Z15. Stevllln. 1 jjjMJMl, i tort 21. igrtMbn 1920. lili. leto. Ixha4a w»« dan popoldne, fsvsssftil nedelje in praznike. *!J*£rat!5 ^?tor J X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K. od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2—, notice, poslano, preklici izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Cpravnlsivo »Slov. Naroda" in „Narodna Tiskarna1* Knallova ulica it 5, pritlično. — Telefon st 304. velja v LJablJanl In po pošti i V inozemstvo: celoletno ...... K 24 J — polletno ....... „120 — 3 mesečno......n 60-— .....* 20 — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno <9^P~ po nakaznici. Na samo pismena naročila bre^ poslatve denarja se ne moremo ozirati. „Slovenski Narod v Jugoslaviji: celoletno naprej plačan , K 180*— polletno m 90*— 3 mesečno......M 45-— 1 - ........15-- Urednistvo „Slov. Naroda" Knallova ulica it 5, I. nadstropje Telefon itev. 34. Dopise »prejema le podpisane in zadostno frankovane. Rokopisov ne vreča. 1DJ Posamezna Številka velja 1 krono. Poštnina platana v gotouinl. XXXI. uelika skupščina Družbe sv. Cirila in metoda u LJubljani. Ljubljana. 19. sept. 1920. Naključje je hotelo, da je Družba Sv. Cirila in Metoda molče orazno-[vala na dan svoje XXXI' velike skupščine petintridesetletni jubilej velepomembnega dneva. Bilo je v letu, ko so praznovali vsi slovanski rodovi tisočletnico slovanskega bla-govestnika sv. Metoda, bilo je v letu 1885. V nedeljo 20. septembra onega leta je bil sestavljen in podpisan od ustanovnega odbora družbe sv. Cirila in Metoda manifest na Slovence, da ustanove Družbo za ohranitev svojega naroda in svojega jezika. In 'danes stopa naša Družba zopet pred nas. Štiriintrideseta velika skupščina se je vršila v znamenju težke borbe družbe, a tudi v znamenju odločne volje, vstrajati v borbi do končne zmage. Velika skupščina. Dopoldne ob 9. uri je bila sklicana skupščina, kateri je predsedoval dolgoletni predsednik Družbe g. Andrej Senekovič s pozdravom vseh došlih skupščinarjev, zlasti došlih zastopnikov za Trst in Maribor ter ljubljanskega župana dr. Tavčarja in podžupana dr. Trilterja. Prvomestnik je nato orisal delovanje družbe v preteklem letu, slikal zlasti težave šolskega delovanja v zasedenem ozemlju in končni uspeh v tem vprašanju. Orisal je, v koliko je mogla družba podpirati delovanje za naše šolstvo, zlasti v Trstu ter podal pregled onega, kar se je moglo rešiti, da ni bilo izgubljeno za slovensko stvar. Poročal je nadalje, da je družbeno šolo v Gorici zadela granata in jo močno poškodovala, lani jo Je hotelo družbeno vodstvo popraviti, pa ni bilo mogoče. CHede na to, da v Gorici ni mogoče dobiti dovoljenja za slovensko šolo in da ima »Šolski dom« v Gorici več šolskih stavb ter končno, ker bi popravila stala čez 50.000 K, je odbor razvaline te hiše proda! za 135.000 K. Prodala pa bo družba tudi svojo stavbo v Knranu. Prvomestnik: se spominja nato umrlih družbinfh članov ter se v počastitev njih spomina dvignejo navzoči s sedežev. Poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje. Za prvomestnikom se je oelasil k" besedi podžupan ljubljanski g. dr. Karel Triller, ki je skupščino pozdravil v infenu mestne občine ljubljanske in njenega prebivalstva. Ljublja- na je bila vedno ponosna, da je sedež družbinega delovanja, ki je tesno zvezano z zgodovino mesta. V poseben ponos pa nam je, da je tu vzra-sel kader onega narodnega ženstva, ki je vedno bil, je in bo vedno najtrdnejša opora Družbe. Ko smo prestopili prag narodne svobode, smo mislili, da je konec delovanju Družbe sv. Cirila in Metoda, žal se je izkazalo, da je bil ta naš up preopti-mističen in je danes potreba družbe še mnogo večja, kakor je bila do sedaj. Ljubljana se tega zaveda in bo tudi v bodoče, kakor do sedaj, stala na strani družbi, ki naj s to svojo skupščino prevzame še naprej težko nalogo družiti pod svojim okriljem ves slovenski narod in vse stranke. V tem smislu želi družbinemu delu najizdatnejšega uspeha. Družbeni tajnik g. MačkovŠek je podal nato poročilo o družbinem delovanju, obrazložil razliko med Dražbo sv. Cirila in Metoda in Jugoslo-vensko Matico, ki v svojem delovanju ne tekmujeta, marveč se hočeta le izpopolniti ter konča svoj govor s posebnim pozivom do skupščinarjev na delo za Koroško. Cirilmetodarji so bili vedno nositelji zdravega narodnega idealizma in tudi taki v naprej ostanejo. Na nje velja apel: Pomagajte naši Koroški. Danes čez tri tedne ima pasti usodna odločitev v Korotanu. Boj, ki ga bijejo naši Korošci, je življeniske važnosti ne samo za nje. tudi za Slovenijo in vso našo mlado državo. — To ni borba, kjer odločujejo samo gospodarski interesi, to je borba tudi s čustvi, stvar moralnega odpora. Kdor je gledal naše Korošce na gre-binjskem, velikovskem in bistriškem shodu, ta mora občudovati njih moralno silo. njih žareče oči. ki razodevajo sigurnost: zmaga mora bit? naša. Ta borba je slična bitki; tudi bitko izgubi oni, ki jo je najprvo v duhu izgubil To Nemci dobro vedo. Ni se še pripetilo, da bi en koroški Nemec javno dvomil o izidu, ni ga koroškega nemškega časopisa, ki bi kaj slič-nega napisal, čeorav voditelji vedo, kako stoji avstrijska stvar v glasovalnem ozemlju. O našem javnem mneniu ne moremo kaj sličnega trditi. Zdi se. da je že vsakdo postal specijalist za koroške zadeve. — Nemška propaganda ima silno lahko delo. Ona izrezuje naše časonise. Ne krivim uredništev. ali dopisniki naših listov bi lahko mislili nekoliko preko najbližjih travnikov'. Nemški propagandni listi enostavno s škarjami pišejo. Ni namreč slabše države od Jugoslavije, ni nikjer večjih krivic kot v njej. ni nikjer slabšega življenja kot pri nas. — Človeku se krči srce, ko vidi učinek raznih govoric na naše zavedne Korošce. Veliko je slučajev, ko so naši najzavednejši ljudje zvedeli v Ljubljani, da bodo na Koroškem propadli. — Na tak način se zmage ne dosezazajo. Na Koroškem stojimo še vedno trdno. Od zaledja je odvisno, da se to razpoloženje vzdrži. Cirilmetodarji hočejo tudi tu storiti svojo dolžnost. Živela naša Koroška! (Burno odobravanje.) Bilanca. Poglejmo si nekoliko pobliže bilanco Družbe sv. Cirila in Metoda. Bilanca z dne 31. decembra 1919 nam ne pove ničesar drugega, kakor, da je družba utrpela zopet mnogo denarnih sredstev, če ne primerjamo te bilance z bilancami prejšnjih let. Zadnje predvojno leto je izkazovala Družba aktivno imovino 1,690.767 K 59 v, Čista imovina pa je znašala 1,203.226 K 52 v ter je bila ta napram prejšnjemu letu narasla za 15.071 K 69 v, pokojninski sklad pa se je bil tisto leto pomnožil za 13.899 K 49 v. V bilanci za 1919 pa se izkazuje pri aktivni imovini 1,754.973 K 15 v Čiste imovine 976.445 K 73 v napram čisti imovini leta 1918 v znesku 1,091.845 K 22 v, kar pomeni nazadovanje v enem letu za 115.399 K 49 v ali pa tekom vojne nazadovanje za 226.780 K 79 v. Lastno dmžbino premoženje se je torej za zgoraj omenjene vsote zmanjšalo, pokojninski sklad pa se je zvišal od 122.251 K 37 v na 130.628 K 39 v, vendar se je skupno premoženje znižalo za 107.022 K 47 v. Močno nazadovanje imovine je odvisno od velikih bremen, ki jih nosi družba. Tako so se ji v zadnjem letu pomnožili dolgovi in posojila pri denarnih zavodih od 350.735 K 80 v na 640.487 K 83 v. Pri dohodkih vidimo močno nazadovanje skoraj pri vseh postavkah tako pri donosu podružnic za okroglo 14.000 K, pri darovih 17.000 in v zbirkah časnikov 23.000 kron. Edino ena postavka izkazuje omembe vredno zvišanje prejemkov, sicer najdemo zvišanje samo pri darovih in podporah občin, denarnih zavodov in društev za okroglo 2000 K in pri posestvih za 6000 K. Družba pa je morala lani najeti po- sojila 285.756 K 90 v ter vrh tega poseči še globoko v razne svoje sklade, tako da so ti dvigi narasli na 117.393 K 13 v napram dvigom prejšnjega leta v znesku 57.398 K 76 v. Glede izdatkov nam je pripomniti, da so v primeri z izdatki za leto 1914 za ljudske šole in otroške vrtce ponekod izdatno padli, drugod pa so se početvorili. Družbina posestva so ostala do 31. decembra 191S nedotaknjena ter se njih vrednost upošteva z istuni zneski, kakor leta 1914, razlika je samo 500 K v celem pri vrednosti skoraj 900.000 K. Inventar, učila in drugo se je računalo z običajnimi odbitki. Družbena glavnica je močno padla, kar je razvidno že iz zgorajšnjih pojasnil, pokojninski sklad se je pomnožil. Kakor že omenjeno so morali razni skladi pomagati kriti primanjkljaj v dohodkih. Blagajniško poročilo je podal notar g. A. H u d o v e r n i k. K že zgoraj omenjenim številkam še nekaj pojasnil iz njegovega poročila. Dohodki družbe bi bili v normalnih časih zadovoljivi, vsaj nad-kriljujejo one iz leta 1918 za prilično 54.000 K, a izdatki znašajo 463.947 K v primeri z onimi iz leta 1918 v znesku 283.839 K za prilično 180.000 K več. Istina je, da se je slovenskega občinstva polastila v povojnih letih nekaka malodušnost in brezbrižnost napram družbi, in da se je zanimanje za družbino delovanje precej ohladilo, kar