati med dosmrtno ječo v Sen Quentinu in med življenjem tekstilnega delavca v Baldwinovih tekstilnih tovarnah v Marionu, N. C., bi se rajši odločil za prvo," je dejal Sinclair Lewis, poznan ameriški novelist, ki je obiskal Tom Mooneyja, J. B. McNamara in Max Sohmidta v kalifornijski državni jetni&iici. Kakor težko je življenje v zaporu je vseeno bolje kot eksistenca v tekstilnih vasicah v hribih južnih- držav, je dejal Lewis, ki je. obiskal te kraje kmalu 'po dogodku, ko so kom-paflijski pobojniki umorili šest tekstilnih stavkarjev. Pisatelj se je posebno čudil mirnemu razpoloženju, ki ga je pokazal McNamara, ki se nahaja v državni jetnišnici že od leta 1911. Lewis ni na njem opazil nobenega znaka jetniške psihoze, akoprav njegovo delo vpljva moreče na duha, ker McNamara mora streči jetnikom, ki so obsojeni na smrt. Lewis jč bil očaran od osebnosti Mooneyja in Schmidta ln dejal je, da je našel mnogo in-teresantnih karakterjev med jetniki. Izrazil je mnenje, da bi omenjeni trije našli bolj tope ljudi v prostem življenju, kadar bodo in če bodo izpuščeni iz zapora. hm l| Volitve delegatov v Rvsiji za novi kongres Nadaljevanje Stalinove politike je odvisno od tega zborovanja Moskva, 7. apr.—Ena najlju-tejših volilnih kampanj v ruski komunistični stranki, odkar ta stranka izvršuje diktaturo v Rusiji, se otvori te dni. V soboto je centralni eksekutivni odbor stranke sklical strankin kongres za 15. junija 1.1. in razpisal volitve delegatov. V ruski komunistični stranki jc več frakcij, ki so med seboj v konfliktu. Najjačja je frak-cija desničarjev, na čelu katere so Rikov, predsednik sovjetske vlade, Kalinin, predsednik centralnega eksekutivnega sovjetskega odbora, Buharin, bivši glavni urednik "Pravde," oficl-elnega glasila stranke, Krup-skaja, Leninova vdova in drugi. Vsi ti nasprotujejo politiki Josefa Stalina in bodo naravno skušati dobiti kontrolo na prihodnjem kongresu. Odvisno je, katera frakcija izvoli več dele-gatov. Zadnji kongres v decembru 1927 je strmoglavil Leone Troc-kija in ga poslal v izgnanstvo. Prav lahko se zgodi, da prihodnji kongres strmoglavi Stalina in pošlje še njega za Trockijem. Dijaki obsojajo policijske brutalnosti Detroit, Mich. — Na zborovanju vseučiliških študentov Je bila sprejeta resolucija, ki Va* buje ostro kritiko proti brutalnemu postopanju detroitske policije, ki jo Je pokazala v svojih nastopih v demonstracijah brezposelnih delavcev. V resoluciji je rečeno, da je policija tlačila osebno svUbodo. ki je garantirana v ameriški konstltucijl. študentje so se izrekli za popolno svobodo govora, tiska fn iborovanja. Krboki patriarh umrl Bel grad, 7. apr.—Dimitrij To-m a. patriarh srbske pravoslavne cerkve, je včeraj umrl v starosti $4 let. Epizoda iz danskega štetja tirom Mala Stavci pomagajo pri kartah in krstih, odkrivajo nove poklice in vpisujejo samomorilce med žive. Štirje števci za-štrajkali' ' t Chicago. -Zadnjo soboto je noka jezna gospodinja na juž-nozapadni strani mesta telefonirala policiji, da pred durmi njenega stanovanja stoji tujec, ki neprenehoma zvoni in noče oditi. Ko je pridrvel patroljni avto, se je tujec' predstavil policiji kot popisovalec ljudstva in zahteval vstop. Policaj je pomagal vstopiti ln lena, ki se jt bala, da je ropar< je bila tako vesela, da je policajem in števcu postregla s kavo hi prigrizkom. V drugem slučaju je popiso-valka bila prisiljena , igrati "bridge" s partijo domačih, ko je začasno zmanjkalo četrtega igralca. 4Na severni strani mesta je števec vprašal gospodinjo, kaj je njen poklic. "Rodim otroke, vsako letÖ enega* vmes pa delam še kaj drugega," je bil od-govor. Colorado Springs, Oolo.—Neka ženska v okraju El Paso je povedala Števcu, da je pozabila svoje dekliško ime in datum, ko je bila prvič porofceua! Louisville, N. T—Ko Je Albert P. Dtfvls, laatnik restavracije, točno odgovoril na vsa vprašanja pri pofflsovanju njegove družine, je izvršil samomor. Ker Je števec medtem že odštel, je ostal vpisan med živimi. Columbus, Q. — Tukajšnji števci so rešili problem določanja starosti žensk ¿a sledeči na- Čin: ako se Šenslta obotavlja povedati svojo starost, začne števec ugibati in potem pridenc še 20 let . . . Waterloo, Iowa.—Popisovalec je tu našel farmarja, ki je spal v svoji hiši. Hiša pa stoji prav na meji dveh okrajev in postelja je tako postavljena, da farmar drži glavo v okraju Black-hawk in noge v okraju Benton. Ker je glava več kot noge, Ja števec zapisal, da farmar biva v okraju Blaokhawk. Allen town, Pa.—Irma Schank, stara devica, Je rajši Izvršila samomor, kakor da bi bila povedala svojo prsvo starost. Najbrž je imela na vesti še ksk drugi greh . . . Dodge 4/lty, Kane. — fttlrje Števci, k) popisujejo ljudi v o-kraju Greeley, so zadnjo *o!m>-to zastavkali, ker imajo premalo plače. Plača je 10c od otebe v mestu ln 60c na farmah. Tri-Je so se vrnili na delo, ko Jim Je bila plača zvišana na $1 na farmah. Eden pa še stavka dalje. Kaasaa €tty, Kana.—Popisovalec ljudstva Je v neki družini poravnal spor, ki Je trajal dva tedna. Oče in mati se nista mogla zodlniti glede imena njune hčerke, ki je bila rojena pred par ledni, fttevec Je moral imeti ime pa Je predlagal Alice. Ime Je bilo sprejeto In zdaj Je mir v družini. Bovjetl vabijo ameriške turiste Moskva. 7. apr—Sovjetska Rusija bo letos akušala konkurirati z drugimi evropskimi de-želami za ameriške turist«, ki vsako leto pot r oš« veliko denarja v Evropi. Sovjstl upajo do. biti 15,000 turistov, kt bi Um pustili nekaj milijonov dolar-Jev. Prvi korak je bil, da Je sovjetska vlada ttdpravila davek $22 za turiste v««m onim, ki potujejo v Rusijo pod avepkijami sovjetskega uradnega turistov skega biroja. Dalje j« vlada odredila prenovitev In modernltl-ranje hotelov v vseh večjih mestih in fMm je vežbetl «00 vodnikov v angleščini. Poeabna cena tožnj« za ameriške turist« h New Yorka do Moakve in štirinajst dni vožnje po Rusiji Je Skupaj $350. AMERIŠKA TR GOVINA Z SIJO NARAŠČA Vlada je dala koncesije paru-• brodni družbi sa gradnjo par- nikov, ki bodo vsdržavall Komet med Sovjetsko unijo In Ameriko Washington. D. C. — (F. P.) — Pomožni generalni poštar Glover je te dni podal časopisju izjavo o koncesijah, katere Je vlada dala Ameriški eksportnl korporaciji v Camdenu, N. J., sa gradnjo novih ladij, ki bodo vzdrževale promet med Ruatju in Združenimi drŽavami. Omenjena korporacija bo votila tudi pošto in je v to svrho upravičena do vladne subvencijo kot dološa Jones-Whitov zakon, ki je bil pred dvema letoma apre-jet v kongresu. Korporaaija je pred kratkim natnanila, da bo v prihodnjih dveh letih zgradila osem novih parnlkov, da bo tako lahko zmagovala pomorski promet, ki postaja od leta do lata večji med Ameriko in RuaJ-Jo. Amerika Je odprla nova trge za svoje produkte v pristaniščih ob Črnem morju, je isjavil Glover. Parnijtl Ameriške ,ekt-portne korporacije bodo poleg poŠte prevažali avtomobila, poljedelske stroje, katerih primanjkuje v Rusiji in raane druge produkte ameriških industrij. Z razširjenjem trgovino med Rusijo ln Ameriko bodo na bo-Ijem tudi ladjegradniški delavci v Camdenu, mod katerimi je v prošli h dveh letih vladala občutna brezposelnost. Z gradnjo novih parnlkov bo IzginHAlfre*-poselnost in morda bo nMtalo celo pomanjkanje delavcev, ki so izučeni v tej štrokl. Delavska zakoaofcja v driavl Ne« York Ta država ima najboljše lakonr za varstvo delavcev New York. — (F. P.) — Ma .stickova predloga, ki doloma državno starostno pokojni»*» in stare osebe, Je bila pred kratkim sprejeta v državni legislaturi brez vsake ojwzlclje. Predlogo jo governer Roosevelt podpisal. V prvem letu bo Izdanih dva in pol milijona dolarjev pokojnine osebam, ki so d(«ieglc sta rost sedemdeset let ln bivajo v državi deset let ter nimajo nikogar, ki bi skriiel za nje. Ko so nekatere organizacije začele pred par leti