LETO XX. — številka 98 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj, Za redakcijo odgovoren Albin Učakar GLA KRANJ, petek, 29. 12. 1967 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1^58 kot poltednik Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOC IAL1STIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO IV ' F I 1USAT/ TREBA n DELATI. Z ^ GLAVO! "mAMA, LUL I KNE DERI - DER\ SE! KAd N£ VES ZA NOV DELOVNI ČAS. SUKA SUŽN'JE BODOČNOSTI. \ oi ^w ____ - IZZAf ODRA. nO \ /VAMI 0 KE= /FORMI SMO KOMAJ ZACELI, ŽE.. ROfAGlJA, 'ž 1 gg. MALO P0CAKA3M0J o NA TRES/^ ****„ ! GOVORILNEM te{JA nebotičnik >, IMAMO PA LE"! / (DA 0 SEMAFOR0U ^) NITI NE60l'0R(M0> » 'L, / TEPETE SE /gy LAHKO. S A* 1 M O PA VAS ŽUPAN NE SUŠ/j cg HALO P0OAKAOM0, ' PA BODO ŠE sr-DANOl UČENCI LAHKO WSPE^U : DENAR ZA GPAW0Os SAMOPRISPEVKOM aE1 I POKAZNA, 3E SKUPNI \/y/-/'^ SVET ZA KULTURO IN ŠPORT POTREBEN. (PA BREZ ZAMEČE PEOSVETA.) , r)zabj4 50VAtJ/\W3. — LF6ENPA: ¥c -TO DE ZUPAN DRUGIH ZNAKOV NI. 2 MALfht KOSTMI SE NAMREČ . ^n _NE U KVARI A MU. Predsedniki občinskih skupščin odgovarjajo Predsednike gorenjskih občinskih skupščin smo za konec leta poprosili, da nam odgovorijo na naslednja vprašanja: 1. Koliko je vaši občini letos uspelo uresničiti načela gospodarske in družbene reforme? 2. Česa občinska skupščina letos ni naredila, vendar je planirala, da bo: 3. Katere bodo glavne naloge občinske skupščine za leto 1968? 4. Kaj želite občanom za leto 1968? ODGOVORI: Predsednik občinske skupščine Jesenice: France Žvan O će sprašujete po načelih in o tem, koliko jih uresničujemo pri nas, moram reči, da se dokaj hitro in dosledno uresničujejo in da danes v vsakodnevni praksi lahko beležimo njihvo navzočnost. Zal se ne uresničuje vse tako, kakor smo predvideli, pa vendarle nismo dovolj resno gledali na vse posledice, ki jih reforma nosi s seboj. Ker ste mi omejili prostor, žal ne morem podati celotne podobe, ki bi jo zahteval odgovor na to vprašanje, pač pa bom navedel le nekaj podatkov. Letošnji družbeni proizvod je v naši občini za 0,2 odstotka manjši od lanskega, narodni dohodek pa kar za 9,2 odstotka. Prav tako je zaposlenost nižja za 2,5 odstotka od lanske. Ob reformi smo rekli, da polagamo osnove tržnemu gospodarstvu, da ustvarjamo razmere, v katerih bo začelo blago iskati denar in ko bo treba dihati toliko, kolikor sape bomo imeli. In vse to je zdaj pričujoče, ssve v mnogo drastičnejši obliki, kakor bi si želeli. Prav gotovo je na takšno stanje vplivalo mnogo zunanjih vzrokov, ki jih ocrtava instrumentarij reformnega gospodarjenja, marsikaj pa je odvisno tudi od nas. Procesi usklajevanja, bolj organiziranega nastopa na tržiščih, racioniranja pro- Razpisna komisija Društva upokojencev Kranj ra7.pi.su je prosio delovno mesto PK ali KV natakarice Pismene ponudbe z dokazili sprejema piearna do 5. 1. 68, nastop službe 15. 1. OD po uredbi. izvodnih stroškov, intenzivnosti proizvodnje in zaposlenosti so navzoči mnogo bolj kot leto poprej in najbrž je v teh dneh že moč videti pota, ki se nam odpirajo v bodoče. 9 Del odgovora lahko najdemo že v prejšnjih podatkih. V občini niso bila realizirane temeljne postavke družbenega plana. Beležimo nižji bruto proizvod, nižji nacionalni dohodek, kakor je bil planiran, nižji obseg osebnega dohodka, manj zaposlenih in seveda vzporedno z vsem tem slabše realizirane postavke občinskega proračuna, kakor smo predvideli. Kljub temu smo še kar zadovoljivo pokrivali skupne potrebe občanov in v glavnem realizirali tudi načrt komunalnih investicij. Neizpolnjene so ostale tri postavke programa komunalnih investicij v skupnem znesku 410.000 Ndin (izgradnja žal, obvoznica v Kranjski gori in popravilo mostu v Mojstrani). ® Menim, da bo prihodnje leto najtežje v reformnem procesu in da nam prinaša silno odgovorne naloge. Menim, da lahko prihodnje leto pričakujemo kulminacijo težav v naši največji delovni organizaciji Železarni, ko nam pa vsi tisti napori, ki smo jih storili v preteklosti, še ne bodo dajali zaželenih učinkov. Višak naporov bo treba vložiti v koncentracijo sredstev na par najpomembnejših programov, ki naj pripomorejo k popravljanju iz preteklosti podedovane enostranske gospodarske razvitosti. Poskušali bomo uspeti v hitrejšem razvoju kovinske predelave, izkoriščanju stranskih materialov iz železarne in v izdelavi nekaterih novih materialov za gradbeništvo, ob vsesa ieru pa bo treba vla- gati stopnjevane napore v razvoj trgovine in turizma. Pokrivanje skupnih potreb občanov, komunalnih investicij in družbenega standarda bo seveda odvisno od gospodarskega utripa in ker na tem področju predvidevamo kvečjemu stopnjevanje težav, ni težko predvideti, da bomo potrebam lahko sledili le ob maksimalni iznajdljivosti in z Vlaganjem enotnih naporov. Q Mir na prvem mestu. Kar največ razumevanja, enotnosti in skupne volje za uresničevanje napredka vsem skupaj, zdravje in osebno srečo pa vsakemu posebej. Predsednik občinske skupščine Kamnik: Vinko Gobec ® Načela gospodarske in družbene reforme smo v občini Kamnik uresničevali, zakaj samoupravni organi (delavski sveti, upravni odbori, sveti krajevnih skupnosti), družbenopolitično organizacije in skupščina so v celoti spoštovali in se zavzemali za osnovno načelo reforme »trositi toliko sredstev, kolikor jih je na voljo«. Skupščina je ustavila novogradnjo in modernizacijo sicer zelo majhnemu kolektivu, ker ni imel zagotovljenih sredstev. Zagotovitev investicijskih sredstev za vlaganje v produkcijska sredstva in v negospodarske objekte smo tako v celoti uresničili. Sklad za razvoj družbenih služb je pospešeno urejal obveznosti iz preteki i h let. Delovne skupnosti gospodarskih organizacij so z večjo skrbjo in odgovornostjo izvažale ter se tako vključevale v mednarodno delitev dela. V seznamu izvoznikov sta dve novi gospodarski organizaciji. Celotni dohodek je povečan glede na leto 1966 za 6 odstotkov, fizični obseg pa za 4,8 odstotka, sklad amortizacije je večji za 52 cdsfotkov. Samoupravnim organom je skupščina poslala pripoircčilo o ukrepih za stabilnejši ekonomski razvoj občine. Zavzemali smo se za skladno rast c>sebnih dohodkov s produktivnostjo dela ter tako preprečevali, nesorazmerja med denarnimi in blagovnimi fondi in zmanjševali elemente denarne inflacije- Skuptčlna si je prizadevala in zagotovila odgovornost vseh organov, vseh proizvajalcev in občanov za nadaljnji gospodarski razvoj občine. 9 Zastavljene naloge za leto 1967 smo v celoti izpolnili. V zaostanku je le modernizacija Cankarj'cve ulice in plan investicijskih vlaganj (delovna skupnost Ljubljana transporta) ni v celoti uresničen. 