pa je v veliko škodo našim narodnim interesom. Kdor misli, da je danes postala družba nepotrebna, se hudo vara. Domnevanje, da bode odslej vlada skrbela za slovenske šole, ter kolikor toliko razbremenila družbo, se ni uresničilo. Dočim je družba leta 191S. izdala za svoje šole in otroške vrtce 222.902 K, so znašali tozadevni izdatki leta 1919 40S.184 K, tedaj za prilično 185.000 K več. Ti izdatki so se pa v teku letošnjega leta tako pomnožili, da je morala družba meseca julija tega leta najeti posojilo v znesku 130.000 K, da zadosti svojim obvezam. Ali ni to žalostno znamenje naše narodne mlačnosti? Ako ne bo slovensko občinstvo v bodoče Izdatneje podpiralo družbo, bo morala le-ta svoje delovanje skrčiti, če ne popolnoma ustaviti. Od tega pa bi imel največjo škodo naš narod! Kdor pozna družbino delovanje, mora pripoznati, da je bila ravno ona, ki je vzbudila in utrdila narodno zavest ter nam vzgojila dve zavedni generaciji v onih krajih, ki so seda po naših neprijateljih zasedene. Na šim bratom, ki so narodno tako pro bujeni, da prekipevajo v domovinsk ljubezni, pa v sedanjih časii: odree podporo in zaslomoo, bil bi največj zločin, katerega bi zakrivili na na šem narodu. Ustanovila se je v zadnjem Ca su Jugoslovanska Matica, kater« ima svoj sedež v Beogradu in katere namen je pospeševati gospodarski in kulturne interese Jugoslovanov \ tujini, osobito onih na zasedenem ozemlju. Nekateri krogi pojnrijejc popolnoma napačno delovanje t\ družbe, če mislijo, da je s tem po stala družba sv. Cirila in Metoda nepotrebna. J. M. ima na obrambnea polju širji pomen, nego naša družba katere namen je le, vzdržavati h podpirati šole v narodno ogroženi! krajih. J. M. tedaj ni konkurenčna društvo, tudi ne nasprotuje delova nju naše družbe. Toliko smatram t! omeniti, da se ne bode napačno so dilo delovanje enega in drn/.ega drn štva. Končal je s pozivom na biten zivno delovanje za Družbo. (Bunu, odobravanje.) V imenu nadzorstva je poroča g. K a n t e ter se je pedal odbon absolutorij z zahvalo. Govoril je nato za Cirilmetodar je v zasedenem ozemlju narodn predstavnik dr. R y b a r spodbuja joč k vztrajnemu delu, ki mora ro* diti sadoVe tudi v sedaj še neodre šeni domovini. Volitve. Pri volitvah so bili z vzklikon zopet izvoljeni za 3 leta w odbor iz. žrebani dosedanji odborniki. Na mesto župnika Vrhovnika pa, k je želel sam, da ga nadomes.e v od boru, je bila za dobo 1 leta izvoljen« v odbor ga. Ana P o d k r a J S k o. v a. 2upniku Vrhovniku, ki \t od leta 1911 sem častni član Družbe pa se je soglasno sklenilo izreči po sebno zahvalo skupščine. Pregledništvo in razsodišče U bilo izvoljeno z vzklikom dosedanje Izprememba pravil. Soglasno je bilo nato sklenjene povišati Ietnino od 2 K na 12 K, usta. novnino na 60 K in podpornino ni 2 K. Ostale izpremembe so nebistve nega značaja, a jamčijo Družbi chra. nitev večjih dohodkov. Končno je bilo družbi izročeni! več daril, tako s strani ge. S i če v namesto vencev na krsto ge Supant čičeve 650 K in za trnovsko-šentja< kobsko podružnico en kamen, s stra Pran Govekarr 103 Sulfanfe. (DalfeJ 2e se je obrnila in stekla Dar korakov k hiši. a prijel jo je za roko in ustavil. »Ostanite! Samo hipec še! Ne vznemir-fajte se! Ljubim vas pošteno, iz najglobljih globin svoje duše, a brez sebičnosti! Zaupajte mi! Ne bojte! Prepričajte se! Kavalir sem ... baron Zois, grof Hohenwart, profesor Pelzel, pesnik Vodnik ... vsi najodličnejši ljubljanski gospodje so mi prijatelji in vam povedo, da sem poštenjak! — Bogat sem. gospa, ugleden advokat . . . vsega imam. česar si želim, a vzlic vsemu sem bil doslej naibednejši berač!« »Kako je mogoče?« jo je zanimalo. »Ker sem brez žene ... ker sem živel brez ljubezni! O, dovolite, da ljubim vas. ki ste med vsemi damami in ženami v Ljubljani zame edina! Prisegam: edina! Nobena ne bi obrnila hrbta, nobena bi ne opsovala tako. kakor ste me vi' O. zakaj mi niste dali zaušnice! Zaslužil sem si jo bil in domov bi jo bil nesel v večen spomin!« . . _., _> > Kalanka se ie morala smeiati dr.Repičevim napol resnim, napol humorističnim besedam, odvetnik jo ie zabaval in jo čim dalje zanimal. Resnično, veseljak je, pretiranec, a oči-vidno pošteniak. ki ni prav nič nevaren. Norček se je zaljubil! Katera ženska na svetu bi bi a tr^s* lepa, vjc sama. m Tone — pa tudi še marsikdo — ji je to povedal že neštetokrat ... In ta lepi. mladi človek ie učen, veljaven, bogat gospod, ki ga pozna vse mesto kot uglednega odvetnika! Delavčeva žena je. ori pa koprni po nieni prijaznosti! Da. verjame mu lahko, da ne išče ničesar drugega nri niej. Tie. pa če bi rudi iskal! Njena desnica ie krepka in če bi hotel, pa si še vedno lahko odnese zaušnico »domov za večen spomin« na Kalanko . . . In kramljala sta dalje, se smejala, prepirala, spravljala: dr. Repič ie bil spreten zabavnik. Kalanka pa šale želina . . . Ni ga moža. ljubega Toneta. — že dolge dneve sameva in toži za njhn: kako dobrodošla H je bila šaljiva beseda! — In s šalo sta se ločila, srečna in začudena oba. da je po vsem prejšnjem mogoče sklepati prijateljstvo tako naglo . . . Bilo je že preko pomoQ. ko se le dvigni? general Beraadotte izza škofje mize ter se je družba poslovila. Takrat je odmeval po Gradišču obuoen ženski rfas. Okoli igrišča je omatiujć prikolovratil rde-Čelas šaser, visok: Kakor žrd In mišičast kakor atlet. Izkušal teči po ozlđ ulici, ki vodi iz Ora~ dišča proti kapunciskemu samostanu, toda težke noge so se mu zapletale in zanašalo ga ie od ene strani na drtaro. »Pomagajte! Držite ga! Moj Bog. potna-gaj te!« le kričala za nJim mlada čraolasa žen- ska in vzdihovala: »Ojoj, vsa ušesa mi je raztrgal ta razbojnik!« Iz obeh uhljev ji je kapljala kri in rdečila po prsih njeno srajco z dvema temnima pramenoma. Oblečeni le v kratko raztrgano spodnic krilo in ošpeteli, so ji padali črni lasie divie raz* mršeno po hrbtu, lepe roke je imela preko komolca gole in noge bose. Po hišah so se odpirala okna. Kai ie, aH gori ali so vdrli tatovi? Z raznih strani so nr!-tekli moški, da branifo jokaiočo žensko, s Kapucinskega trga pa je v skoku prihitela francoska grenadirska patmlia z nasajenimi bodali. Ženska ie pripovedovala, da se ie pravkar odpravljala v svojo posteli. ko ie s silo vlomil vrata piian Francoz, planil nanjo in io hotel vreči na posteb*. 2ena pa ie bila velika in močna. Čenrav se je še zdaj vsa tresla od strahu in razbujenosti. se je piianega Francoza vendarle ubranila. Bila ie z rokami po njem. ga suvala z nogami oa klicali na pomoč na vse grlo. Francoz jo je davil in ie med borenjem iztrgal iz ušes oba uhana. Zlata sta bila in po svoii materi ju je podedovala. Nasilnež ju je oo^ bral. vzel z mize nekaj srebrnih petič in odko-lovratil. »Pa kje Je vaš mož, Kalanka?« »Oditi je moral z Desselbnmnerieviml vozovi na Hrvatsko! Oh. strašno je bilo!« Predrzni napad Francozov ie silno razburil nfeno dušo in jo napolnil z obunom. Solze so ji lile sedaj Iz črnih oči in drgetala je kakoi Patrulja je medtem že prijela pijaneg šasčria ter ga odvedla v šentoetrsko voiašnicc Podčastnik je pristopil k jokajoči Marija niči in jo izoraševal, ne da bi se mogel ž nit razumeti. Videl pa je njena krvaveča ušesa njeno raztrgano opravo ter nastežai odprte dur njenega stanovanja. Z gestami so mu razlagal ljudje ves dogodek, Marijanica mu je vsa jezu, in polna srama kazala razrito postelj ter le pa krajcarjev, ki so še obležali na mizi pod brleč* lojevko. Od nekod se je takrat primajal tudi dol? in mršavi mestni policaj Kozlevčar. Še ves za span je bil in vrtoglav. Nekoliko je lomil italr janščino in hitro je pojasnjeval francoskem* podčastniku. Podčastnik ga je razumel in si za pisal Kalankino ime in stanovanie. »Falot je. gnusen pijanec!« je dejal gre nadir. »Sramota nam vsem. Alzačan je, Nemec ne Francoz. Povejte to ljudem in razložite, d' Francozi ne odgovarjamo za vsakega posamez nika! Vsaka vojska ima te vrste nadlogo, a m vsakogar ostro pokorimo, kdorkoli zagreši na silstvo. Strašno bo kaznovan! In prav noco^ ko je dospel divizijski general, stori ta pijane; tako svinjarijo! Obesiti era da, predno min» štirideset ur!« Odlel je togoten. Kozlevčar pa je z nal večjo važnostjo razlagal Uudem grenadiriev* besede. 2. stran. »SLOVENSKI NAROD-, One 21. septembra 1920. 215. fttev. Hi ge. af, T a t C a r j e v S pa po en kame?: za ge, Jostpino A r k o v o in gdč. M s n k • č e v c. Prečita! se je tudi pozdrav seoflor* Družbe 941et-nega notarja Luke Svetca, nakar je prvoireatnik zaključil veliko skupščino. Veselica. Lepo, skoraj poletensko vfeme je izvabilo Ljubljančane v prosto naravo, zato obisk Narodnega doma v popoldanskih urah ni bil posebne velik, tem večji pa zate prori večeru. .Odbor za prireditev te zabave pod vodstvom Županje ge. 