z akcijo, da legislature sprejme pokojninski zakon, so nsletele na hud odpor, kajti nlkdo nI slutil, da se bo Ideja v tako kratkem času ure* ničila. Država New York Je ena izmed prvih v ameriški IJ-nlji, ki Je sprejela zakon te državno starostno jiokojnlno. Naiveč zaslug pri tem i ms A. Epstein, tajnik Old Affe Security asociacije, ki je pričel agi-tirati sa sprejetje pokojninske predloge pred šestimi leti. Za četkoma' ao s« vsi smejali njegovim trditvam, ko Je napove doval, da bodo v prihodnjih dvajsetih letih vse države prisiljene sprejeti zakon za državno starostno pokojnino. Dogodki, M ae razvijajo v tej smeri v zad-njih letih, kažejo, da se Bpateln ni motil. Poleg države New York ao Oile allčne predkig» predložene tov v šestih drugih državah V višji zbornici državne legiala-ture v MasaaehuaetUu Je odsek ugodno poročal o predlogi In bo najbrž sprejeta. Poslanci v državni l«gialaturi v New Jer-aeyju ao izbrali poseben konti tej, kateremu Je bilo naročeno, naj študira problem In potn«Je poroča legiala turi. Tudi v t« J državi se pričakuje ugodna akcija v zadevi atarostne pokojnine. Cikaftke unije odpro far-marako kolonijo (Jikaffo. — OkaAka dela v. alta federacija j« kupila sto akrov sveta ob Ogden cesti blizu DoVnens G rova, kakih 25 milj 'sapadno od msata. Zemljišče je stalo $50,000. Tam pojavijo delavsko ra-dlopostajb WCFI.. V ta na-men je Meljenih 10 akrov; drugih lp akrov bo dalavakl park ln tetallh 80 akrov porabijo ak farmsko kolonijo. Oprema za radlopostajo In kolonijo bo stala čes milijon dolarjev. STAVKA VOZ- V ST. L01ISB Grožnja kompanije, da bo upo-sllla atavkokase, ako se vozniki ne vrnejo na delo, nI opla-ŠUa atavkarjev Konferenca delav-ih unij Več kot «nato delavskih orga-nisaclj je poslalo svoje zastopnike na aborovanje mmmmmm^m Philadelphia, Pa. - (F. P.) — Voditelji strokovnih unij so te dni sklicali konferenco, katere se Jo udeležilo nad dvesto delegatov. Namen konference jo bil, izdelati načrt sa sklicanje protestnih demonstracij proti polici Jaki intervenciji v štraj-kih. Oharlee Kennedy, organliator tekstilno unije, Je dobro napa del sodnika McDevitta, ki Jo li dal ostro |K>dnljako prepoved proti plketiranju, in policijo ra di njenega neupravičenega na pada na delavce v Northeastu. Joseph Schwartz, načelnik krajevne poetojanke Konference za »progresivno delavsko akcl Jo, Je poudarjal potrebo akupne-ga dela vaeh unij, da pritisnejo na državno leglslaturo sa spre-Jo^o zakona o starostni potoj-nlni ln saVarovanJt «oper brei-poselnoat. Apeliral Je na «al stopnlke unij, naj pdhljejo delegate na prihodnjo sborovanje Konference za progresivno de lavsko akcijo, na kateri se bo razpravljalo o ustanovitvi novo politične franke. Schwartz Je žigosal župana Mackeyja, ki Jo isdal napačno poročilo |n ga podal Javnosti glede AUrvila brezposelnih. 2u-pan Je namršč trdil, da Ja v Philadelphiji lo okrog 50,000 delavcev bfte dela, dočint Jih Je voA kot sto petdeset tisoč. Pred par meseci je župan Mackey naznanil, da bo začol izvajati program konstrukcij skih del, katerih bo dobilo uposlenje okrog 60,000 delavcev za dobo dveh let. Z deli se še nI pričelo in najbrž se tudi ne bo, akoprav Število brezposelnih delavcev stalno narašča. Ameriške ženske v industrijah Boston, Mass. — Pred kratkim se je v tem mestu vršila konvencija 2ensk« strokovne lige, katere se Je udeležilo več kot sto dalegatinj. Predsednica lige Rose Bchnelderman Je v svojem govoru povdarjala dejstvo, da šenske danes ž« ssvie-majo vašna mesta v ameriških industrijah in da Je agitacija ta Izenačenje mesd t moškimi, ki opravljajo enako delo kot ženske, rodila dobre uspehe. Rasne delavsko unij« so poslale na 4h>-rovanje tvoje representante. Kukali zmagali v A vid Ženeva, 7. apr.—Zakon s« povišanje davka na alkoholne pijače v ftefei Jo bil včeraj sprejet pri pl4>i*eKu ali ljudskem glasovanju. AvicarskJ prohibicionl-stl so živahno agitlrsli za zakon, ki Je bil—«kolikor j« doslej mano —«prejet a 4S7.S40 glasovi |>rotJ <114,916. Po novem zskratovati 60 in še več ntatev, dočlm ao Jih pred dvema l«toma 20. Državna doiavaka federacija Je aponsorlls predlogo, ki Je pre-povsdovsls obratovanje več kot trld«e«*t staUv na pooamexneg» delavca, toda predloga Je bila v legislaturi poražena. 17 isfflpasv ubitih v vlaka Tokio, 1, spr—V nadaljo Je ekeplodlmls lokomotiva vlaka, ki Je votli v Gilo na Japonskem.! Smrtne ne*reč« v rudniku ArnertUville, W. Va. — fttir-J« tamoraki rudarji m> bili ubiti, os«m drugih ps Jo bilo Utko poškodovanih, ko J« na »tal a plinaka «kaplotljs v rwunijekent rudniku, ki gs laatuje Crown Coal Co. v Ar- Mtavks prlaUnlščsrjev gasilni Hueno« Airs«, 7. apr —V kajšnjvm priatanišču Je v to ItbruhnHs aplošna stavka tu. Sedemnajst potnikov Je bitih In sedem ranjenih. bilo u.| pristanlščnih dalavssv. Luka Je popolnoma paralitlraaa, PROSVBTA TOREK, 8. APRILA. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVSUSO NABODNE rODPOS-NK JKUNOTN Or,.. «T mS hUM fcr O» n^tUmti Bm^M S*efHf NarvO.ii*: m UruUmr «JrU»# »«U. flAS «• étrt lata s «• Ihutw» te Ctaara flM «a •»»« »«*•. SH aa pol Mai aa iaa-ifiiistvv ^S.OO» BatxwrlpOaa nu.1 («r th. UattaJ Stota* (auaM Chiaao) a»4 fañada MM kt r»ar. « hira«» and CU»ra |7.M par torrica MMBtriaa U» M p*r >«**• €«»• oaUacrv po dogovoru.- Kokoplal aa na vraiajo. A4rrrtl.il« raUa on **r«*»".t.-llee»i«H»to WÜI not ka prturw4. _____ Nadav u va*, kar iaia atik C Sata» s I'ROS V ETA MIHI Saatk Lavadala Am« Chiraga, IlllaaU. MKMbKK or TUL IXORRATRD PSKSS Glasovi izf naselbin Svoboda govora v Bostonu Svoboda govora — »n tiska — je zajamčena v ustavi, toda kaj je ustava med prijatelji in bratci, ki kontrolirajo mesta In države in sploh vso ameriško deželo svobode! Priča je stari Boston, slavno mosto, kjer so nekoč puritanci izganjali hudiča Iz ljudi in obešali coprnice, danes pa plenijo knjige in natikajo torbo govornikom na usta. Pred nekaj dnevi je bil narejen poskus v massachusettekl državni zbornici za priznanje svobode govora, klanec Fr. G. Goodale Je predlagal, naj bi na glavnem trgu v Bostonu, takozvanem Boaton Common, ljudje zborovali in govorili, ne da bi jim bilo treba vpraševati policijo za dovoljenje; ista pravica naj bi veljala tudi za vae javne parke v državi. Policija lahko pazi, da ne gre govornik čez mejo postav, ne sme pa ovirati govora in zborovatlcev; sploh je predloga predpisavala bolj milo formo svobode govora. Zgodilo ae je čudo, da je zbornični odsek priporočil predlogo v sprejetje ln prišlo je do ljute razprave v zbornici. Par poslancev je predlogo vneto zagovarjalo. Zgodilo ae je ¿e eno čudo, da je predlogo zagovarjal tudi irski katolik John P. Connolly. Toda večina Je bila proti. Glavna opizicija je bila iz katoliškega Bostona in opozicijo je vodil I>ewls R. Sullivan Jr., ki je dejal, da j* predloga "anarhističnega in boljševiškega izvora," kajti njen avtor Goodale je bil med odvetniki, ki so zagovarjali Sacca in Vanietija! Večina katoliftkih poslancev je poudarjala, da nočejo, da bi njihove hčere poslušale govore o porodni kontroli, kadar bi stopile na Boston Common ali v park! Predloga Je propadla. Poskus se ni *ob-neael. Puritanstvo stsregs Bostona je bilo srečno obvarovano pred pošastjo svobode govora In angelsko čiste hčere bostonskih uttra-licemercev niso le v nevarnosti, da bi čtrie na trgu ali v parkih govor o porodni kontroli. Rajši bodo to reč čitale na skrivnem kje v kakem kotu! Taka je civilna svoboda v Bostonu. Ampak licemerci imajo dovolj poguma in nič jih ni sram zahtevati na vsa usta vso svobodo v_ Rusiji. ____ Filmski problem Amerika izdeluje devetdeset odstotkov filmov na svetu. Brez malega vsi filmi, ki so predvajani v Ameriki, se Mljejo v Evropo, Centralno in Južno Ameriko in drugam in mi-HJoni gledalcev srebajo s platna imerlško puri-lansko kulturo. Dokler so bili filmi