Stanarina v letu 1986 Skupščina Samoupravnih stanovanjskih skup-nosti oziroma njihovi zbori uporabnikov so v me-secu juniju sprejeli sklepe o 40 odstotnem poviša-nju stanarine. Te sklepe posameznih občinskih zborov uporabnikov v ljubljanskih občinah, je na svoji seji 26. junija potrdil tudi zbor uporabnikov Skupščine stanovanjske skupnosli Ijubljanskih občin. Ne glede na sorazmerno visoki odstotek poviša-nja stanarine pa so delegati že na zasedanju skupš-čine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije že-leli uveljaviti 69 odstotno povišanje stanarine, kar bi bilo usklajeno z družbenim dogovorom o obli-kovanju stanarin v letu 1986. Stanovanjske Skup-nosti so v skladu s tem veljavnim družbenim dogo-vorom sprejele svoje ustrezno finančno ovredno-tene planske akte za to leto. Republiški IS in predsedstvo ZSS pa je s svojim priporočilom preprečil predvideno povišanje in dovolil za območje ljubljanskih občin le 40 odstot-no povišanje stanarine. Ob takem »prisilnem znižanju« povišanja stana-rine so delegati zbora uporabnikov Ijubljanske stanovanjske skupnosti s svojim sklepom opozori-li, da to pomeni nespoštovanje opredeljenega na-čina samoupravnega odločanja, povečanje nepo-trebnega dela in s tem tudi stroškov ter istočasno vprašljivost raožnosti izvedbe planiranih nalog v tem letu zaradi drugačne dinamike pritoka sred-stev. V skladu z Zakonom o stanovanjskem gospo-darstvu pojmujemo stanarino kot družbeno priz-nano ceno za uporabo stanovanja, ki zagotavlja enostavno reprodukcijo ob upoštevanju cene iz-gradnje stanovanj. Stanarina je torej v tesni pove-zavi s cenami kvadratnega metra in novozgrajene-ga stanovanja, za katere pa vemo, da v zadnjih nekaj letih vrtoglavo naraščajo in bodo predvido-ma ob koncu letošnjega leta dosegle v primerjavi z lanskim letom 100 odstotno povišanje. Z že uvodoma navedenim druzbenim dogovo-rom so delegati v samoupravnih stanovanjskih skupnostih opredelili, da bo v letošnjem letu predstavljala zbrana stanarina 1,52 odslotka tako-imenovane revalorizirane vrednosti družbenega stanovanjskega sklada. V Samoupravnem spora-zumu o temeljih plana stanovanjskega gospodar-stva v Ljubljani za obdobje 1986-1990, kjer je predviden prehod na ekonomske stanarine do leta 1990, pa je navedeno, da bi morali v letu 1986 povišati stanarino toliko, da bi dosegli 1,74 od-stotkov revalorizirane vrednosti sedanjega stano-vanjskega fonda. Ob sedanjem 40 odstotnem po-višanju pa smo dosegli komajda 1,17 odstotkov revalorizirane vrednosti. Ekonomsko stanarino bi predstavljala zbrana sredstva v višini 3,32 odstot-ka revalorizirane vrednosti družbenega stanovanj-skega fonda. Pogled v podatke pa nam govori, da se kljub napisanim usmeritvam vedno bolj odda-ljujeo od cilja ekonomskih stanarin. Leta 1981 smo dosegli 1,71 odstotne revalorizirane vredno-sti stanovanj, leta 1982 1,57 odstotka, leta 1983 1,55 odstotka, leta 1984 1,21 odstotka, leta 1985 1,52 odstotka revalorizirane vrednosti, kar jje predstavljalo komajda 56,51 odstotka predvidene ekonomske stanarine. Kaj vse je potrebno plačati iz naslova stanarine? V povprečju jo v Ljubljani delnno tako, da v skladu z zveznim zakonom odvedemo v tem letu 39,36 odstotkov amortizacije, po družbenem do-govoru pa 34,21 odstotkov za vzdževanje objek-tov in stanovanj, 17.05 odstotkov za upravljanje, 7,67 odstotkov za funkcionalne stroške in CZ ter 1,71 odstotkov za nabavo računalniške opreme stanovanjskega gospodarstva Ljubljane. Povprečna stanovanjska površina v letu 1986 znaša 52 kvadratnih metrov. Za tako stanovanje je bilo potrebno pred podražitvijo odšteti v pov-prečju 3.671 din, po podražitvi pa 5.140 din. Pri upoštevanju statističnih podatkov o družinskem dohodku v Ljubljani je pred podražitvijo stanari-na predstavljala 2,2 odstotka, po podražitvi pa 2,8 odsfttka deleža tako imenovanega družinskega proračuna. Toliko o razmerju stanarine do sredstev posa-meznega gospodinjstva. Veliko hitreje kot sama stanarina pa se povečujejo ostali stroški, ki so v povezavi z normalno uporabo stanovanja, ki pa niso zajeti v stanarine. To so poleg električne energije in ogrevanja, ki predstavljata precejšen izdatek še topla in hladna voda, plačilo komunal-nih storitev... itd. Ugotovimo lahko, da je delež stanarine v primerjavi z vsemi navedenimi ostali-mi stroški, ki jih posamezno gospodinjstvo plača za normalno prebivanje v stanovanju le nekje okrog 30 odstotkov. Obvestilo slanovalcem! Odbor za solidamost pri Samoupravni stano-vanjski skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik obvešča nporabnike družbeno najemniških slanovanj. da je možno oddati vloge za znižanje oziroma sub-vencioniranje stanarine po določilih Samouprav-nega sporazuma o uresničevanju socialno varstve-nih pravic (Ur. 1. SRS 26/84). Predlog za subven-cioniranje stanarine odda družina na obrazcu SPN-1, ki se dobi v DZS. Družinam, ki so že oddale predlog za subvencijo v letu 1986 vloge ni ..... potrebno obnavljati. i{ r Vlogo za subvencijo se odda službi odbora za .. solidarnost pri Satnoupravni stanovanjski skupno-,; r sti. Vič-Rudnik, Tržaška 48 - pritličje in sker,l0