'dr. TavSaf-j e v e se je bil potrudil, da je nudil kar mogoče najizbranejše v vsakem oziru. Ne bomo navajali, samo omenjamo, da so ostali zvesti Družbi pevci Ljubljanskega Zvona in Slav-ct, da je godba Dravske divizije pod vodstvom kapelnika dr. Cerina neumorno sodelovala, da se je razvil tudi poskočen ples in da je bila dana tudi sreči beseda. Bodi sreča naklonjena Družbi sv. Cirila in Metoda še na nadalnji kratki, a odločilni poti! Konferenca đ ustavnih vprašanjih. Ljubljana, 29. septembra. V sejni dvorani ljubljanskega inestnega magistrata je bil v Sera j ob 9. dopoldne sestanek napredne inteligence, na katerem so obravnavali ustavno vprašanje. Sestanka so se v lepem številu udeležili zastopniki pravniških, učiteljskih hi zdravniških krogov. Ob označeni uri je poverjenik za pravosodje dr. G. 2 e r j a v orvoril diskusijo. V kratkem nagovoru je po-vdarjal pomen sestanka, povdarjajoČ, Ha volilni boj ne bo prinesel novega materijala za ustavodajo, pač pa je dolžnost inteligence, zlasti napredne. Iđa napravi in zbere materijal za ustavo In da dobe poslanci kolikor mogoče jasna navodila. Slovenski del poslancev bo igral pri sestavi važno vlogo. Pričakujemo, da bodo Slovenci v ustavotvorni skupščini tisti, ki bodo izravnali divergence med Hrvati in Srbi. Končno omenja, da je vprašanje centralizma premagano. Na to poda besedo poročevalcema gg. dr. S a g a d i n u in dr. S t e s k i. Načelnik g. dr. S a g a d i n poda v obširnem in temeljitem poročila kratek oris in zgodovino ustavnih načrtov. Omenja pred vsem. da je bila v ministrstvu za konstituanto ustanovljena ustavna komisija, ki je izdelala načrt ustave po belgijskem vzoru. Načrt je bil centralističen, o avtonomiji je bilo malo govora. Bivši minister za konstituanto je izdelal svoj nacrt po holand-skem sistemu. V tem načrtu je Protič razdelil državo v 9 pokrajin. Uprava teh pokrajin bi bila slična oni angleških grofij. Poročevalec pripominja, da so provincijalni odbori Proti cevi neizvedljivi. Dr. Smodlaka je izdelal in iz-ctel načrt ustave, ki deli državo v 12 pokrajin. Ta načrt se približuje koncepciji demokratske stranke. — Poročevalec slednjič razpravlja o dekoncentraciji državne uprave. — Poročevalčeva izvajanja so navzoči sprejeli z odobravanjem. Naslednji poročevalec okrajni glavar dr. S t e s k a je poročal o nalogah moderne državne uprave in o pokrajinski samoupravi. Poročevalec je v lapidarnih stavkih razvil načrt D obsegu pokrajinske avtonomije. Pokrajinski samoupravi bi pristopale štiri funkcije uprave: 1. finančne, 2. del notranje uprave, 3. ustanavljanje gotovih javnih podjetji (elektrarne itd.) I in 4. administrativni nadzor nad nižjimi organi. Kratko precizira naloge pokrajinske skupščine, dalje pokrajinskega odbora, ki naj bi bil izvršilni organ pokrajinske samouprave in kateremu bi predsedoval pokrajinski namestnik, ki bi obenem v sebi združeval vse. kar je državnega. Na ta način naj bi se izognili škodljivemu vplivu paralizma, ki je vladal v nekdanji avstrijski upravi. — Poročevalec je za ustanovitev pokrajinskih upravnih sodišč Po podanih poročilih se je razvila živahna splošna in specialna debata. Okrajni glavar dr. Pirkmajer pripominja, naj se prične graditi od spodaj navzgor, naj se začne z občino, katere upravo je treba reorganizirati. Dr. A K r a m e r opozarja na politične tendence, ki jih bodo zasledovali nasprotniki, zlasti radikalci s Protićevim načrtom v konstituanti. Dr. Fr. Novak se izrazi proti široki kompetenci pokrajinskih zborov. Ob 12. je bila debata zaključena ter se je nadaljevala ob pol 3. popoldne. Dr. O r a ž e m govori o zdravstveni organizaciji ter poda svoje stali-čše napram načrtu g. dr. Steske. Za zdravniško stroko je proti načrtu ter omenja, da sedaj uprava narodnega zdravja točnejše deluje kot v Avstriji. Je za ohranitev institucije zdravstvenih odsekov. K specialni debati dr. G. Žerjav, da bo ske uprave zelo sporna da je načelstvo stranke pripominja g. vprašanje šol-točka. Omenja, izdelalo načrt, ki nudi v šolski upravi učiteljstvu večje zastopstvo kot načrt dr. Smo dlake. Dr. V o š n j a k je za to, da prevzame skrb za šolstvo država, dočim žele nasprotniki, da je šolstvo vzdrževano od pokrajin. Dvorni svetnik dr. B a b n i k je za centralistično sodno upravo. Centralistična naj bo tudi sodna zakonodaja. Živahne so bile diskusije o šumah in administrativnem nadzoru. Slednjič je nadz. g. L. J e 1 e nc kratko omenil načrt o šolstvu, ki ga je sestavilo udruženje jugoslovenskih učiteljev. Okrajni glavar dr. Steska je bil končno naprošen, da izdela načrt pokrajinske samouprave. Ob 6. zvečer so bile diskusije končane. Pisuro Iz Prage. t Praga, 15. septembra. 1920. Vladna kriza se je končala danes z demisijo kabineta ter je gotovo, da bo demisija sprejeta in sestavljen nepolitični uradniški kabinet. (Se je med tem že izvršilo. Op. ur.). Vzroki krize so bili starega datuma. Vladna socijalistično-agrarna koalicija se je pokazala že po prvih volitvah kot nezanesljivo večino, odvisno od par glasov, vrh tega pa je že najjačja stranka te koalicije, soci-jaldemokratična stranka preživljala težko notranjo krizo, ki le sedaj tudi provzročila razpad vladne večine. Bil je to notranji boj med pristaši starega socijal-demokratičnega programa in med pripadniki ruskega boljše-Viškega komunizma. Ta boj med desnico in levico se je odigraval že dolgo in prav pogosto brez izbirčnosti v sredstvih. Levica se je opirala na nezadovoljnost ljudstva, izzvano po posledicah vladnih naredb ter je primorala stranko, da je izstopila iz koalicije. Bila je za politični skupni nastop z meščanskimi strankami in je zahtevala pristop k tretji moskovski internacijonali. Ta spor naj bi bil uredil strankarski shod, sklican na 28. t. m., agitacija zadnjih dni pa je močno pospešila krizo v vladi, zlasti agitacija vsled podražitve moke in kruha, na drugi strani pa je pospešila odločitev še neodločnih življev okolnost, da so bili razglašeni Ljeni-novi pogoji za sprejetje v tretjo in-ternacijonalo. Socijalne - demokratični ministrski predsednik Tusar je uvide', da pri svoji dosedanji vladni večini ne more računati na zanesljivost lastnega kluba sociialno - demokratičnih poslancev ter se je odloČil, da razvozila koalicijsko zvezo in da odstopi ot} vtede ured shodom svoie stranke. St^i1 ie to tnm r?>iši. ker ie vlada vsled nodrazitve moke v širokih trgali močno trncia na ugledu in kei vsscd nesigurnosti vladne večine ni rr-o>rel upati, da bo mogoče izpolnit! nekatere zahteve narodnosocijalnega" Izstop predsednika in ostalih 8 socijalno - demokratičnih ministrov iz kabineta je bil sicer odobren od socijalno - demokratične stranke na včerajšnjem shodu osrednjega zastopstva stranke, ob enem pa se je pokazalo, da je Tusarjeva frakcija v zastopstvu stranke dosegla večino ter je bil shod stranke preložen na 25. in 26. december in to iz tehle razlogov: Ljeninovi pogoji za sprejetje v tretjo internacijonalo so bili razglašeni šele poslednje dni. tako da še ni bilo mogoče proučiti posledic. S sprejetjem Ljeninovih pogojev bi stranka zapustila svojo dosedanjo pot, ki se je izražala v boju za samostojnost od nemške socijalne demokracije in uvedla bi se odvisnost od diktatorjev onstran meje, od moskovskih komunistov. S preložitvijo shoda naj bi se omogočilo, da bi se mogla organizacija podrobno baviti s tem vprašanjem. Ta sklep zastopstva sociial-nodemokratične stranke je končno pokopal dosedanjo vladno koalicijo, ni pa zaprl pota za novo vladno večino in tako ne preostaja predsedniku republike dr. Masarvku pri sedanji sestavi poslanske zbornice noben drug izhod, kakor da pokliče na krmilo uradniško vlado. Shod zastopništva socialno - de-mokritične stranke pa je vendar vsaj razjasnil približno moč v obeh taborih. Za odložitev shoda, torej za opustitev koalicije ter proti III. internacijonali je bilo 38 glasov, za Ljeni-nove pogoje 18 glasov. Levo krilc se ie izkazalo za slabotnejše. kakor se je mislilo. Notranji boj v stranki pa se bo nadaljeval do glavnega shoda, razpad stranke v dva tabora pa Je neod vraten. Uradniški kabinet bo nafbrž Imel vlado v rokah par mesecev. Pričakuje se. da bo kabinet, opiraioč se na zaunanie in avtoriteto predsednika V; : r %a. našel lojalno podporo vseh parlamentarnih skupin, ki stoje ob strani državi in par JQxrt ^tarnemu Politične uesti. =c Dela državnega odbora. Beograd, IS. septembra. Danes dopoldne so imeli člani državnega odbora sejo, na kateri so podpisali protokol o dosedanjem poslovanju odbora. Seje tega odbora se nadaljujejo dne 28. t m. Na prihodnjih sejah se bo bavil odbor z določitvijo predsednikov volilnih komisij. = Porazdelitev mandatov za konstituanto. Na seji državnega odbora, ki se je je udeležil tudi minister za konstituanto dr. Laza Markovič, so določili število mandatov za Dalmacijo in Slovenijo. Za Črno goro še niso došli statistični podatki ali najbrže bo dobila Crna gora 10 mandatov. Dosedaj so določeni naslednji mandati: Srbija dobi 103 poslance, Južna Srbija 55 poslancev, Hrvatska 93 poslancev, Vojvodina 44 poslancev, Bosna in Hercegovina 63 poslancev, Slovenija 37, oz. 38 poslancev, Dalmacija 11, oz. 12 poslancev, Črna gora 10 