molčeči, je bilo lahko. Vmesno besedilo v angleškem jeziku Je bilo izrezano in nadomeščeno z besedilom v jeziku dežele, kjer je film gostoval. Toda govoreči filmi so izpremeniH situacijo. V govorečem filmu govore osebe na platnu kakor na odru in angleškega govora ni mogoče prestaviti v tuje jezike. Tujci so se začeli puntati proti ameriškim filmom. Najbolj se upirajo Itali-Jani, Francozi in Nemci, ki pravijo, da Amerika s svojo angleščino v filmih ogroža njihove jezike. Sicer poskušajo sami proizvajati svoje filme, a uspeha ni; ameriške tehnike ne morejo doseči, ker so patenti prwiragl In prema lo je kapitala. Tako je ameriška filmska industrija — ki je poleg avtomobilske in butlegarske ena največjih na svetu — prišla v veliki» zagato. Z bizniftkega stališča bi Amerika rada zadovoljila vse narode na svetu, ker dolar je prvi, a z jezikovnega ne more. Le dvsizhoda sta mogoča. Prvič nova iznajdba, ki lahko poljubno izpremnija jezike v filmih. Te Ae nI. Drugič produkcija filmov v jezikih vseh večjih naro-dov. To )ut pomeni ogromne stroške, ki obratno povečajo ceno filmov v tujih jezikih In lahko skrahira Inozemski trg. Problem je nerešen in mudtem morajo ne-angle^ki narodi poslušati aiiglnAko govorico na platnu in se učiti angleškega jezika, če hočejo razumeti. Iz Wisconsina prihaja vest, da se tam pripravlja porod delavske stranke (labor par-ty) v Združenih državah. Socialisti in pro-gretisli se nameravajo združiti in pridobiti strokovne unije za »amoMiojno delavsko politično »tranko, ki nastopi pri državnih volitvah za governerja in poslance državne posta* vodaje. Veleval«-o korak! Ta akcija mora priti prejahslej — in zakaj bi ne prišla v Wis-consinu. kjer je delavstvo pokazalo največ napredka? llspeton začetek v Wisconsinu kmalu potegne v novo akcijo delavske ln druge napredne organizacij« v ostalih državah Unij«. Jugoslovanskemu občinstvu v Mlnnesotl Peta letna konvencija Ameriške Jugoslovanske zvese v Mlnnesotl, ki se je yršila v mestu. Rveleth dne 26. avguita 1929 je sprejela sledečo resolucijo: Ker bo leto 1980 stoletnica, odkar j« stopil ns smeriika tis as* slavn »loupaski irrfsijonsr rev. Frlderfi Baraga; in, Ksr j« bil on nsm Jugoslovanom tskerslu* kažipot v Zdrttšene d rta v« ameriške, kateremu smo mi Jugo ■lovsni pozneje sledili v to nsio nove domovino, Ameriko; in Hftr bi bilo* velepo meniji vo zs na: Jsgpelovane v Minnesoti, ako bi > letu 1930 proslavljali «toletnico nje-govdka prihodu v Združene driavi terja ta način izkazali čast enenic izraed prvih ainov slovenske ocirom* juftffclovenske matere, ki j« pred sto lati dospel v Ameriko, in veliko sto ril na polju civilizacije. Zatorej delegacija zbrana ns ,pet> letni konvenciji Ameriške Jufoslo-vttfcke zvese v Minness«, vriei« U v E velet h City auditorism v nedeljo dne 26. svgusta im, uvidi in sms tre umestno in za nas jugoslovanski narod v Mlnnesori velepomenljivo ako bi mi Jugoslovani v Minnesoti v letu '1980 proslavljali stoletnico Baragovega prihoda v Ameriko. Nadalje konvencija A. J. Z. pooblasti glavni odbor Zvese, ds potom glavnega tajnika takoj stopi v kores pondenco z vsemi jugoslovanskimi podpornimi, izobratevalaimi in kul turnimi drufttvi v Minnesoti ter Jih prosi, naj bi skupno sodelovala i AJZ v Minnesoti pri proslavi ome njene stoletnice. Bodi nadalje sklenjeno, ds se po en iztis te reselucije pošlje za pri občitev vsem Jugoslovanskim listo« v Združenih državah kakor tudi vam Jugoslovanskim podpornim društvom v državi Minnesota. Soglasno sprejeto na peti redni let ni konvenciji AJZ v Evelethu, Min nesota, dne 25. avgusta tM*. Geo. J. Brlsee, predsednik AJZ. John Maver a, tajaik AJZ. Potom sprejete resolucije je delegacija, zbrana na peti letni konvenciji Ameriške Jugoslovanske zveze v Minnesoti, zavzela samo nekAko akcijo za proslavo stoletnice prihoda v Združene države enega tomed ainov slovenske, oziroma jugoslovanske matere, ki je prod sto leti stopil na ameriška tla. Toda o-m en j ena stoletnica se pa zamo-re uspešno proslaviti le pod pogojem, ako se jugoslovanska podporna in kulturna društva v Minnesoti zavzamejo za idejo, in če aklenejo, da bodo korpora-tivno sodelovali pri tmenjeni proslavi z Ameriško jugoeiovan sko zvezo v Minnesoti. Zatorej ae je dne 25. marca t. 1. poslalo vsem jugoslovanskim podpornim ln kulturnim društvom v Minnesoti pozive za skupno konferenco vseh druš te v, ki se bo vršila v City Audi torium v mestu Eveleth, Minn., v nedeljo dne 11. maja ob 2. u-rl popoldne. Vsako podporno ln kulturno društvo je deležno do treh delegatov. Delegate naj društva izvolijo v mesecu aprilu. Omenjena konferenca bo sklenila, se 11 proslavi omenjena stoletnica ali ne. Ob zaključku mojega članka moram na tem mestu omeniti, da se tupatam dobe rojaki Minnesoti, ki nasprotujejo proslavi stoletnice Friderik Bara-goveka prihoda v Združene države. Dotičniki stavijo njih na-sprotstvo na podlagi dejstva, da je bil Friderik Baraga duhovnik, oziroma miaijonar ln pozneje škof, in da vsled tega ne zasluži te časti od našega naroda. Tem prijateljem le rečem, tla človek se ne meri |k> njegovem poklicu, ampak po njegovem delu, ki ga je storil za avoj - narod ali pa za Človeško družbo vobče. Torej čast komur čast, ne oziraje se na njegov poklic ali |k>-Ihično prepričanje. Poklic misijonarja, pa naj si bo katerekoli verske sekte, je pa tudi ča sten poklic, katerega spoštujejo vsi civilizirani narodi, ln vsled tega tudi misijonar zasluži Čast za avoje požrtvovalno delo. Nadalje moram pa tudi do-tičnlm prijateljem pojasniti, ako zastopniki jugoslovanskega narodi Minnesoti sklenejo, da se proslavi omenjena stoletnica, se fe bo proslavila zato, ker Je pili v vrste onih naših rojakov, ki so za to, da se omenjWia sto- letnica proslavi in s tem poka/« imeriški javnosti, da naš narod oi prišel v Združene države samo pred par leti, ampak da je le preteklo sto, let, od kar so ilnovi naših siovenakih mater lapuščali rojstno grudo in dospeli v Ameriko in pomagali pri razvoju dežele. Ce to storimo, bomo tudi obenem postavili naš narod na površje ameriške javnosti, da ga bo potem 1 »meriški narod malo bolj čislal in spoštoval kot ga je do danes, čislal in spoštoval v več ozirih. John Movern, tajnik AJZ v Minnesoti. J. R. Z. in primorski Slovenci Waukegan, DI. — Pod tem naslovom je izšel dopis cleveland-skega rojaka Andreja KriŽman čiča. Ko aem ta dopis dodpbra preštudiral, me jr popadla jeza na naše urednike. Zakaj njegovega doplaa ne priobčite v sredini izdaji in na najodličnejiem prostoru, magari na prvi strani? Da popravite napake, ki ste jih naredili, vam svetujem, dragi urednik, sledeče: V posebni izdaji priobčite vse dopise t^kih dopisnikov, ki so—kakor ae pravi—'"aklih". Ampak vse atros-ke posebne izdaje morate plačati seveda aami, aaj zato vas plačamo Člani SNPJ! (Vas bomo že sfiksali!) In pa to-le si še posebno zapomnite r Dopise priobčite v originalu kakor so poslani! Tako. Rojak Križmančič pravi, da je bilo veliko navdušenje ob ustanovitvi J>RZ, kajti cilj je bil o-svoboditev Primorcev. Članstvo JRZ je bilo raaočarano radi nenadne okupacije PrimorjaV I-taliji. Glavni faktorji JRZ so ae tega dobro zavedali in še prav jim je prišlo. Organtocijo so razpustili in denar najbrž .. Križmančič pravi, da ao h ga polastili, ali da so lažje poljem posegli. (Prosim br. Križmančič, če je tako, potem navedite osebe s polnim imenom, da jihjsfi-ksamo. Nič se ne bojte, moja malenkost je v tem oeiru \ vami). Jaz aem zmirom mislil, da je bilo JRZ ustanovljeno zato, da bi bila Jugoslavija republika. Kakopak, ¡primorski rojaki bi tudi spadali pod republiko. Pa jo ljubi Bog drugače ukrenil. Glejte si no, glejte! Ves čas sem bil tajnik lokalne organizacije JRZ v naši naselbini in en krat ali dvakrat sem bil celo na konvenciji JRZ, pa nisem vedel do danes, da je bilo JRZ organizirano zato; da reši primorske Slovence izpod Italije. Republi-čansko združenje je bilo vendar poprej organizirano, preden je Italija okupirala Primorje. In ali niso v Jugoslaviji Imeli splošno glasovanje (volitve) glede republike in monarhije? Pa ao državljani odglasovali za monarhijo. To je bil menda tudi vzrok, da nismo hoteli več delati za JRZ. Cemu naj mi tukaj, ako se oni tam sami tako malo brigajo za svojo avofbodo? Nadalje pravi rojak Križmančič, da so se Cehi ob času vojne prostovoljno prijavili za bo» proti Avstriji in svobodo svojega naroda. In pravi, da je bil navzoč, ko so se v Clevelandu ti prostovoljci poslavljali od svojih mater, zaročenk in šena. To, pravi, ga je tako globoko ganilo, da si je mislil: "Kaj pa mi Slo-venci?" Dobro. Torej Cehi niso čakali na Marksovo odrešenje, pravite! A česa ste vi čakali potem? Zakaj niste tudi kakšno ekspe-dicijo siovenakih legionarjev organizirali? Vidite, najbrž ste vi sami z vašo stranko vred kri vi. da ao primoraki Slovenci danes pod italijanakim fašizmom! In potom, ko bi bili rešili Primorce. bi se bili lahko udrletill boja proti boljševlkom kot ao ae slavni češki legionarji vojskovali rama db rami z ruskimi ca riati. Judenič-Ko^ak-Denikin. nekod v Sibiriji za obstoj carja in njegove dinastije. Slava, ko- vseh državah vladajo, z jzjemo v Ausiji in Angliji. Kierikali-zem nam je ostal iz srednjega veka in je najgrši madež v 20. stoletju. Najbrž je tudi naš rojak Kritmančič v tem taboru. Gardenova stranka danes n« eksistira v Italiji, ker so jo fašisti razbili. Je pa toliko močnejša vaša stranka z rimskim papežem na Čelu. Vprašajte rajši za pomoč Primorcem pri papežu in drugih klerikalnih veljakih, ki imajo mošnjo, da mili j onkrat odtehta imovino JRZ. in poleg tega imajo tudi besedo, ki kaj zaleže pri fašistih. Saj se je vendar vaša stranka zvezala; s fašisti ali ne? Če pa ste narodnjak ali svobodomislec. ki gre samo enkrat na letp k sv. maéi, jaz ne vidim nobene raz ike med klerikalci in narodnjaki, oba sta dobra zavajalca pri • prostega ljudstva. Lepo je, če , e človek ponosen in ako ima biti na kaj ponosen. Toda vaša »tranka je slab ponoe. Vse polno ima gnilega in trohljivega "bru- _ _ », na. In to je tiste vrste zdravilo— kakor pravite vi—s katerim se vaša stranka že 1930. leto maže in vi, kolikor let ste star? Imovina JRZ ne spada direktno nobeni stranki, to je res, am pak pristaši Gardenove stranke »o najbolj delali, da se je denar sjeupaj zbral in so tudi upravičenj, ¿feni je vseeno, koliko tisoč ^pov čita moj dopis, če tudi noben, ampak glavno je, da ga čita, rojak Andrej Križmančič. Pozdrav vsem tistim, ki ver-japfiejo v stranko, katero Gar-den propagira! wr, Martin Judnkh. Uspeh uprizoritve , Export, Pa. — Dne 15. marca se je vršila tukaj veselica z igro "Trije ptički," katero Je uprizo ril dramatični klub Svoboda iz East Pittaburgha s sodelava-njem Jugoslovanov v Exportu. Cisti dobiček je bif namenjen v korist Delavske obrane v Ameriki. Udeležba je bila velika in razpoloženje vsestransko dobro. Igralcem gre priznanje, da so se vseskozi dobro postavili, kakor tudi tamburškemu zboru, Ici je igral poskočne komade. V srednji številki Pro-svete z dne 12. marca se pa dopisnik iz Exporta huduje, češ da so se ob času uprizoritve vr šile razne zakotne zabave v namenu, da škodujejo uprizoritvi. Kolikor je meni znano, se ni vfšila na tisti večer nobena zakotna zabava, vsaj med export-skltíii Slovenci ne. Priporočljivo za dopisnika bi bilo, da bi vsig povedal, kje in pod kate rim pokroviteljstvom se se vršile dotične zabave, da bi občinstvo vsaj vedelo, komu misli vračati za pojasnilo. A. Martlnsek. gl direktorij, aaj ae vae spreminja in tako ae mora tudi to. Samo da gledajo za napredek. Večgrat sem «že omenil, da se moramo bolj z mladino razumeti. Pa potem slišim od at/ani, da naj jih prvo sam zeedim. To mora imeti le slabe posledice. Zrakoplov v službi znanosti Dr. Fridjof Nansen o znanstveni «premi svoje odprave na aoverni tečaj V našem načrtu je start z zadnje evropske postaje v najsevernejši Norveški, in sicer ali Radi društva SNPJ trdi, da aol v Varangerju, Kirkenesu ali, kar je verjetnej. dobri člani. Nekaj jih je, ali on | še, v TrOmsou, da moremo preleteti arktične pokrajine na ameriškem ozemlju ležeč« obale GreenJanda v prave u Fairbanksa na A laski kjer je postaja z jamborom za pristajanje, v Fairbanksu bomo zrakoplov napolnili s plinom in potem poletimo čez notranja, večinoma še neznana ozemlja Arktide okolu severnega te. čaja. Po tem jpoletu se vrnemo zopet v Fair. banka. ..Kadar bo zrakoplov v drugič napol, njen s potrebno množino plina, se bo vrnil čet pokrajine severnega tečaja na sibirske obale tečaja in potem, ko bo preletel med drugim ne-tudi nekaj žensk, katerih nismo I znano deželo Nikolaja II. ali Severno deželo mogli dobiti v društvo Triglav. | se bo vrnil na «voje izhodišče v severni Norvel ški ter bo letel od tam v Friedrichshafen. ■ ne sme sebe šteti, ker je s Jane-, zom skupaj iskal glavnega podpredsednika SNPJ po hišah, in ko ga je našel, je začel vihati rokave, ker je organiziral žensko društvo. Ta dobri član je tudi za to, da se porine žensko društvp iz dvorane.| Zakaj ne bi dali več prilike ženskam za samostojno nastopanje? SNPJ ima pod okriljem Torej ni nobene napake pri tem. Glede igranja ne piše resnice, ker trdi, da igrajo za kratek Čas Jaz sam rad igram, ako imam čas, ali ne za kratek čas,, ker ne moreš dobiti družbe. Grem pa za male cente in proti temu bi še ne bil toliko; Imajo pa igra nje za velik denar in jaz aem bil proti temu že več časa in bom v bodoče. Glede nakupa potrebščin pa ne zamerim tebi — zamerim pa ostalim direktorjem. Jaz sent tudi priporočal čitalnico in več naprednih idej, pa se tudi , niste strinjali. Frank Zalar. Novo društvo Johnstown, Pa.—Pri nas na Moxham se je ustanovilo novo angleško poslujoče društvo S. N, P. J. Poskušalo se je z novim društvom že večkratprej, pa menda razmere niso bile »rele zato. To pot se je pa posrečilo. V nedeljo, 30. marca, je imelo novo društvo svojo ustanovno sejo, na kateri je bilo sprejetih 2\ novih članov, toliko ali več je bilo navzočih drugih mladih članov, ki pripadajo k raznim društvom v tej okolici, ki name ravajo pristopiti k novemu. Navdušenje mladine na toj seji je bilo veliko in upati je, da se bo novo društvo razvilo v kratkem bil Friderik Barsga duhovnik in mur slava. A vi ste slab rudo-mlfljonar in potnej škof, am- ljub in narodnjak! p^k zato. ker je bil on sin slo- Kljub avoMnl čehoslovaški vtlike osi roma jugoslovanske republiki pa še tmiraj priha-matere. jajo češki in slovaški kmetje in Zatorej je upati, da bo to delavci v Ameriko za kruhom* pojfunik» dotičnike nekoliko po-; o motv>polu Gardenove stran-tolažilo ter da bodo tudi oni sto- k«! Meščanske stranke skoro v Zrakoplov bo prevoziti po dosedanjem na-črtu 5200 do 7200 km. Akcijski radij zrako. plova bo znašal kakih 12.000 km. To je precej ^ širok krog. Če ta načrt izvedemo, bo nak odprava dejansko obsegla celotno ozemlje fe neraziskanih krajev v arktičnem ozemlju. Med križarenjem se bodo vršila vaakovrstna opazo-vanja in s pomočjo fotogramatičnega postopka bomo uspehe naših opazovanj vrisali rl zemljevid. Morske globine, ki jih bomo prele-teli, bomo ugotavljali a posebnimi napravami za glasovne odmeve. Ti aparati se lahko upo-rabljajo na zrakoplovu, tako da nam ne bo potrebno izkrcanje na ledu. Uporabili jih bo-mo povsod, kjer bomo videli razpoko v ledu. Naprava je v zvezi s kablom, ki se spusti v vodo. Na ta poenostavljeni način se glasovni snemki napravijo brez posebne težave in vo. dijo do ugotovitve morske globine. Na ta način upam6, da bo ekspedicija mogla ugotoviti, kako razprostranjena je in kakšno obliko ima globoka tečajna kotlina, ki je bila odkrita za Časa odprave ladje "Fram" v letih 