0 Ne le v letu 1968, temveč tudi v prihodnje bo skupščina posvečala največ skrbi urejanju in gradnji šol. Do leta 1970 moramo investirati okrog 400 milijonov S din za šolske objekte. Združevali bomo sredstva gospodarskih organizacij in občanov s samoprispevkom, prispevkom v delu, lesu, prevozih itd. Nadalje bomo pospešeno urejali in modernizirail trgovino in gostinstvo. Caka nasi modernizacija cest v Kamniško Bistrico in Tuhinjsko dolino. V treh letih bo potrebno vložiti prek ene milijarde S din sredstev. Od tega občani 280 milijonov S din, delovne organizacije 130 milijonov S din in proračun občinske skupščine Kamnik 70 milijonov S din. 5 krajevnimi skupnostmi, s skladom za razvoj otroškega varstva in s proračunom bomo načrtno urejali varstvo otrok posebno v Kamniku in na Duplici. Hitreje bomo morali pripravljati potrebno dokumentacijo za razvoj stanovanjske in komunalne izgradnje. 6 Prva želja, da ustvarjamo in s tem rešujemo probleme občanov vsaj v enaki družbenoekonomski in politični atmosferi kot leta 1967. Da bi občani brez ozkih glodrmj tudi v prihodnje s svojim aktivnim in ustvarjalnim delom v organih samoupravljanja, v družbenopolitičnih organizacijah in v skupščini zastavili vse sile za uresničitev najnaprednejših konceptov razvoja na gospodarskem in negospodarskem področju. Vsem občanom se za aktivno sodelovanje v leti 1967 zahvaljujem in jim želim osebno srečo in zadovoljstvo v letu 1968. Predsednik občinske skupščine Kranj: Slavko Zalokar 0 če ste pri vprašanju menili, koliko je gospodarstvu naše občine uspelo izvesti reformne naloge za loto 1967 oziroma se na splošno vključiti v reformne tokove, potem bi moral reči naslednje: Stroktura gospodarstva naše občine je taka, da je pravzaprav £e pred sprejetjem gospodarske reforme zahtevala usmeritev, kakršno je reforma začrtala in je drugo leto izvajanja gospodarske in družbene reforme samo zaostreno nadaljevanje zahtev po intenzifikaciji gospodarstva in posebej za gospodarstvo naše občine važnega elementa modernizacije proizvodnje in tehnologije, če bi hotel odgovoriti povsem konkretno na to vprašanje, bi moral odgovor iskati predvsem v doseženih stopnjah modernizacije posameznih podjetij, večji orientaciji pro- izvodnje za tržišče, razmeroma visokem porastu izvoza in pomembnem porastu proizvodnje ter na koncu v zadnjih mesecih občutnejšem zmanjšanju zalog, kar je predstavljalo veliko breme za poslovanje gospodarskih organizacij. Vnašanje zajema tudi dosežene rezultate na področju družbenih služb. Na voljo je premalo prostora, da bi lahko na to temeljiteje ali obširnejše odgovoril. Vendar menim, da reformni procesi, ki se odvijajo predvsem zadnje mesece na tem področju in sprejeta načela za te procese, dajejo zagotovila za pričakovane rezultate v prihodnje. • Glede na resolucijo za leto 1967 so ostala nekatera področja odprta oziroma so se pomaknila na leto 1968. Predvsem imam v mislih vlaganja v razvoj terciarnih dejavnosti in razrešitev nekaterih problemov v družbenih službah, sicer pa je bil program za leto 1967 v celoti izveden, na nekaterih področjih komunalne ureditve pa celo prekoračen.. .. © Zelo težko bi. se odločil, da iz vseh nalog, ki stojijo pred občinsko skupščino kot naj-' višjim samoupravnim organom komunalne skupnosti izločim samo nekatere najpomembnejše, ker menim, da so vsa področja, s katerimi se občinska skupščina ukvarja, zelo pomembna. Kljub temu bi navedel nekatere izmed njih: sprejetje resolucije in proračuna ter ustrezno sprem-. Ijanje, koordiniranje, usmerjanje in kontrola nad izvaja-janjem z resolucijo in proračunom začrtane politike. Znotraj tega pa seveda ostane vrsta izredno pomembnih vprašanj tako v industriji* trgovini, gostinstvu, turizmu» kmetijstvu, družbenih sluŽ-bah — predvsem šolstvu io zdravstvu ter kulturi. Konkretni problemi v naši občini predvsem pa tudi odprta vprašanja v razvoju in utrjevanju delavskega in družbenega samoupravljanja ter usklajevanje le-tega z razvojem družben oekonornskih odnosov brez dvoma nalaga občinski .skupščini na tem področju v prihodnjem letu pomembne naloge. 