poslancev. Glasovalnih krajev je več kakor 6000. Državni odbor bo v teku prihod, tedna imenoval predsednike volilnih odborov. —d = Ukazni zakoni. >Jutarnji list« poroča iz Beogranda- V petek je bila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o vprašanju plebiscita na Koroškem in glede ukaz - zakonov. Prišli so do zaključka, da mora minister za konstituanto svoj predlog nekoliko izpremeniti in precizirati, ker se po tem predlogu zdi. da bi vlada z njim dobila pravo diktaturo. — Z druge strani poročajo: Parlamentarni klubi so zahtevali od vlade pojasnilo, da n&šteje zakone, ki bi se imeli urediti z ukazom, Vlada pa teh zakonov ne more našteti, ker se ne ve, kaj bodo zahtevale državne potrebe. Vsekakor pa se mislijo uvesti ti-le zakoni: Zakon za pobijanje draginje, zakon reda in dela, zakon o uradniškem vprašanju, zakon o likvidaciji moratorija in odškodnini ter posesti sovražnih podanikov. Vprašanje o vsem tem se bo težko moglo rešiti ta teden. — d. = Ureditev uradniških plač. Na seji ministrskega sveta je končnoveljav-no odločeno, da se vsem uradnikom in nameščencem v državi plača dodatek k draginjski doklarii dotlej, dokler ne bi stopil v veljavo novi zakon glede uradniških plač. Do tedaj se bodo izplačevali v razmerju z višino plače dnevno naslednji dodatki. Pri plači do 1999 K 25 dinarjev na dan; pri plači od 2000 do 2999 K 28 dinarjev na dan; pri pla či od 3000 do 3999 K 32 dinarjev na dan: pri plači od 4000 do 4999 K 36 dinarjev na dan: pri plači od 5000 do 5999 kron 41 dinarjev na dan; pri plači od 6000 do 6999 K 43 dinarjev na dan; pri plači od 7000 do 7999 kron 45 dinarjev na dan. — Ministri Kukovec, Markovič in Kovačevič bodo podrobno izdelali ta odlok ter formulirali vsoto, ki bo prišla v poštev v proračunu tega leta. Ta svota znaša približno 500 milijonov dinarjev. — Malomarni poslanci. Predsednik parlamenta dr. Stanojlo Vukčević^ je z ozirom na poročilo tajništva odredil, da se 122 poslancem, ki dne 17. t. m. niso prisostvovali seji, odtegne 11 dnevnic do prihodnje seje, ki bo dne 2S t. m. Redi tega bo blagajna odtegnila poslancem znesek 107.230 dinarjev. Napadi radikalnega časopisja na ministra dr. Trumbića. Beograd, 18. septemra. Po radikalnem »Balkanu« je pričel v zadnjem času napadati našega zunanjega ministra dr. Trumbića tudi >Progres«, ki pripisuje vse neuspehe v naši zunanji politiki nesposobnosti dr. Trumbića. List obžaluje vlado, da se identificira s fenomenalnimi neuspehi dr. Trumbičeve politike v jadranskem vprašanju in poziva dr, Trumbića, da te trditve ovrže. — Izvršilna naredba k jezikovnemu zakonu na Češkoslovaškem je v svoji osnovi že izdelana in je treba samo še končne redakcije, ki jo izvede ministrstvo za notranje zadeve in ki naj zedi-ni laborate posameznih ministrstev. Potem pride naredba pred ministrski svet. Naredba obsega pet glavnih delov: za železnice, za poŠto, za šole, narodno brambo in na javne urade uprave, finance in sodstva. *s »D' Annunzijeva država« išče priznanja pri malih državah. Z Reke poročajo, da se pričakuje imenovanje provizorne vlade na Reki. D' Annunzio obdrži zase narodno Obrambo in zunanje zadeve. D1 Annunzio išče priznanje svoje države pri malih državah, da bi jo velesile priznale, trga upanja nima. Predvsem je tu Madžarska, ki vidi v kvarnerskom regentstvu zase najboljšo rešitev reškega vprašanja in po mirovni pogodbi ima preko Jugoslavije prosto pot do morja. Nadalje upa D' Annunzio na Rumunsko in Take Jonescu je baje že dal tozadevna zagotovila. Ako se to kmalu izvrši, pravijo Italijani, da bo jugoslovenski blok okoli Reke porušen. Nič pa ni zadovoljen D* Annunzio s Francijo, ker Millerand noče še nič vedeti o njegovi državi, dočim je Anglija izrekla svoje neintere-siranje v tej zadevi. = Plagiat si očitajo. Avtonomna Zanellijeva stranka in avtonomna demokratska stranka sta izdali manifeste, v katerih si prilaščata obe stranki idejo reške samostojnosti in očitata D* Annunziju plagiat. O francoski politiki napram centralni Evropi. Andre Tardieu piše V listu >Petit Parisienc o francoski politiki napram centralni Evropi. Pravi, da današnja državna konstelacija srednje Evrope ni delo mirovnih dogovorov, marveč delo vojne same. 2e v času vojne so zavezniki priznali neodvisnost Češke in Poljske in dali jamstvo Srbiji in Romuniji za osvoboditev sonarodnjakov. Mirovni dogovori so samo potrdili to, kar je storila vojna in zavijati resnico se pravi, ako se trdi, da so zavezniki iz osvete reducirali Avstrijo in Madžarsko na položaj, v k3terem se nahaja danes. Ko je vsak narod šel k svojim bratom ali pa se je organiziral sam zase, potem Avstriji in Madžarski ni mo*rlo ostati nič več, nego kar je ostalo. Francija ni maščevalna ali po vojni, v kateri je izgubila okoli jeden in pol milijona mrtvih in imela nad 3 milijone ranjenih, bo imela prav, ako drži na pameti, kdo je bil z njo m kdo proti njej. Toliko bolj se mora tega držati, ker zahteva tudi za sebe kakor za druge svobodo in pravico. Francoska je v času mirovnih razprav pomagala svojim zaveznikom v srednji Evropi, zadnji čas pa se mnogi ne brigajo več za težkoce teh za-veznih in mladih držav, marveč za težkoče Avstrije, Madžarske in Turčije. Ali je torej dobro stanje narodov, ki so se borili proti nam, postalo za nas važnejše nego onih narodov, ki so se borili ob naši strani? Ako potrebujemo sodelovanja v srednji Evropi, iščimo ga v Varšavi, Pragi. Bukarešti, Beogradu, Atenah ali ne drugie. Pred odločitvijo. S Koroškega smo prejeli: Bratje Slovenci! V treh tednih odloči naša usoda. Naj ne bode društva, ne družbe, ne poedinca, naj ne bode^ nobenega denarnega zavoda, ki bi zadnji trenotek ne prispeval za naš agitacijski fond. Naj ne bo gostilne, ki bi ne imela svojega nabiralnika v prid koroškemu plebiscitu. Naj se takoj sestavijo v vsaki občini odbori, ki bodo prirejali vsakovrstne prireditve v te namene. Posebno pa metropola Slovenije — bela Ljubljana — zbudi se! Posnemaj Celovec, kjer ni najti gostilne, kjer bi ne bil nabiralnik v nemških barvah z napisom: y>Ia nerazdeljeno Koroško*. — Ne- umorno deluje malo in veliko. Po ulicah se prodajajo raznovrstni predmeti — vse v prid plebiscitu. — V Celovcu in v vsem ozemlju, ki se' ga daleč v srce Nemčije so se ustanovili odbori, ki nabirajo prispevke za Koroško. Dunaj je poslal v Celovec 18 automobUov za agitacijo. — Koliko jih dobimo mi iz Beograda? Bratje na pomoč! A še nekaj: Kdor v tem kritičnem času ne zna zidati, naj vsaj ne podira. To naj uvažujejo naši politiki, pred vsem pa časnikarji. Zmaga na Koroškem je nam zagotovljena. Toda vsi na krov in na — delo! Dnevne uesti. V Ljubliani, 20. septembra 1920. — Obletnica septembersklh do-godkov. Danes je lŽ.letnica krvavih septemberskih dogodkov v Ljubljani. Te dogodke so svoječasno Nemci proglasili kot prvi pojav revoluci-jonarnega razpoloženja med slovenskim narodom in nemški listi so takrat zatrjevali, da so ti dogodki bili sad jugoslovenske propagande, ki se je jela, odkar je zasedel srbski prestol kralj Peter Karagjorgjevič, nevarno širiti iz B^rrrrada. Tiste dni je izšla tudi brošura »Von Laibach nach Belgrad«, ki jo je spisal takratni ljublianski protestantski nastor dr. Hegemann, v kateri brošuri se Je s citati iz slovenskih listov, po naiveč iz »Slovenskega Naroda« skušalo dokazati, da obstoji lak protidržavni pokret med Slovenci, k? ga sistematično bran Ho in podniraio iz Beograda. Nekateri nemški listi so takrat celo pisali, da so došli iz Beograda da izzovejo v Ljubliani pobuno, kar se jim je baje tudi posrečilo. Kakor pod Avstrijo, tako lahko sedaj v svobodni Jugoslaviji konstatiramo, da so bile nemške trditve, kakor da bi bili septemberski dogodki leta 1908 v kakršnikoli zvezi z Beogradom, navadne bajke, res Je samo to, da se je po povratku vladarske rodbine Karagjorgjevič na srbski presto* sicer res jela močno širiti jugosloven-ska ideja, ki pa kot taka ni imela s septemberskim krvoprelitjem v Ljubljani prav nobenih Stikov. Za spomenik septemberskim žrtvam je bila nabrana lena svota, toda avstrijska oblast ni dovolila, da bi se postavil ta spomenik. Sedaj je poteklo že skorai dve leti odkar nam ie za-sinila svoboda, a spomenik septem-bersMm >"> -"'^^ v°dno v varni shrambi in nikogar nI, ki b! se brigal za to, da bi ta spomenik te- i posebni tfBtotiLjjL« l—fc znamenje naše narodne demorali-cije in naše narodne brezbrižnosti. — Državna avtoriteta. Zaradi znanih dogodkov v Trbovljah meseca aprila letošnjega leta je bilo več oseb, ki so se pregrešile proti zakonom, aretiranih in izročenih sodišču, kjer se je proti njim uvedla kazenska preiskava. Obenem so bili Izpuščeni iz službe. Medtem je izšel regentov ukaz o amnestiji, katere so bili deležni tudi dotični trboveljski rudarji. Izpuščeni so bili na svobodo in sedaj bodo zopet sprejeti v službo, kakor da bi se ne bilo ničesar prigodilo. Vlada je namreč na intervencijo komunistiške organizacije, kakor poroča »Rdeči Prapor«, izjavila, da nima ničesar