1893—96 in tako se bo morda tudi posrečilo ugotoviti obrežje velikega kontinentalnega ozemlja, ki obdaja to kotlino. Dalj« obstoji upanje, da se bo ekspediciji posrečilo končnoveljavno rešiti bistvene zemljepisne probleme, ki še vedno čakajo na zale-denelem severu na avojo rešitev. Na drugem poletu bo morda mogoče izkrcanje na ledu, kar bo omogočilo merjenje morske temperature do globine 2000 metrov v vzhodnih morskih globinah kotline severnega tečaja. Poleg tega eo v načrtu še druga opazovanja. Namen od-v enega najmočnejših v tej oko-| fcrave bo, opazovati pojave tudi v zgornjih pla-lici. «teh ozračja severnega tečaja in posebej ugo Ustanovne seje sta se udele-1 toviti višino meje mod troposfero in stratosfero. Preizkusili bomo tudi magnetične toke v teh neznanih pokrajinah. Upamo, da bomo položili temeljni kamen za metodično-znanstvena opazovanja Arktide. Posebnega pomeni pa bodo po vsej priliki izkustva, ki jih bomo napravili glede uporabnosti zrakoplova za znanstvena raziskovanja. (Konae prihodnjič.) Prijateljski odgovor . Johnstown, Pa. — Primoran sem odgovarjati na odgovor Mike Krofina, ker on ne piše reanice o gospodarstvu in na<-pnedku Doma. Jaz sem zadnji* priporočal več skupnega dela. Sedaj se pa Mike Krofina oglasi in me hoče pokazati za raz-dlrača. No. Mike. ti misliš še obenem povedati, da sem prišel k polni mizi in da jo hočem izprazniti. Sebe in druge direktorje pa malo gori vzdigniti, kako dobri da so za Dom, jaz pa. da nisem ak tiven in da bi dom šel boljše naprej. O, kaj si ti tako priden? Jaz sem bil že pri prvih direktorjih, ko smo še ugibali, kako bi na pravili eno ali drugo in sem pa magal pri vsem tem po svoji moči. Krofina je pa od strani gledal in še nekaj drugih. Tukaj lahko vidiš, ds si v zmoti. Za delo gre hvala sledečim o- žila tudi prvi gl. podpr. br. Vi-drich in gl. porotnik br. Fr. Pod boj. Oba sta y izbranih besedah vzpodbujala mladino in jim dala nasvete, kako naj vodijo svoje novo društvo. Strašilo se nas je, češ, da bo angleško govoreče društvo "Friendly City" v Conemaughu smatralo naš korak njegovemu društvu sovražnim. Pojasnilo se jim je, da je njih društvo oddaljeno in druge vzroke, ki so s tem v zvezi. Pa ni bik) nič za mere. Preds. in podpr. društva "Friendly City" sta se udeležila ustanovne seje in izjavila, da je njih društvo pripravljeno pomagati novemu društvu, kjer in kar je mogoče. Tako je prav. Da se je dobilo toliko novih članov, je zasluga največ br. Leo Beltza, ki je dobil sam polovico novih članov, Stanislav Kobala, člana št. 82 in Frances Langerholc. Ti trije so se dogovorili in začeli z agitacijo od hiše do hiše in v teku enega tedna so dobili zgoraj navedeno število novih članov.—Društvo si je Izvolilo ime "Flood City." —Želim novemu društvu veliko uspeha v vseh ozirih. Na mlado članstvo pa apeliram, naj skuša voditi svoje novo društvo tako, da bo v ponos njim samim in vsemu članstvu SNPJ —John Langerholc. UMETNA NEVIHTA Petdeset uglednih angleških inženirjev (med njimi štirje Noblovi odlikovanci) se je zbralo v Wickersovi elektrotehnični tovarni v Manchestru, da poskusijo ustvariti umetno nevihto. Montirali so v to svrho vrsto aparatov, ki sproŽMr* skupno do milijonov voltov jako strujo. V laboratoriju so ugasnili vie žarnice in potem so napeljali po preizkušenem novem transformatorju ves tok v velikansko bakreno kroglo, ki je visela na izolirani žici v višini 6 metrov. Okoli krogle so pričeli Švi-gati bliski. Naposled je Izločila krogla velik žareč klopčlč, okroglo strelo, ki je urno «pU-vala na tla. Zadonel je strašen udarec, ki je bil povsem sličen pravemu gromu, in potem je zopet zavladala tema. "Dobro, da smo pod streho!" so se smejali opazovalci: "zunaj bi povzročil sličen udarec najhujši naliv!" Ameriško življenje Od zastopnika Moon Run. lUu—Pred kratkem aem obiakal več naselbin v 114. Cerkveni vlnaki kozarci Neka večja prodajalna v Chicagu je povabila pet cerkva v Evanstonu, naj pogrnejo vm-ka svojo mizo v prodajalni v svrho izložbe m cerkev, ki bo imela najboljše pogrnjeno dobi $60 nagrade. Cerkve, ki so tekmovale kem sem obiskal več na^lbin v, dan marca sem jo mahnil v "P^J®^ nalogo, da Izvrše delo. Moon Run. Obisksl sem družino Mize so bile kmalu pogrnjene druga P™* 2ust, ki je pred psr meseci iz-1 druge v sijajno opremljenem oddaBm mogog gubila gospodarja Johna 2usta. prodajalne v downtownji. Na mizsh i• • 1 vaa jedilna oprema po najboljšem modern^ okusu. Prišla pa >e revolta. fcenske pri vih mizah so opazile, da stoje ns dveh mi tudi vinske kupice. To je bilo «et"';*1" dobi svete prohibiclje! Mize sicer nie» ^ prišla tudi Mary 2uet iz Chics I označene z imeni cetkva niti a «wittan». ga. ki je ostala pri materi več ženski jezički so ae dobro poznali in br» ^ tednov. Morala se je vrniti k! gali M milj na uro, da eo kozarci za Med tem Časom je v tej našel binl umrl tudi John Zagoda. star 61 let in splošno priljubljen med rojaki. Na pogreb svojega očeta jo svoji družini. Ker imata obe vdo-1 katoliški in epiakopalni mizi. Občinstvo, ki y Kri* Lk tlelo gre nvaia sieaecim o- * 1 *r rrf7T'----. „ Kn*4 eebam: Frank Cučku. Frank , vi mnogo prijateljev v naeelbi i opazovalo kontlikt ae Je alln*M-bavaH ^ . Kločivšku. John Jagru. Anton!ni. bo y nad izgubo soprogov * rešil prodajalnilki Dtmku. Joe Rogelnu. Frank, nekoliko^ažje pozabljena. Obe k vinskim kuplcsm ns mizi P*** Korelcu in John Zupenu. Jsz ms izrekam moje sotalje. napis s pojasnilom, daso £ ' Aatoa Zttfanèek. ce za orehe", po angleško: for nutsi^^^ ne ugovarjam, ako je sedaj dru- Vesti iz Jugoslavije Velik uspeh prvega zvočnega filma v Ljubljani Ljubljana, 7. marca 1980 Včeraj je bilo teden dni, kar ne je vršila prva uprizoritev zvočnega filma v Ljubljani in .sicer v demokratskem elitnem kinu "Matica." Sicer bi ga moral ze preje uprizoriti "Kino Ljubljanski dvor," ki je bil rokah vojnih invalidov, ali de. mokrati so tik pred premijero teija filma invalidski kino ku pili in si s tem zagotovili ne omejeno kinematografsko oblast v Ljubljani. Oni 'film • Dvoru" bi bil sicer po sistemu sinhronizirane glasbe, vendar b> bil za Ljubljano tudi senzacije .prvovrstne. Predvaja se ameri ¿ki film "The Einging Fool" — "Nori pevec." Ta film žanje tudi v Ljubljani uspehe kot po vsem svetu. Proceeije hodijo kino, za vstopnice se tepejo stoje za nje v vrstah kot smo »tali med vojno za kruh Jn po deželski ljudje romajo v Ljubljano kot v sveto mesto Meko Ko poje v predigri ameriški tenorist William O'Neille, začne publika naenkrat aplavdirati in niti čudno se ti ne zdi. Zaveš se šele, ko slišiš sooeda, ki pravi, "Poglej jih no, mislijo, da so na koncertu." In tudi tebi se je zdelo tako. Ko pa pride Al Jolson in nje {rov Sonny Boy te ves premaga in drhtiš za malega Sonnyja razjarjen nad grdo Moli. Ljudje jočejo, neprestano smrkanje slišiš, in pravijo, da je tudi moških malo brez eolza v očeh. Po predstavi pa hodijo ljudje otipavati platno, gledati za platno in iskati, kam se je Al Jolson skril in ž njim vred orkester Ne morejo verjeti, da je bilo to na platnu in da ao poleg Al Jol sona, ljubkega Sonnyja in Moli fotografirali tudi njih glas. Da, pa je resnica: čudeži se gode ali ne v Lurdu in konnersreuthu, nexo v tehničnih laboratorijih in institutih. Cela Ljubljana pa poje, gramofoni hreščijo in sploh v moti i je lepa pesem očetovske lju-bavi, pesem Sonny Boyu. Naj jo navedemo, morda bi jo rad) ¿apeli v slovenskem^ jeziku, saj angleško jo znate gotovo: Mirno lc zaspi, Sonny Boy, n zapri oči, Sonny Boy, ;voje naj ročice božajo mi lice, «unjaj, «ia «i kralj, Sonny Boy! Svozde Hanjavp : vftfno«t,ne višave alf žare, Sonny Boy! Zvončki zvonijo. >ttfki žvrgoiijo, fbl pojo, Sonny Boy! 