proti temu, ako se dotični pobunjene! zopet sprejmejo v službovanje. Nimamo ničesar proti temu. da se dotičntkom da delo in se jim preskrbi zaslužek, mnenja pa smo. da je pri tem vendarle kolikor toliko gledati na državno — avtoriteto. — Velika železnl5ka nesreča v Logatcu. V petek zvečer je zadel vlak. prihajajoč iz Planine, v tovorni vlak. ki Je ravno zapustil postajo v Logatcu. Obe lokomotivi In pet va« gonov je popolnoma uničenih. Ranjenih je 6 železničarjev. Škoda je ogromna. — Slovenska služba božja v Trstu odpravljena? Slovenska tržaška duhovščina je na pritisk italijanskih nacijonalistov sklenila, da se do na-daljnega ne bo vršila v tržaških mestnih cerkvah slovenska služba božja. — Slovenec pred sodiščem v Pešti. Kakor so svoiečasno slovenski listi poročali, so Madžari izvabili župnika Klekla na svoje ozemlje, ga dali aretirati ter ga izročili vojaškemu sodišču v Sombotelju. češ da je v prekmurskem listu »Novine« leta 1918 ščuval proti madžarski državi. KTekla so sedaj pripeljali iz Sombo-telja v Budimpešto, kjer se ima proti njemu v kratkem vršiti kazenska razprava. Župnik Klekl je naš državljan. Dasi sedi v ječi že mesece, vendar se vlada zanj doslej ni pobrigala in bo brez ugovora trpela, da mu sodi krvavo budimpeštansko sodišče in ga obsodi tako, kakor je sedaj običaj v Pešti. Ali nima naš državljan nobene zaslombe v naši državnf oblasti? — Iz državne službe ie Izstopil začasni komisar železniške policije na Jesenicah Stane Vidmar. Ob-* jednem je bil odlikovan z »-edom Sv. Save V. vrste. — Pri odseka ministrstva prehrane v Ljubljani je imenovan za sekretarja 111. razreda Dobrivoj Ni-količ, pisar I. razreda v istem odseku. — Blasnikova tiskarna v Ljubliani. katero so kunili socialisti, dobi obliko delniške družbe. Imenovala se bo »Tiskarski in litografski zavod, knjigoveznica in založništvo I. Blas-nikovi nasledniki d. d. v Ljubljani«-. Ustanovni občni zbor je 30. septembra. Kot koncesfonarji nastopajo »Splošno kreditno društvo«, nakupovalna zadruga »Sloga«, »Ljudski dom« v Mariboru in g. Anton Kristan. — K reform! stanovanjskega urada v Mariboru. Končno le vendarle prišlo, do česar bi bilo moralo že zdavna priti: naša državna stanovanjska komisija se pričenja vsaj v osobju čistiti. Kar se je pod vodstvom dr. Ju van a na tem uradu zagrešilo, to presega vse meje tudi zgolj strankarsko politične korupcije. Dr. Juvana osebno zadene ravno krivda, da je svojo uradno oblast zlorabil za strankarske namene v tem smislu, da so njegovi pristaši dobil vse kar so hoteli, lokale, stanovanja In sobe, dočim drugi, tudi državni uradniki, če niso bili obenem pristaši SLS, niso našli nobene pomoči pri tej komisiji. Zli duh te »državne komisije« pa ie ženska, ki jo mariborski listi označajo kot »nežno adjutantinjo« dr. Juvana, aH širom znana gospodična »Dora«. Mnogo bi mogli zapisati o njej, a nas njene privatne zadeve ne brigajo, pribiiamo samo, da je morala zardi objektivnosti napram strankam zapustiti magi« strat ter je kmalu nato postala neomejeno vladajoča osebnost na stanovanjskem uradu. Dr. Juvan kot odvetnik ni imel časa se brieati za poslovanje te ženske; prihajal je šele opoldne za pol ure, hitro podpisal, še hitreje pometal neljube mu strank« ven in njegov dnevni posel kot pred-sedn. je bil zaključen. Radovedni sme ali novi naslednik obdrži še dr. Ju-vanovega »nežnega adjutanta«, po tem naj na kar dr. Juvan ostane. — Poljski generalni konzulat \ Zaerebu naznanja, da bo živino-zdravniška akademija v Lvovu otvorena v zimskem semestru šol skega leta 1920—1921. Jugosloven ski akademiki, ki nameravajo v ten semestru obiskovati to šolo, naj si izvolijo obrniti na omenjeni konzu- 2i5 štev. do dobili eventualne nadaljnje Infor- t na goslih Zagrebčan g. Zlatko Baloko-macije, kakor tudi brezplačni vizum I vi<^ 00 pred svojim odhodom na zopetao za potovanje v PoUsko (Lvov). I koncertno turnejo v Pariz in London — Brzojavke za Rušilo. Za Ru- k.oncertiral tudi pri nas in sicer v Mašijo so dovoljene samo državne br- rlT^ , 1;lu ^L^i^1 začetkom zojavke za polotok Krim. Z boljše- I ok-tobra fcB«* *- «•) 0 .SLOVENSKI NAKOD\ One 21. septemDra 1920. 3. stran. ško Rusijo brzojavni promet ni dovoljen. — Otvoritev poštnega urada Bo- dcnci v Prekmunu. Z dnem 1. okto- nasem umetniku bomo v kratkem poročali več. — Premiera R. Sa vinove opere -Lepa Vida«. Premalo sem se ie oglodal po svoji prenovljeni in prerojeni bra t. L se Otvori kr. pofctni urad Bo- domovini, da ne bi bil vesel današnjega donci Prekrmirje. Zvezo bo imel PO- glasbenega praznika, krsta Savinove tem peške pošte vsak pondeljek, sre- I w*?e>Lepe vide« do in soboto k poštnemu uradu Can-kova. — Razpis natečaja. Razpisuje odpravniško mesto pri poštnem uradu Sv. Križ pri Litiji (III/2). Rok za natečaj 4 tedne. — Služba ravnatelja na trgovski akademiji. Na drž. trgov, akademiji v Ljubljani se razpisuje služba ravnatelja VII. činovnega razreda. Prosilci naj vložijo svoje prošnje, ki morajo biti pravilno kolkovane in opremljene s prilogami, pri poverje-ništvu za uk in bogočastje najkasneje do 25. septembra 1920. — Sestanek za spreiem koroških otrok se vrši v sredo dne 22. t. m. ob 6. zvečer na magistratu v mestni posvetovalnici. Prosimo vsa društva brez razlike strank, visoko-šolstvo itd., da pošljejo zastopnike na ta sestanek. Delajmo, dokler je še Čas! Pripravljalni odbor. — Sadje m krompir na Koroškem. Od nekdaj je nudila Koroška «a Tirolsko kvalitativno najboljše sadje. Letošnje leto je v Rožu in Podjuni sadje izredno dobro uspelo. V Rožu imajo letos posamni "kmetje izbomega zimskega sadja po vagonih na razpolago. Krompirja pa ima Koroška letos po več sto vagonov za izvoz. Pojasnila dajejo občinski uradi in krajevni občinski odbori narodnega sveta. Trgovci, pozor! — Pozdrave Iz Varšave pošilja vsem svojim prijateljem in znancem stotnik Tomaž Dabal (Dombal), poslanec legislativnega narodnega zbora (sejma) v Varšavi. Spominja se onih časov, ki jih je preživel v Jugoslaviji kot nadporočnik 87. pešpolka. Sedaj pošilja pozdrave vsem svojim tovarišem, častnikom in vojakom celjskega polka ter prosi vse prijatelje in znance, da se mu oglasijo. Naslov kakor zgoraj ali pa: Capitaine Thomas Dabal (Dombal) Dčpute* de la Diete Legislative a Varsovie. Re-publique Pologne. — Pozor! Dospeli so svetovno-znani prvovrstni angleški laki tvrd-ke Navlor Brothers Ltd. London. Dobijo se pri Ivo Premeri. Ljubljana. Kolodvorska ulica 18. ki ima glavno zalogo za celo Jugoslavijo. Gospodje trgovci in obrtniki se naprošajo, da se z njimi preskrbijo pravočasno, preden poide zaloga, ker z ozirom na težkoče dolge vožnje in ocarinjenja žal ni mogoče imeti vedno vse vrste v zalogi. — Umrl je v Rožn! Dolini g. Alojzij Lojk, oficijal kr. ekovnega urada. Pogreb se vrši v torek 21. t. m. ob pol 6. uri popoldne. Narodno gospodarstvo. — ng Glede trošarine (konsnmni davek) na vino, mošt in sadno vino objavlja Uradni list št. 107 obsežni pravilnik. Trošarina znaša 32 K na hI vina, vinskega mošta, vinske brozge, vi-Da iz jagod, vina iz slada in medice. Za sadno vino in mošt 8 K od hI. Za vino v steklenicah do tričetrt litra pa 60 h, za nadaljne tudi pričete tričetrt zopet 60 h. Interesente opozarjamo na važna določila v omenjenem pravilniku. — ng Trošarina na meso in klavno živino je na novo urejena po pravilniku, ki je objavljen v Uradnem listu št. 107. Tarifa, ki je določena v pri nas objavljenem zakonu o obdačitvi mesa iz leta 1877, je razveljavljena. Pravilnik navaja novo. Za klavno živino (govedina) je plačati v I. razredu 24 K, v TI. razredu 18 K, v III. pa 12 K od glave. Za teleta 4, 3, 2 kroni, za svinje 6, 4, 3 krone, za meso pa od 100 kg po 8, 6 in 4 K po razredu. Deželne doklade, ki so se doslej pobirale v raznih delih Slovenje, prenehajo z 20 t. m. — ng Trošarina v Ljubljani, ki je glede trošarine zaprto mesto, je na novo urejena po pravilniku, objavljenem v št 107. Uradnega lista. Pravilnik stopi v veljavo dne 20. septembra^ t. 1. Trošarina se razširi na ves okoliš politične občine Ljubljana, v užitninsko črto pride torej zlasi tudi Stari Vodmat ir Spodnja Šiška, Potek nove trošarin-ske črte je ugotoviti delegaciji ministra financ v Ljubljani. Stara tarifa je nadomeščena z novo, ki obsega 28 postavk. Premog in drva nista več v tarifi. Izredna 20% doklada je odpravljena prav tako kakor deželna doklada na vino, mošt in meso. Zanimivo za naše razmere je, da smo te dni čitali poroj Sila v listih, *la«oin katerih je finančni adbor v Beogradu sklenil, da se odpravi izipmno s+anie. ki *a zavzema Ljub-5;*na kot zanrto mesto glede u2itn»ne. CrTTu so po-cm razprave v tem odboru? Risto Savin je cel mož. 2e zato ker je bil tako pogumen, da je napisal opero, še bolj pa zato, da jo je namenil nam Slovencem; saj mi sami dobro vemo, kako cenimo take reči. Prepričan sem, da je g. Savin, kolikor je to glasbeniku sploh mogoče, zadovoljen z današnjo vprizoritvijo svojega dela. Samo on najbolje ve, da na zemlji ni nič popolnega. Tem bolj sem bil vesel jaz, ki sem po dolgih letih glasbene lakote zopet užival slovenske opero. Naj bo ta radost merilo za mojo oceno. Podrobno poročilo po prvi predstavi prinesti je nemogoče — to si pridržujem za pozneje — vendar pa je treba takoj zapisati, da smo Slovenci z L. Vido stopili na tla svetovne glasbene konkurence. Prvi, široki, tehtni razmah. Invencija Savina nikjer ne pusti na cedilu; umno tematično delo, silni, deloma presilni instrumentalni smisel, živi kontrasti, stopnjevanje glasbenega izraza itd., vse, kar je dobro in lepo, odlikuje opero in za to je bil uspeh popo-len. Najbolj podčrtati moramo npr. balado Vide in njen duševni boj pri begu v 1. aktu, ves 2. akt, če izpustim operetno sceno Nivette in Giovannija, tretji akt skoro ves (2. scena je nekoliko šibka) in zadnji del 4. akta, kjer me je posebno motila nenaravna fuga in še bolj nenaravni strah Vide. Toda, nič za to. Savin podvrže svoje dete še mali operaciji, na kateri gotovo ne zboli, saj je Čvrsto, krepko in imeli bomo opero, katere nam ni treba biti nikjer in nikoli sram. R. Batka je rutiniran libretist, no, boljše bi bilo, če bi knjigo napisal naš človek, ki pozna naše narodne ohičaje, zlasti pa našo dušo boljše. >. Obstavljena je opera kar najlepše. Zlasti prijetno dekoriran je drugi akt. Da bi bil naš oder le nekoliko večji. Vida — Zikova ni samo izvrstna pevka, ampak rudi globoko razumna igralka. Vida je kakor nalašč za njo. Anton — Levar, če tudi je pri njem struna semterrja napeta nekoliko previsoko (vzrok morda presilen orkester), je pevec prav lepega kalibra. Zlasti v zadnjem aktu. Alberto — Kovač, siguren sicer v svoji vlogi, z naravnim, zapeljivim svojim tenorjem, malo preveč gleda po Brezovšku. Isto velja tudi za Levarja. Oba imata pravico biti samostojnejša. Neža — Šterkova in Grega — Pisarevič sta oba izvrstna pevca. Več reči je nepotrebno. Pietro — Za-they je v svoji vlogi preveč prikrajšan, da bi ga mogel po dostojnosti oceniti. Ainetta — Trbuhovičeva je za svojo vlogo preresna pevka, a Giovanni — Zorman premalo. Ostale vloge so bile razdeljene primerno. — Pohvaliti pa moramo prav posebno zbor, ki je bil vseskozi kos svoji nelahki nalogi. Manj sreče ima g. Pohan s svojimi plesi; zlasti kolo v prvem aktu je žalostno. Gospodu Bučarju se pozna temeljita praksa, energija in umetniško razumevanje. Delo je bilo postavljeno vzorno. Največ zaslug za vse pa g. Brezov-šku in vseskozi dostojnemu orkestru! Slovenski operi je čestitati k takemu možu. Miren, dosleden, trdne volje, z globokim poznanjem svoje naloge dvignil je Vido iz krsta. Risto Savin in ž njim mi vsi moramo mu izreči hvalo za tako blesteče dovršeni težki trud. Z eno besedo: lepo! Nadejam se, da Vido uvidimo še dostikrat. Da gledališko občinstvo sedaj zna ceniti zasluge bolj, kakor pred leti, dokazujejo mi prisrčne ovacije in cvetlična darila, prinesena tako komponistu, kakor ostalim artistom z Brezovškom in Bučarjem vred. Res, začeli smo živeti živo življenje! ' Emil Adamič. — Danes na TL komorni Zeka v Union — Koncertna kvartet i na II. komorni ^ . Začetek točno ob osmih, naj ji •tna turneja Zlatka Balo-^^ y — Sokolstvo za Koroško. Na Koroškem se bije odločilni boj. Naše ljudstvo, ki je bilo pod staro avstrijsko vlado od najbolj zagrizenih sovražnikov Jugoslovanov teptano in uničevano, se je po zasedbi KPorotana po naših četah oslobodilo in oprostilo germanskih teroristov. Vsled najnovejšega pritiska naših sovražnikov je postal položaj naših ljudij težak — vendar ne obupljiv, ker se vsi brez izjeme zavedajo svojih dolžnosti. Ker pa dela nasprotnik z ogromnimi denarnimi sredstvi, je naša dolžnost, da storimo vse, kar je v naši moči, da našim narodnim bojevnikom olajšamo delo in jim pripo-raoremo do popolne zmage. Dolžnost avskega Sokola in Sokouce je, da 26. septembra žrtvuje vse, kar je v njegovi moči, da bo uspeh tega dne tem večji. Upamo, da ne bo sokolskega društva v državi, ki bi ne poslalo vsaj majhen prispevek, da olajša boj na Koroškem. — Prvi dar za Koroško. Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza je dobilo že danes prvi dar za Koroško v znesku 100 K, ki jih je daroval trgovec F Ogrizek iz Maribora. Bratje in sestre, zbirajte darove! — Krasne razglednice o (Koroški se dobi pri Sokolskem Savezu v Ljubljani, komad po 50 vin. O ura' innio bratska društva na te razglednice, ki jih nar oče za > Koroški dane tlalnooeiSa poročila. REGENTOV POSET V BOSNI. — Beograd, 19. septembra. Regenta spremljajo minili Vesnič, Trifkovič, Pribičevlč, Kovačevič In Kukovec. Dne 18. t m. ob SJ50 se Je regent odpeljal v Sarajevo. Na kolodvoru v Beogradu so se od njega poslovili člani vlade, diplomatski zbor, cerkveni dostojanstveniki, predstavništvo državnega sveta, kasacije, apelacije ter predstavniki vojaških in civilnih oblasti v prestolnici. Na peronu je staa Častna četa in množica ljudstva. Ko je prestolonaslednik ob 8.45 prišel na kolodvor, je obšel častno četo ter se pred vstopom v dvorni vlak poslovil s prisotnimi dostojanstveniki. Dvorni vlak je odšel iz Beograda ob S.50. Sprejem na vsi progi ie bil sijajen, zlasti v Brodu in Doboju. POGAJANJA Z ITALIJO. — d Pariz, 19. sept. (Presbiro Beograd) »Popolo Romano« javlja, da se bodo v najkrajšem času pričela italijansko-jugoslovenska pogajanja. RAZMEJITVENO VPRAŠANJE MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO. Rim, 18. septembra. Danes dopoldne se je sestala parlamentarna komisija za zunanje zadeve. Komisija je med drugim razpravljala o možnosti bodočih konfliktov in prišla do sklepa, da je treba predvsem zavarovati beneško-furlansko ravnino pred nevarnostjo, ki ji preti s premaknitvijo meje na Snežnik, Zvečer je komisija v prisotnosti zunanjega ministra grofa Sforze razpravljata o diplomatičnih pogajanjih z Jugoslavijo. Grof Sforza je podal obširno izjavo o sestanku v Lucerni. V Aix les Bainsu in o mednarodnem položaju. Rimski politični krogi pripisujejo temu sestanku z ozirom na bližnja pogajanja med Jugoslavijo in Italijo veliko važnost. BOLGARIJA PRISTOPI K MALI ANTANTI. — d Praga, 19. septembra. (Presbiro Beograd). Ministerski predsednik Stambulinski je dospel v Prago v svrho pogajanj s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Be-nešem glede pristopa Bolgarije k malt ententi. TRST — LUKA ZA NEMČIJO. Rim, 19. septembra. Agencija Argo poroča, da je italijanska vlada določila Trst kot izvozno luko za Nemčijo. Italijanska vlada je pripravljena dati Nemčiji na razpolago svoje ladje za prevoz živeža, ki ga je Nemčija naročila v Orijentu. KUGA NA REKI. Reka, 18. septembra. Včeraj so se pojavili štirje slučaii bubonske kuge. Ponoči je umrl na kugi neki vojak od D' Annunzijeve artiljerije. Potniki, ki hočejo na Reko, morajo imeti posebno dovoljenje vojaškega poveljstva. Iz mesta ne sme nihče. EKSPLOZIJA V MANTOVl. Man tova, 18. septembra. Danes dopoldne je eksplodirala velika smodnišnica v Tonfiolo, ki je oddaljen štiri kilometre od Mantove. Eksplozija je bila tako močna, da so jo slišali na 100 km daleč. Okolica v razdalji enega km je popolnoma opustošena. Eksplozija je zahtevala več mrtvih in ranjenih. Preiskava voja- ških oblasti je dognala, da gre za dobro pripravljeno eksplozijo. NEKITINI PRISTAŠI IN D' ANNUNZIO. — d Zagreb, 18. sept. Iz Beograda poročajo: Na Reko je prišel Jovan Plarrenac, znani agent kralja Nikole in njegov verni sluga, ter pripeljal s seboi bataHon Čr^oeorcev, ki so se vežbali v Gašti. Plamenca so sprejeli z vsemi častmi, kakor je predpisano za visoke odličnjake tujih držav Misijo ima, da končno izvede sporazum z D' Annunzijem in započne z njim skupno akcijo. V kratkem Času pričakujejo prihod drugega bataljona. NAŠI DELEGATI ZA BRUSELJ. — d Beograd, 19. septembra. Snoči so odpotovali v Bruselj na finančno konferenco trgovinski minister dr. Ninčič in poljedelski minister Jankovič. Finančni minister bo odpotoval pct^n^fi* P"' sta vzela s seboj izčrpne referate o stanju našega pridelovanja. PRIJET ROPAR. Beograd, 19. spet. Oddelek javne varnosti v ministrstvu za notranja dela priobčuje: Komisar železniške komisije v Indjiji je zasačil nevarnega železniškega roparja Evge-na Jaboreckega iz Košnjice na Češkem. Pri preiskavi so našli pri njem 44 zlatih prstanov, 5 zlatih ur, 9 zlatih verižic, 2 zlati broši in druge dragocenosti. Jaborecki je izvršil že več ropov in je član razbojniške tolpe iz Šombora, ki so jo tudi že zaprli. PO ODSTOPU DESCHANELA. — d Pariz, 19. sept. (Presbiro Beograd) Če bo Millerand izvoljen za predsednika republike, pričakujejo, da bo sestavil kabinet Briand. Lahko se dogodi, da prideta na krmilo Briand in Poincare. MILLERAND BODOČI FRANCOSKI PREZIDENT. —d Pariz, 19. septembra. Ako se bo Millerand odločil, da ustreže želji obeh zbornic in sprejme kandidaturo za predsedniško mesto, bo zelo verjetno, da bo sestava novega kabineta poverjena Briandu. »Echo de Pariš« smatra za možno tudi ministrstvo Steega. Govori se tudi, da nastopi v novo ministrstvo Poincaro kot minister za finance. Kot minister za ztmanfe posle se imenuie Vivianl. AVSTRIJA SE PRIKLOPI NEMČIJI? — d Dunaj, 19. sep. (ČTU.) »Temps« piše, ko ostro kritikuje dr. Rennnerjev govor: Želimo vedeti, kake dogovore je sklenil avstrijski minister za zunanje stvari z nemškim tovarišem in Giolittijevim prednikom. Ali se je Nitti zavezal, priznati priklopitev Avstrije k Nemčiji in s kakimi pogoji? USPFH POLJSKE OFENZIVE. — d Dunaj, 19. sept. Po poročilih listov sta Poljska in antanta ob protiofenzivi zajeli 10.000 ujetnikov. 