'az pa imam te tako zelo rad, aj »i največji, najdražji moj zaklad, p sanjaj sanje življenja, nirno brez trpljenja, aj ni ve« moj, Sonny Boy! Tako triumfirajo Al Jolson. wnny Boy in moderna tehnika H) svetu, nam pa, ki smo ljudje modernega" stoletja tehnike n izumov se to zdi samo ob sebi imevno in se niti ne razburjamo »tva z ozirom na socialističen pokret. On meni, da bi znalo P»ti do tega, da si boeta zadruga ratvo in soeialen stranksr-ski pokret prišla v konkurenčno borbo pri zavzemanju mase. V drugem delu predavanja je pa naštel vprašanje -posredovanja med mestnimi (konzumnimi) zadrugami ter kmečkimi pro-duktivno-poijedelskimi zadrugami. Zavzemal se je za novo vrsto zadrug, ki naj bi posredovale med enimi in drugimi, kajti danes posreduje privaten trgovec, ki pa požre pri tem posredovanju skoro 50% ter s tem posredovanjem tudi blago podraži za 50^. Njegovemu vsekakor stvarnemu predavanju so z zanimanjem sledili vsi navzoči, Bredsednik Zveze gospodarskih zadrug zadružnik Anton Kristan se mu je nato zahvalil ter v kratkih potezah ponovil predavanje v slovenskem jeziku, kajti predavatelj je govoril nemško. Zadružnik Kristan je tudi omenil, da so Cehi že začeli poizkuse na praktičnem polju s posredovalnimi zadrugami, ki zaznamujejo pri njih že precejšnje uspehe. Nato je pozval vse navzoče, naj se udeleže današnjega predavanja, ki je namenjeno širnemu občinstvu. Vršilo se bo v dvorani Okrožnega u-rada za zavarovanje delavcev. • O tem predavanju bomo poročilo še prinesli. Jugoslovanski visokofiolci v Brnu Brno, 5. marca. Po kongresu dijaške Male antante, ki se je vršil te dni v Pragi, so priredili udeleženci exkurzijo po večjih čehoslova-ških mestih. V torek je prispe-o v Brno iz Zlina 330 jugoslovanskih študentov in študentk. Po prisrčnem sprejemu na ko-odvoru so si ogledali mesto in njega znamenitosti. Po ulicah so prepevali pesmi, ki so vzbujale pri prebivalcih splošno zanimanje. Smrtna koaa. V sanatoriju 'etrovo selo je na Jožef o vo zjutraj umrla služkinja Marija Ce-sarko, stara 19 let, v splošni mariborski bolnišnici pa istega dne Tereza Žunko, žena posestnika v Radvanju. Stara je bila 59 let. V celjeki javni bolnišnici so u-mrli: 57 letni brezposelni zidar Sinko Lipovšek iz PetrovČ, 2 in pol letni posestnikov sin Andrej Jezernik iz Zgornje Ponikve, obč. Vel. Pirešica (za davico), in 20 letni zasebni uradnik Ludvik Delakorda iz Gaberja pri Ce-ju. _ Primorski novic« Mnogo je vojnih oškodovancev, ki dolgujejo hipotečnemu zavodu v Gorici ali Federalu v Benetkah večje ali manjše vso-;e. Ti dolgovi so nastali, ker Je finančna intendanca izplačala manj vojne odškodnine kakor >anka predplačila. Marsikateri vojni oškodovanec je prišel radi teh dolgov ob svoje posestvo. Parlamentu je predložen načrt »reveč. Saj bi celo ugrabitev <Ä hoče urediti od |trele zneba, dasi je to že delo-na napravil veliki borec za svo-»odo Benjamin Franklin, in u-rahitev nekdanjih bogov "bilka in groma ne smatrali za kaj »osebnega. Da, nismo skoro ver. i udje, dojemajoči veličino na-ave; -mo že stroji, predhodniki « »bo to v, ki nas bodo zasužnjili. Ui čas hiti in ne vpraša nas. 'redavanje zadruga rja prof. dr. lahana Totomlanza v Ljubljani Ljubljana, 8. marca 1930 Včeraj zvečer je predaval v '>"rani delavske zbornice znani adrugsr Armenec prof. dr. Via «n Totomlanez, ki živi sedaj v >r*gi, toda predava tudi na vi-'»ki Moli za svetovno trgovino v Berlinu o zadružništvu. Včerajšnje predavanje je bi-> I«' za delegate zadružnih zvez. 'redavanje je otvoril zadružnik tnton Kristan, predsednik Zve " ?"«podarsklh zadrug, ki Je v ratkem nagovoru pozdravil rtdavataija. Nato je «Milo predavanje, v *t«rem je predavatelj v svo-nad fM uro dolgem preda-*nju načel dve vaini vprašanji ikajošl ae bodočnosti zadrugar-tva. Predavatelj ae je lotil ; rašanja bodočnosti zadrugar- plačevanje teh dolgov na dobe 30 let. / Par prevedb priimkov: Kuš-lan Cusclanl, Neumihn Normani« Grbec Gerbi, Grom Romi, Golmajer Golimari, Ban Marija, vdova Czerwinaky se piše sedaj Bani-Cervinl, Lullk Marija, vdo-va Gromi pa Lugli-Groaei, Madžar Frigyeeay pl. Racz—Almas Je poitalijančil svoj priimek na Frigesal nobile di Rattalma. Ministrstvo za narodno vzgo-jo je nakazalo na predlog šolskega skrbnika za Julijsko Benečijo in Zader 28.500 lir podpore nekaterim deškim azilom v obmejnih pokrajinah. V mesecu februarju je bilo v tržaški luki skupnega prometg 3.667.834 kviaUlov napram 3,. 662.431 v lanakem februarju. V letošnjih prvih dveh mesecih je bilo v tržaški luki prometa 8. 0912.706. lani 8,126.689. Tako le* tošnji promet ni doaegel lanske ga v januarju Hi februarja, ko Je divjala izredna zima. V I¿ikovcu je umrl dale* naokoli znani posestnik in kovač Štefan Podgomik. ki je učakal častitljivo atarost 87 kt. Pred vojno je bil dalje ¿asa župan v lokovški občini. V Pliskovici so pokopali posest. Alojzija Suca, ki je bil odbornik tamošnje posojilnice. V Divači so spremili It zadnjemu počitku železničarja Karla Skrinjarja, ki se je pone-srečil na postaji pri eksploziji nekega kotla. "Elegantno kavarno '4loma" v ulici Carducci v Trsta so zaprli. Nekaj časa je uspevala dobro in ko je gospodarska kriza pretresla tudi imovitejše sloje v mestu, se Je hitro pokazalo, da je velika kavarna "Roma" ne bo mogla vzdržati. Pred vojno se je imenovala kavarna "New York." Okoli vinogradnikov po Istri sta hodila dva mlada gospoda, ki sta se izdajala za vinaka trgovca Iz Trsta. Kupčije z vinom je v Istri malo. Zato sta dobila polno ponudnikov dobrega istrskega vina. Govorila sta mnogo, kmetom sta dajala le malo denarja, podpisovala pa sta menice z zagotovilom, da bodo kmalu izplačane. Tako sta spravila Iz Istre okoli 750 hektolitrov vi-nn za 50,000 lir. Sleparja, ki se pišeta Mario Zami in Giuseppe Maldini, je tržaška policija te dni zaprla. Vlada hoče pomnožiti* živinorejo. Zato razpisuje živinorejske nagrade v znesku osem milijonov lir. Na Julijsko Krajino odpade za goriško, tržaško in vi-demsko provinco po 65,000 lir, za reško, istrsko in zadrsko po 20,000 lir. Nagrado dobijo živinorejci, ki od 1. oktobra t. 1. do 30. septembra 1933 najbolj po» množe število svoje živine. Iz Soče na Bovškem se je izselilo v zadnjem času v belgijske in nizozemske rudnike okoli 40 mladih ljudi. Trgovina z idrijskimi Čipkami uspeva vedno slabše, v glavnem zato, ker yrad bo vodil prejšnji šebreljaki občinski načelnik Anton Rejec. rm- A. Garden: Tedenski odmevi NOVA KATASTROFA A1J MIR? Jekla raki delavci v boju sa - ,i j. .. _ i|. p*Mor»«M ni h Milwaukee. Wie. — Voditelji krajevne unije v tem meatu ao Izjavili, da bo njihova glavna zahteva pri ák lepan ju nove pogodbe pet dni dela v tednu. "High Treason" (VeleizdaJ stvo) je naslov zvočnega fMma, ki ga kažejo v Castle teatru na Madison cesti v "loopu". teatru gostuje drugi — in men da zadnji — teden. Zadnji pe* tek večer me je o nJem obvesti prijatelj Peter in Šla sva ga pogledati. "Je ' boljševiški, rdeč pacifističen, prekucuški in ka vem vse," mi je pojasnil prija telj,' O njem je dobil informa cije v Daily Newsu, ki ga ko mentira s pridržanjem nape. "High Treason" nI film se-ksualno .aenzacijske vsebine, kar že naslov pove. Radi tega men da tudi ni bil teater prenapol njen omenjeni ^Čer. Pri ljud stvu bolj vlečejo "mastne" slike, kar ni čudnega, ker je publika, posebno ajneriška, vzgojena od mladih let v mastni atmosferi klnogledališč. 