1100 strojnic in 245 težkih topov. BAVARSKA — KRALJEVINA. — d Berlin, 19. sept., Kakor poroča »Vorwarts«, bodo dne 25. t. m. proglasili princa Ruprehta za bavarskega kralja. Gospodarske uesti. —g Sladkorne tovarne v Jugoslaviji. V naši državi je tvornic za sladkor 7 in sicer v Osijeku, Novem Vrbasu. Červenki. Velikem Bečkereku, Ćupriji, Beogradu in Usori. Tvornica v Osijeku more predelati dnevno 90 do 100 vagonov pese. Tvornici v Novem Vrbasu in Červenki produeirata vsled pomanjkanja surovin le minimalne količine ter je ves izdelek rezerviran za ministrstvo prebrane. V tvornici v Velikem Bečkereku se more predelati 10 do 12.000 vagonov nese letno; letos je na razpolagro le 6000 vagonov pese. Tvornica "včupriji izdela ob času kampanje 12 vagonov sladkorja dnevno. Beograjska tvornica za sladkor izdela letno 1200 vagonov sladkorja. Tvornica v Usori more izdelovati dnevno 7 do 800 q rafiniranega sladkorja. Ker manjka pese. bodo letos producirali le 40 do 50 vagonov sladkorja, —g Sladkor se podraži. Listi javljajo da s« bode z ozirom na veliko povišanje produkcijskih troškov zelo dvignile cene sladkorja. —d —g Praški veletfrjr z vzorci je bil otvorjen dne 12. t. m. na praškem razstavišču ter bo trajal do 28. t m. Veliko je število domačih razstaviteljev, kuncev iz tujine, veliko ie število po-setnikov in povpraševanje jo hflo ie nrve dni. ko je bil veletre otvorjen. zelo veMko. Koncem testa tedna je pričakovati v<»niMh oklepov. —t* Te»<*fon«U* nri«**o!Mne z Av-sfrro. V*led odloks ministrstva za pošte i.r"ni"v v ""obradu vpMsio po-č>t>?» s l pentpmbrom v telefonskem t rom^tu • Avstrijo sledeče pris*o*Mno za enoto pogovora: 1. za M»»ribor-raz ter Ptuj - Graz aH obratno 2 G raz t Zidani most - Graz ali obratno 3 franke ali 24 K: 3. za Ljubljano - Graz ter Maribor - Wien, potem CeJ^e - Wien ter Zidani most - Wien kakor tudi Ptuj-Wien ali obratno 5 frankov ali 40 K in 4. za Ljubljano - Wien ali obratno 6 frankov ali 48 K. Za n u j n e pogovore se plača trojna pristojbina, za časopisne med 21. in 6. uro polovica navedene pristojbine, za pozivnico pa brez izjeme 2 franka ali 16 K. —g Centralna uprava za promet z inozemstvom, podružnica, v Ljubljani, pričakuje vsak dan iz Beograda odredbe, da se izplača trgovcem kurzna diferenca iz kompenzacijskih kupčij z d. 3. "vVarenverkehrsbureau na Dunaju. Da se zadeva pospeši, jo tozadevno po-dregala tudi > Zveza trgovskih gremi-jev in zadrug v Ljubljani«. Nekateri trgovci so potom privatnih posredovalcev pri Warenverkehrsbureau sklenili svoje račune. Gremij trgovcev svari svoje člane pred takimi posredovalci, ker >Centralna uprava< ne bo priznala takih obračunov. —g Izvoz surovega sadja. Vsem interesentom, ki se pečajo z izvozom sadja, se javlja, da so se dosegle z ozirom na valuto In carino važne olajšave in usodnosti tako da se izvoz lahko vrši brez posebnih ovir. Izvoz našega sadja je prost. Carina* za 100 kg surovega sadja znaša 8 K. Za sadje je odpravljena zahteva kuonine v zdravi valuti. Ker se torej sadje lahko proda za vsako valuto, odpade pri carinjenju >uve-renje«. ki je delalo največje težave. Izkazati se je troba samo z dotično fakturo aH preni^om fakture. Vsi carinski uradi so dobili strog nalog, da morajo sacarinienje surovega sadja hitro izvziicL 4» fita bi**B Vraa ojgUo " svojo pot. Tudi obratno ravnateljstvo južne železnico je obljubilo, da bo po možnosti dostavljalo potrebne vagone v prvi vrsti za surovo saĐržavn< posredovalnice za delo« v Ljubljani Mariboru, Ptuju in Murski Soboti, j< iskalo v preteklem tednu od 4. do IX septembra 1920 dela 135 moških in 61 ženskih delavnih moči. Delodajalci pr so iskali 484 moških in 75 ženskih de« lavnih moči. Posredovanj se je izvri& lo 137. Dela iščejo: pisarniški moči, trgovski sotrudniki, sotradnice^ služkinje,, peki, krojači, šivilje, nata* karji, natakarice, navadni in strojnf ključavničarji, vrtnarji, strojniki, dni narji, dninarice, sedlarji, vajenci, va jenke itd. — V delo se sprejmejf mizarji, zidarji, delavci v tovarnah z* usnje, hlapci, poljski delavci in deklo tesarji, pletarji, delavci k zidarjem, In* harji, kuharice, služkinje, sobarico pisarniške moči. kontoristinje, knjiga vodkinje, vajenci, vajenke itd. Borze. Beograd. 18. septembra. Borza. Va* lute: francoski franki 193.30—194, do. larji 27.80—28.50, romunski leji 58—0 nemške marke 94, čehoslovaške kron< 46—0, avstrijske krone 10.10—0. Devfc ze: Pariz 190.50—192, Rim-Milan 120.3Q Raznoterosti. * Kaj vse kupijo Američani. Nek( Američan kupuje v Kostnici freske, na> slikane na pročelju neke stare zgradbo Ponuja veliko svoto, ki moti lastniki zgradbe, da bi dal pročelje odtrgati, &]} konservator kostniškega muzeja se tro dl, da bi zabrani 1 prodajo fresk. * Židovski mesar univerzalni dedi/ po katoliškem škofa. V Kanadi živi si dovski mesar, ki je podedoval 10 miUj jonov dolarjev po katoliškem škofa, £ jo bil njegov sorodnik. V mladih letil je prestopil v katoliško vero, šel v se menišče in postal škof v Kaliforniji Prav nič ni maral za svojega sorodni ka ali po njegovi smrti je vendar ti podedoval vse premoženje, ker drugo ga sorodnika ni bilo nobenega. * Zračna vožnja Berlin — Sai Francisco. Iz New Yorka poročajo, di se v Nemčiji dovršujeta dva transport na Zeppelina, ki bosta v kratkem pro vzela zračno vožnjo Berolin - Saj Francisco. Vožnja bi trajala ne skon 4 dni, vključivši izkrcavanje v Parizu^ Newyorku in Cikagu. Zrako vi bodo mogli nositi 30 ton potnikov in prtljage. Cene vožnje bodo za sedaj nekoliko višje nego one v salonskih kaju-tah na ladijah. Podjetje financira neki ameriški fabrikant avtomobilov. * Stanovanjsko bedo občutijo tudi v Pragi. Finančni minister dr. EngliS je na shodu v Mor. Ostravi povedal, da potrebuje Praga najmanj 7000 novih hiš za nastanitev brezstrešnega prebivalstva. Ministrstvo javnih del bo gradilo v lastni režiji v Pragi stanovanj za 20 milijonov kron, v Brnu za 2 milijona in v Bratislavi za 15 milijonov. * Nezaposlenost na Dunaju jo na-rastla zadnje mesece 6 15.000 na 20.000. Dunaj ima poseben urad za nastavljanje brezposelnih in deluje dobro. Pošiljajo jih na razne kraje, tako so odali na primer gradit železnice v Bolgarijo, večje število delavcev je te dni odšlo na Holandsko. * Tiralica za nezakonskim sinom Franja Ferdinanda. Policija v Solno-gradu je izdala tiralico za Jonko Henrikom, ki je nezakonski sin Franja Ferdinanda, radi tatvine in ulomov. Kot nezakonski sin avstrijskega nadvojvode je igral v Solnogradu precejšnjo vlogo, sedaj pa jo je zaigral s tat-, vino in ulomi. Foizuedbe. _Rad bi zvedel za naslov Antona M i h e 1 j a k, po poklicu mizarja. Pred šestimi leti sem dobil zadnje poročilo od njega iz Ljubljane. Prosim, ako kdo v£ zanj, naj mi sporoči. — I. Skavič, 940 E. 42 P1-. Chicago 111., N. Amerika. — Dotični* gospod, ki je v noči od sobote na nedelio iztrubil klobuli ga dobi pri Josipini Jenko, Sotesk* St 10/1.__ Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: seCfStt, »SLOVENSKI NAitoo-, dne 27. septembra 215. štev. Petrolejske vrte in zaboje kupujemo (zaboj z dvema) vrčema po K 50.— Iranko postaja odpošiljatelja. Hrovat & Eomp. Ljubljana. Poleg realke. 7144 jfa stanovanje in hrano se CfirftifnP ć]]akinJa nižjih razredov. dpiCJUlt Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 7171 Trieter-Rodar 2^'USeertt se zamenja za dobro ohranjeno moško močno kolo. Ponudbe pod »Trieder* Žirovnica (Gorenjsko). 7177 Pralesor m mebllrano sodo, najraje v bližini lealne gimnazije. Ponudbe pod .Profesor 7181" na upravništvo Slov. Naroda. 7181 ifonseruatoristlnjn fsfe planino na posodo- Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7174 C^fefo^t če le mogoče s hrano v SODO mestu alt ŠiSki, išče trgovski uradnik. Cena postranska stvar. Ponudbe pod .Vdovec 7167" na upravo Slov. Naroda. 7167 mesečno tflhn s separatnim vhodom. Ponudbe oUlJu pod „Meblovana mesec, soba 7092« na upravništvo Slov. Naroda. '092 nabijene sode od olja in petroleja v najboljšem stanju kup! takoj Promet tebn. ind. podjetje, d. z o. z. Ljubljana, Gradišće 9. 7096 Za oteofeo trgovske iola hrana pri boljši rodbini, za takoj. Ponudbe pod „S. B./7107" na uprav Slov. Naroda. 7107 t Ana Kožar naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen brat, ozir. očim, stric in svak, gospod Kozar davkar v p. v 70. letu svoje starosti včeraj, dne 19. septembra nenadoma preminul. Pogreb predragega pokojnika se bode vršil v torek 21. t. m. ob 151 h uri pop. iz tukajšnje dežel, bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Ma-rijlnesa Oznanjenja. Bodi mu prijazen spomin! Ljubljana, 20. septem. 1920. ŽalujoO ostali. Danes ob 10 uri dopoldne nam je umrl potolažen s sv. zakramenti za umirajoče naš sin oz. brat Alojzij Loj1 oficijal kr. čekovnega urada. Podiegel je posledicam krute vojske star 25. PogTeb bo v torek 21. t. m. ob tya 6. uri popoldne iz Rožne Doline štev. 114. na Viško pokopališče. Rožna Dolina, dne 19. septembra 1920. Žalajoča rodbina Lojkova. Zahvala. Ob priliki nenadne smrti naše preljube mamice, sestre in hčerke Naruška Deželak se vsem, ki so rajno pokojnico spremili k zadnjemu počitku, naj-iskrenejše zahvaljujemo. Prav posebna hvala vsem onim prijateljem in znancem, ki so rajno mamico v njeni dolgi in mučni bolezni tolažili, kakor tudi sestram usmiljenkam za požrtvovalno postrežbo. Vsem skupaj: Bog povrni! v Ljubljani, dne 19. septembra 1920. Sinček Vik! !n ostala rodbina. Zahvala* Izrazi prijateljstva in sočutja, ki so nam došli od vseh strani, ko je težko obolela in nas za vedno zapustila naša preljubljena nadepolna, hčerka, sestrica in sestrična so' nas globoko ganili. Izrekamo vsem prav srčno hvalo. Posebno pa se zahvaljujemo gosp. zdravniku, vsem deklicam za čaščeče spremstvo z venci kakor tudi si. slovenskemu pevskemu društvu društvu „Krakovo-Tr-novo" za ganljive žalostinke. Tisočera hvala vsem darovalcem prekrasnega cvetja. V Ljubljani, 16. septembra 1920. Žalujoča rodbina Filip Frolich. Usnjarija se tzame v nalem. naslov pove oprav. Slai. Naroda. 7087 Proča se klavir g£ Stelzhammer« po nizki ceni. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 7170 3nridične knjige Zakoniki, civilnopravna in javnopravna dela. Naslov pove upravništvo Sloven skega Naroda. 7145 Drflltatallra stareJSa moC> izurjena \ nUUOJOlna, mešani stroki, samostojna voditeljica špecerijskega oddelka, se išče. Naslov se izve v uprav. Slo . Naroda. 7128 Trstje za strope izdeluje in prodal na debelo in drobno m2 po K 4-80 pr večjih naročilih znaten popust Steinc: Anton, Ljubljana, Jeranova ulici 13, Trnovo. 4256 Kupim bukove, hrastu ve in smrekove hlod • ::a žago. Ponudbe s ceno na naslov: Ivan Šiška, tovarna par-ketov in parna žaga v Ljubljani, Metel kova ulica štev. 4. 7091 Akademik tečajev z odličnim uspehom, išče primerne službe pri kaki stavb, družb a'i podje ju za takoj. Ponudbe rod »Nujna potreba 7182" na upravništvo Slov. Naroda. 7182 Kavarniška Kuharica in romivalka se sprejme v službo takoj Pogoji po dogovoru, Kavarna .Slon*, Ljubljana 7124 ^bsoiv.tttinjalrekes^au^ službe praktikantinje za pisarno in prodajalno v večji trgovini, bodisi v mestu ali na deželi. Želi stanovanie in hrano v hiši. Ponudbe pod .Miroslava" poštno ležeče Ljubljana, glavna pošta. 7168 H K ^bsoiviran filozofski štu- ŠonJ francoske univerzitete bi daial ob prostih urah lekcije v fran-oščini. Uspeh gotov. Natančneje se poizve pri špediterju Ranzinjerjn, Cesta ha južno železnico. 7157 Mrnli družba opozarja cen!, tr- nflUPfl gostilničarje i. t. d. v mestu in -ilfl", na deželi, na svojo bogato zalogo raznovrstnega sira, kakor: bohinjca, tvisita. trapista, fomadurja v cenah od 6. do K 64. Oddaja se v vsaki množini, Jednako ima v zalogi najfinejše čajno maslo. 7105 Kupi se bilančna tehtnica. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 7123 Prodam lep ženski perzpnski kožuh kakor nov. H. Weber, Ljubljana, Blei-weisova cesta 4/1. 7132 ic jako eleganten, zaprt voz z oljnatimi osmi uporaben za razpečevanje peciva. Cena SHS K 15 000—. Poizve se v trgovini M. Kralj, Šolski drevored. 7173 Vacron nravega, čistega gorljivega špirita (Brennspiritus) ima na prodaj Franc Ogrizek, Maribor, Vetrinjska ul. 11. 7110 Kupimo M mm zdravega in suhega sena. Ponudbe na Balkan, d. d. za mednarodne transporte, Ljubljana, Dunajska cesta 33. 7114 I3 apno v kosih in drobno dobavlja na vagone §jjWf to«. LaSho. vzgojiteljica se sprejme. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7163 Sprejme se knjigovodkinja s prakso, ki je vajena pisarniškega dela Pooudbe na poštni predal 50, Ljubljani. 71« TttOVSRI SOMIH, M let star, išče s 1. oktobrom primerno službo. Prevzame tudi mesto potnika. Pooudbe .Oktober 7169' na upravništvo Slov. Naroda. 7169 $9* Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Ljubljana, Gosposvetika cesta štev. 6 "#F" se priporoča. Traži se a jedno veliko mlinsko poduzeće 2 vješta neoženjena stolara za gra-lnju (stavbna mizarja). Ponude neka se Ša!j nod .Broj 7089' na upravništvo Slov Naroda. 70<'. (steklenice) za vino i liker, u većim partijama Ponude mole se na tvrtku Ules 3roc i sinovi, Kovln Banat. 7086 SEN v balah prešano postavno vagon kolodvor s plahto pokrito kupujem dobre kvaliteto. Ponude z naznako cene na Novak, Zagreb, Maksimirska 61. Telefon 20 - 60. 7131 starejša moč, se takoj sprejme v večjo manufakturno detajlno trgovino v Ljubljani Ponudbe z navedbo plače naj se pošiljajo na upravništvo Slovenskega Naroda pod »Trgovtki sotradnik 7044«. Zlatar In juvelir AlolziJ FuchS Selenburgova uliCa 6 priporoča svojo veliko zalogo juvelov, zlatnine in srebrnine: Vsa popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. Kupujem po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 9919 Prva Jugoslovanska tovarna za usnje in Čevlje i i na Bregu pri Pia|n Ima naprodaj prvovrstne gonilne in šivalne 'ermesse inozemske irovenlfence v ve- iflh množinah po zmeraih cenab. Hotomobil Diirrkopp, 45 HP s popolnoma novimi rebrastimi pnevmatikami, 6 sedežev, 4 cilindri, temno-zelena karoserija, je po najnižji ceni, takoj pripravljen za vožnjo na prodaj ali pa se zamenja *a tovorni avto z 2 tonama. Pogleda in poskusi se samo pri Jurjn Kobale, Slov. Bistrica. 7f88 Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim elektrotehnični materijal, betonsko Železo, različen železni materijal in motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujić JsograB, Jrtiletiaa ul. 15. vla Fiat 8 trato mali elektroavto, motorno kolo in pisalni stroj ©eno naprodaj. Zahtevajte ponudbo. Ham BBhm,Salzburg-Leheti. Odvetniška pisarna i; Mmm v Mariboru se ie preselila na Aleksandrovo cesto št. 12 foS vogalu Sadile din). Svetoraozn&nl prvorstal leibl laki li;oželezne emailirane banje, fajenčne klozete, umivalnike, kopalne peči. Zahtevajte ponudbe Loopod Blau & Co.9 Gesellschaft m. b. H., Wien II. Aspernbruckengasse 5. 7028 Spreime se takoj mlajši spreten esRi potnik za del severne Slovenije s Prekmurjem in za Medjimurje in dalje komptoaristka-korespondentka, spretna strojepiska, vešča slovenskemu, srbo-hrvatskemu in nemškemu jeziku. Pismene podrobne po nudbe z navedbo zahtevkov naj se pošljejo .Kolinski tovarni" v Ljubljani. 7160 tovarne Naylor Brothers Ltd, London se dobijo pri glavnem zala- gatelju za Jugoslavijo remii Kolodvorska ulica štev. 18. Usodna prilika! zaradi bolezni takoj modem encinov motor 12 HP, dobro znane tvrdke Langen-\volf. Motor je v rabi prav malo časa v pilarski obrti. Podrobnosti in ugodni prodajni pogoji pri lastniku Jerneju Pirnat, pilarna, Sv. Martina cesta štev. 8, Ljubljana:. 7165 Zidno opeko Ccigla) urezani strešnik zakrfvač (dvostruki ntornl orep) nudi tako' dobavno v poljubni množini delniška družba ZHu optee, Uljana Ha K-ta). Na feljo se pošlje takoj popis in ponudba. Tvrdba Paternost & Remic« LJubljana, naznanja vsem svojim cenj. odjemalcem zlasti v okrajih Dotok, toi in Prezid da je ustanovila v Vel. Laščah pod kolodvorom v prostorih g. Alojzija Hočevarja svojo podružnico: loge In nriidaio dež. pridelkov na debelo kjer bodo cenj. odjemalci dobili vedno in po najnižji ceni zlasti: koruzo, oves, moko, itd. vsako množino nad 100 kg. — Vreče je poslati oziroma prinesti seboj. Iransko hotelsko m Mlsno dlon. društvo Suiak-Reka, Zvonimirova ulica štev. 102. lastnik sledečih hotelov in sanatorije*: Hotel Pension „SPERANZA" „I2HPERIAV O potila. Sanatorij in veliko morsko kopališče „TERAPIJA" Crikvenica. Palače-Hotel „MIRAMARZ" Crikvenica Tetfftn iitertrt. 11. Hotel-Pension in morsko kopališče J1DMT Suiak-fliki Telefon interurb. 2-14. Hotel-Pension in morsko kopališče .JADRAM" Bakar. Vsi hoteli in sanatoriji so rajmoderneje z vsem konfortom urejeni. — Oskrba izvrstna. — Otvor-jeni skozi celo leto. — Vse naročbe prejema in daje pojasnila za Crikvenico: uprava hotela .Mira m are' v Crikvenici: za Novi: uprava hotela .San-Marino" v Novom: za Sušak; Središnji ured društva, Sušak-Reka. — Naslov za brzojave Jadran-centrala Snšak-Reka, Intercrban telefon !tn. 9-8-3. Hotel-Pension ,,SAW-MARINO" Hori Vinodolski Tel. intertr. 5. Hotel-Pension In veliko morsko kopališče ,LlSANJa Novi Vinodolski Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. ^ Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogo|L Beograd, Celje« Dubrovnik, Kotor* Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković! Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. 3961 942975 0 02 6622