8 tem filmom je pač tako kot z vsako stvarjo, ki ima večjo vrednoto: je pre-doigočasna in nezanimiva, ko, pravijo mnogi. "High Treason" je predvsem socialno politična slika, umetniško in tehnično izvršena do naj Višje stopnje. Pokazuje ensko situacijo V letu 1940 kot je obstojala na predvečer izbruha svetovne Vojne leta 1914. Film je biil iadtdan v Angliji in je najmočnejše svarilo vsem naro dom pred novo svetovno katastrofo, v naročje katere svet na ravnost drvi. To pokazujejo neuspešne' "razorožifcvene" konference, izmed katerih se naj novejša zaključuje baš sedaj v Londonu t veliko fiasko. Njen rezultat bd Še večja napetost med do zob oboroženimi državami vseh kontinentov kot dose daj. Film pokazuje dozdevno sliko clvlllzaclječez deset let. Evropa je med tem časom dosegla fede ratlvno formo vlade — nič več narodnih mej in po implikacijah tudi ne stotin lndoevropskih na rodnostnlh konfliktov. Centralna vlada "Federacije evropskih držav" je vrhovni arbiter konti nentalnih ljudstev s predsedni kom na čelu. V njenem svetu sedijo zastopniki pridruženih držav, dvajeet po Številu. Napram Evropski federacij pa stoji "Federacija atlantskih držav" — Anglija in po implikaciji Nizozemske drŽave in A merika. Med tema dvema fede racijama je državna meja — in to Je križ, zlo ali kar hočete. Na vsaki strani meje je močna strs Ža, oborožena do zob in med ka terima so odnošaji izredno ns peti. Mala Akra na meji grozi pognati ves svet v objem nove ga klanja. Povod napetosti In drugih posledic je prohibicija — izred no močna satira Amerike, ven dar pa farsa v splošnji situeci JI. Iz Federacije evropskih dr žav pridrvi po cesti avto oklop nega modela, v katerem sedi parček. Po pregledan ju vicu ma se dvigne na meji "šranga* In avto.zdrvi na ozemlje A tla nt sklh držav, kjer se ponovi pregledovanje vizumov. Stražnik "suhih" držav prične stikati m prepovedano pijačo, ker se mu okupiranca avta zdita sumljiva. Tega mu pa ne dopusti voznik, ki hoče z avtom pobegniti. Za pobeglim avtom so oddani stre II in bomba, katera ga požene v zrak, a med tem časom pa prične streljati straža Evropske federacije na stražo "nasprotnika". V furioznem in naglem apopadu Je straža na obeh straneh |>o-morjena. Nastanejo mednarodne kom* pllkacije. pošiljanje grozilnih not s sedeža ene vlade na drugo in obratno, Te ae še povečajo, ko je dinamltiran vlak In podmorski predor pod Angleškim zalivom, ki veže Anglijo s Francijo. Obe državi se mrzlično pripravljata na vojno. O napovedi vojne razpravlja mala akupina "ljudskih" za «tožnikov v obeh «vrtov ni h prestoli* ceh. Na sborovsnju PaderaeiJ« evropskih držav se Izreče deset poslancev sa napoved vojne In itadglasuje proti vojoi. Odločilen gla« Ima pr«daarfnik Federacije, ki se izreče za napoved vojne. Izven/vlad sta dve epako močni Sili v mednarodni politiki; International Flrearms Corpo rut ion (mednarodni munioijski trust) In Mednarodna lige ta svetovni mir. V ozadju veeh konfliktov ao direktorji muni cijskaga trusta, ki ao se za rotili, da provooirajo vojno, ki bo magnetom prinesla novega dobička. S tem v «vezi se lahko o-meni, da je ta faza slike vaeta it zadnje svetovne vojne, v kateri je nemški trust — in tudi Ameriški, vsaj dokler ni šla A-merika v vojno — zalagal nemške In na tajni način tudi fran coske armade s strelivom in topovi. To delo so opravljali Kruppl, največji zavetniki kaj-terja in obenem Francije — za denar. Druga sila je Mednarodna liga ta svetovni mir, katera šteje 25 milijonov članov v obeh federativnih drža vali. Širjenje propagande ta svetovni mir je njen poklic in preprečenje vojne njen cilj. Nji predseduje dr. Simmons, mož žeietne volje in velikanskega vpliva. Na vsak način In za vsako ceno hoče preprečiti svetovno konflsgracijo, ki groti uničiti civilizacijo. Poda se osebno k predsedniku Evropske federacije, s katerim se snldeta v vladni radiopostaji nekaj minut prej predno je imel prvi napovedati vojno. Ker je predsednik mislil, da bo dr. Simmons podprl vlado, mu da besedo radi njegovega vpliva, da spregovori svetu nekaj besed. Namesto, da bi dr. Simmons u-pellral na ljudstvo, naj podpira evropsko vlado, je svetu naznanil, da je predsednik pristal v propozicljo, da ae zadeva itročl mednarodnemu arbltracijskemu sodišču v razsodbo in da ne bo in ne sme biti vojne. Med tem predsednik odda strel na "volelzdajca", kateri mu odgovori s strelom, ki je u-bil predsednika. S tem je predstavnik Mednarodne lige za svetovni mir rešil svet pred vojno in plačal za to dnnost s svojim življenjem. Na sodišču jo bil namreč spoznan krivim "zločina", ker je preprečil vojno s tem, da je ubil Človeka, ki se je igral z usodo narodov na podlagi anane formule o "rešitvi narodne časti." Obsojen je bil nn smrt. To je jedro filma, ki je super-latlvno umetniško In tehniško delo. Slika Je značilna tudi rs-di tega, ker pokatuje popolno mehanizacijo ekonomske strukture civilizacije. Ta sloni na električnih strojih In aparatih. Nekaj čudovitega. Mesta aesto je s krasnih nebotičnikov. Nekaj veličastnega. Nad nje — tudi preko Atlantika — prileti škadron sovražnih zrakoplovov, ki mečejo smrt it zrska — bom* be psdajo ns krasne nebotični ke, ki se rušijo kot svetoplsem ako mesto Jeriho, spuščajo stru peni plin na prebivalstvo, ki za žiga poslopja In mori prebival stvo. Nekaj grotnega. Groznega največ radi tega, ker to se bo v bodoči vojni faktlčno dogajalo, o čemur se pa široke ljudske plasti dosti ae »menijo, vsaj ne toliko, ds bi absolutno prisilile vlade, da razpuste sr* made In se razoruše do kosti. V ozadju U eJnisterafce slike ps stoji mednarodni munlcljaki l runi — pošastna realno*. Več takih slik med ljudstvom bi mogoč«* preprečilo bodočo katastrofo, ksteri m« vedno bolj bližamo. Papež Kliče sv. I*»oroče, da Je zdrav ni k W. D. Dandy dejal, da so dve tretjini člov#kih možganov lahko odstrani It glave, ne da bi to škodovalo inteligenci dotično-ga. Pravi, da Je že več (»sobani vzel malo možgan iz glave, a Jim ni škodovalo; razum in Inteil« genes dotičnlkov se nista tmanj* šala. Koliko Je resnice v tej vesti, ne vem, sdi se mi pa, da bi mar-aikdo ne postal nič bolj bedast in sirov kot Je, ps rnsgari če bi mu od v tal I celo več kot dve tretjini njegovih možgsn. Kvantiteta namreč nI vaa: kvaliteta odločuje. A. H. meni, da amo socialisti In svobodomisJeci sploh telo o-pašne t veri ne, kstere bi moral «lvobradi otec nebeški imetsti "tja doli v večni ogenj," ki pa ne more pregnati Še večje teme in AkrtanJa « zobmi. To meni In želi, seveda, le A. S. in taki ubo-gi slepci, ki capljajo ta nJim. Nam to ne škoduje, ampak škripanje t tobmi bi lahko škodovalo Am. Slovencu samemu: kdor t zobmi škriplje, ta ti jih prej ali slej polomi. Torej bodite i>r< vidni, V album Am. Slovenci pa tole: RdeČkarji smo lahko slabi ljudje, ampak tako lagati, biti-fati, zavijati in .tako proataško zabavljati iu zmerjati kot A. S. pa iÜ mamo. Nismo katoliki. Smo brezverci. A. 8. pa je —- rugo katoliški list, v katerega pišejo, seveda, sami verni rimski katoličani! "Objektivno je le ena resnica. Kaj pa, če ta ni na strani svo-bodomialecev 7" je taplaano v "Pisanem polju." Ne rečem, da js vse, kar svobodomiselni misleci taplšejo ali rečejo, vselej In edinole zveličavna člata resnica kakor tudi napr. cerkev In njeni predstavniki o cerkvenih naukih ; imoti se lahko vsak Človek —pa bil to poglavar kake verske skupine ali pa svobodomi-sleci Rečem pa, da vsi pravi In iskrsnl svobodomlslecl se trudijo, da bi našli pravo, objektiv-no resnico, da bi Jo iHikatail v zmotah in praimjverstvu blodc-Cemu človeštvu, medtem ko rat* ne verske skupine, ot. njihovi predstavniki vatloma in hote izvajajo človeštvo v vraže in prat-noverstvo, kar je največja cokla miselnemu napredku človeštva; zakaj, dokler bo človek veroval v rszns izmišljena b1 j obžgani, kakor pri odhodu iz domovine, sicer pa je videti, da so vsi popolnoma zd ra vi. Kar se tiče naften poročevalca, znanega Kportnika in mednarodnega nogometnega tekmovalca pri rugby ju, E. D. Malonea, se mu vidi, da je bil popolnoma kos vsem neprilikam; ko se je ozrl na zbrano množico, je preletel njegov prijazni pogumni obraz navadni ljubki, dobrodušni smehljaj. (No, počakaj, Mac, du te dobim kje na samem!) Ko se je slednjič poleglo viharno pozdrav-Ijanje potovalcev, se je občinstvo zopet usedlo, nastopil je mir in vojvoda Durhamski je otvo-ril kot predsednik sejo. "Da ne mara več kakor za trenutek!" je rekel, "zadržati temu mnogoštevilnemu zborovanju namenjenih važnih poročil. Noče prehitevati stvari, o katerih bo itak govoril profesor Summerlee kot zastopnik Preiskovalnega odbora, a se vendar splošno govori, da je venčal delovanje raziskovalcev izreden uspeh. (Ploskamje.) Se ni menda minila romantična doba, in so na tvetu tla, kjer lahko seže v roko pisateljeva nebrzdana domiftljija znanstvenemu raziskovanju strogega učenjaka. Dodati hoče samo, preden se usede, kako ga veseli, in tudi vse navzoče, da so se povrnili ti gentlemani čili pa zdravi s svojega težkega, nevarnega ]>otovanja, ker bi nedvomno pomenila vsaka nesreča z raziskovalci nepopravno izgubo za zoološko znanost. (Viharno ploskanje, udeležil se ga je, kakor je bilo opazovati, tudi profesor Challenger.) Ko je vstopil profesor Summerlee »na sto-Jico, je izbruhnilo ponovno izredno navduie-nje, ki je tudi potem večkrat prekinilo njegov govor. Nimamo namena In extenso (podrobno) ponavljati njegov govor v tem članku, ker priobčimo dodatno podrobno poročilo o vseh doživljajih raziskovalcev, ki ga je spisal nai posebni poročevalec. Omejimo se zato sedaj na kratke splošne podatke. Profesor Summerlee je povedal, kako je prišlo do tega potovanja, izkazal popolno priznanje svojemu prijatelju, profesorju Challengerju ter se istočasno oprostil za nejevernost, s katero so poprej bile sprejete njegove, zdaj popolnoma dokazane trditve, potem pa je stvarno poročal o poteku raziskovanja, a skrbno se je izogibal podatkom, ki bi javnosti vtegnili pomagati ugotoviti lepoto skrivnostne planote. Orisal je na kratko pot od pritoka Amazonke do vznožja skalovja: navzoči so napeto posluftali, kake težkoče so srečali raziskovalci pri ponovnih poizkusih, - po vzpet i se na vrh stone; slednjič pa jo popi-sal, kako se jim je to posrečilo po obupnih naporih, ki so žal zahtevali življenja dveh mešan-cev, njih zvestih služabnikov. (Summerlee se je hotel pri zborovanju izogniti katerimkoli vpraAanjem iz občinstva in zato je poročal o zadevi na ta čudni način.) V mislih so sledili posluAalci govorniku na planoto, in morali z njim tam ostati, ko se je zrušil edini most. Na to jim je predočil profesor grozote in lepote čudne dežele. Malokaj je omenil o osebnih doživljajih, tem bolj pa je poudarjal bogato žetev, ki jo je zbrala znanost pri opazovanju čudežnega živalstva, ptic, mr-česov in rantlinstva na planoti. Posebno je bogata na hroščih (coleóptera) in metuljih (lepidoptera), ker se je ugotovilo tekom ne-mnogih tednov Aest in štirideset novih vrst ter štiri in devetdeset vrst drugih. Najbolj pa so seveda zanimale občinstvo večje živali in med njimi p^ebno one, katere so se smatrale z« davno izumrle. Profesor jih je navedel dokaj dolgo vrsto, ni pa dvomil, da to Atevllo Ae naraste, čim bo natančno razinkana vsa dežela. 1/oulft Itoubaud: UČEN SEM! S svojimi tovariši jo opazoval, dasi večinoma oddaleč, vsaj tucat bitij, ki niso slična nobenim, znanosti do sedaj poznanim živalim. Sča-eoma jih bo nedvomno mogoče natančneje popisati in opredeliti. Navedel je med drugim neko kačo, katere živordeči lev je bil on in petdeset čevljev dolg, omenil neko belo zver, menda sesalca, ki je v temi izločala jasno vidno fosforescenčno svetlobo, ter orjaško črno veščo, katere pik smatrajo Indijanci za jako strupen. Razen tega popolnoma nepoznanega živalstva je bila planota izredno bogata in sicer znanih prazgodovinskih živalih, izmed katerih segajo nekatere v zgodnjo jursko dobo. Omenil je med njimi orjaškega, pošastnega stego-savra, ki ga je samo enkrat videl g. Malone ob napajališču poleg jezera in ki je bil tudi naslikati v risanki pustolovskega Amerikanca, kateri je prvi obiskal nepoznani svet. Popisal je potem ie Iguandone s pterodaktili, prva čudeža, ki so ju srečali raziskovalci. Na to so poslušali z grozo navzoči 0 hudem mesojedcu di-nosavru, ki je ponovno preganjal posamezne udeležence raziskovanja, in je najstrašnejši izmed vseh nestvorov, ki so jih srečali. Slednjič je pripovedoval profesor o divjem, orjaškem ptič ju, phororsohusu, in veliksnskem losu, ki Še živi na planoti. A najbolj je zanimalo množico popisovanje skrivnosti Sredinskega jezera. Človek se je kar moral vščipnitt in se prepričati, da ne sanja, če je poslušal treznega, večino strokovnega učenjaka, ki je suho, brez-strsstno pripovedoval o grozovitih trooklh ri-bogaščericah in velikanskih povodnih kačah, prebivalkah tega začaranega jezera. Dodatno se je še pomudil profesor pri Indijancih in čudni naselbini človeških opic, ki se lahko smatra-jt> za višjo razvojno stopnjo v primeri z javenskim pithencanthroposom (pokončnjakom), in se torej bolj, kakor vse povnane^obllke, približajo domišljenemu bitju — pogrešanemu členu v razvojni verigi med človečnikom pa človekom. Naposled je povedal profesor Summerlee splošni veselostl o duhovitem, s jsko nevarnem zrakoplovnem izumu profesorja Challengerja ter sklenil svoje, nad vse pomembno predavanje s poročilom, kako se je odboru slednjič posrečilo, povrniti se v civilizirani svet. s Splošno se je mislilo, da je s tem spored zaključen ter bo samo sprejet pa pozdravljen predlog zastopnika upsalske univerze, profesorja Serglusa o čeetltanju in zahvali*, toda kmalu je postlo jasno, da n>i seji nikakor sojen tako miren zaključek. 2e prej tekom vsega v<$era so se sli&ali odklonilni medklici, zdaj pa se je dvidnll v sredi dvorane dr. James II-lingworth iz Edlnburgha. Dr. Illingworth jo vpraftal, ali ne bi bilo umestno, preden se sprejme sklep, predlagati še neki popravek. Predsednik: "Seveda, sir, če sc vam sploh zdi i>opravek potreben." Dr. Illingworth: "Svetlost, popravek je potreben." t Predsednik: "Potem pa prosim, da ga takoj predlagate." v... Profesor Summerlee (plane na noge): "Dovolite pripomniti, svetlost, da je ta človek moj osebni sovražnik, od kar sva imela v "Quarterly Journal of Science" spor o resnični naravi bathybiusa." Predsednik: "Zalibog, se ne smem vmešavati v osebne zadeve. Gospod dr. Illingworth, vi imate besedo." Radi neprestanega ogorčenja pristašev raziskovalcev so bile dr. Illingworthove opazke dokaj slabo slišne. Nasprotniki so ga celo. ponovno poskušali j>otisnKi, da bi sedel. A bil je jako močan Človek in imel jako mogočen glas, tako da je prokričal razgrajalce in srečno končal svoj govor. Jasno je bilo,' čim je vstal, da ima v dvorani dokaj prijateljev in enako-mislečih, čeprav so tvorili samo manjšino poslušalcev. Lahko se reče, da je varovala pretežna večina občinstva pozorno nepristranost. (Dalj* prihodnjič.) Odšli smo iz restavracije precej |>ozno in ni bilo več ča»a za obiMk gledališča. Sprehod pa Je tudi v največjem mrazu prijeten, če je človek zavit v topel kožuh, če se je dobro najedel in ie vdihava vonj dobrih cigar. ? 'nenaokrog prekipeva mrzlično Veiikomestno življenje in človek uživa to mrzličnost, če je prepričan, da je ostal zmago\alec v življenskem boju. Hipoma ne je pred nami ustavil berač, mršav. še mlad moški ter zamrmral z mračnim glasom: "lačen sem." Berbier je argel v Žep, poteg• "Premagala me je beseda o gladu," je mrmral Berbler. "Preizkusil sem sam, kaj se pravi biti lačen, ko sem bil še mlad — in samo za las je manjkalo, pa bi bil |K>*tal zločinec zaradi lakote .. ." "No, no," sem dejal nejeverno. "TI, Berbler, eden naših najslavnejših kemikov, ki ga imajo vsi za milijonarja . . ." "Mil *<«m zelo lačen in kadar je človek tako daleč, ae mu ne zdi nobena stvar nemogoča . « . do zločina je samo še manjhen korak . ., Takrat sem <»b velikem pomanjkanju dovršH študije, aluž-Ih» pa nisem mogel nikjer dobiti. Ljudi, ki me bili priporočali, nisem imel in tako sem se iel nil iz njega večji bankovec in ¡prebijati skozi življenje kot ra-ga podaril protjaku. Ostro *em varovalni agrnt, to se pravi, Je-pogledal fanta in *em bil pre-