9 Kot predsednik občinske skupščine želim občanom naše občine seveda čimveč uspeha na vseh področjih njihovega detla, čimveč osebnega zadovoljstva in razumlj1* vo čimuspešnješe sodelovanje v vseh samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah za Čimbolj ši oziroma čimhitrejši razvoj občinske skupnostii kot celote na vseh področjih delovanja. Predsednik občinske skupščine Radovljica: Stanko Kajdiž © Analiza gospodarjenja naših delovnih organizacij nam kaže, da so se vse nase gospodarske organizacije uspešno prilagodile novim pogojem. To je brez dvoma zavidljiv uspeh in menim, da 6o na pravilni poti, da prebrodijo kritično točko usklajevanja notranjih pogojev z zahtevami, ki jih postavljajo pogoji vključevanja v mednarodno delitev dela. Občinska skupščina pazljivo spremlja stanje in uspehe delovnih organizacij, zato je obravnavala vse dobre ukrepe in analizirala pomanjkljivosti, ki jih bodo morali delovni kolektivi odstraniti. Zavedati se moramo, da smo Šele na začetku reforme in da bodo pogoji še težji, zato je potrebno, da občinska skupščina kot najvišji organ družbenega samoupravljanja in tudi vsi delovni kolektivi predvsem pa delavski sveti, pripravijo temeljite vsestranske analize vseh faktorjev, ki delujejo v uspešnem gospodarjenju. Zavedati se moramo, da ima skoraj vse naše gospodarstvo pomanjkljivo notranjo organizacijo in da le redko sloni na znanstveni obdelavi procesa proizvodnje, da bodo posvetili mnogo večjo pozornost specializaciji s tem pa seveda sistematično in analitično obdelavo delovnega procesa v proizvodnji vsakega artikla. Prepričan sem, da ima vsaka naša delovna organizacija toliko notranjih rezerv, da je popoln uspeh mogoč in ga morajo doseči. Eno najvažnejših vprašanj, ki ga gospodarske organizacije morajo takoj pričeti reševati, je kadrovsko vprašanje. Brez zadostnega števila delavcev s fakultetno izobrazbo ni ustreznega kadra, samo s srednjim strokovnim kadrom pa večjih uspehov ne bomo dosegli, kvalifikacijska struktura je izredno slaba. Več kot 30 ods tolikov zaposlenih je nekvalificiranih. Čeprav formalna kvalifikacija ne more biti povsem točen jkazalec vznemirljive strukture zaposlenih ne samo v gospodarstvu, temveč tudi v družbenih službah. Zavedamo se, da morajo izboljšanju te strukture posvetiti prvenstveno skrb, kar je prvi pogoj za Uspešno gospodarjenje. © Občinska skupščina je v glavnem dosegla vse, kar smo predvidevali za leto 1967, seveda pa s tem ni rečeno, da smo lahko povsem zadovoljni. V letošnjem letu smo le malo storili, da bi hitreje uveljavljali nekatere Priprave za večje naloge in cbjekte, ki jih imamo v načrtu. Menim, da je bilo mnogo objektivnih preprek. V to-jku so priprave za izdelavo ,Urbanističnega programa obline, izdelava nekaterih najpomembnejših zazidalnih na- črtov in priprave za adaptacijo nekaterih najpomembnejših turističnih objektov. To so ureditev blejskega otoka, ki bo pomemben turističen objekt, izgradnja golf igrišča, priprave za umetno drsališče na Bledu, izgradnja teniških igrišč itd. Izgradnja vseh teh in še drugih objektov pa je nujna, če bomo hoteli občutno izboljšati strukturo gostov na samem Bledu. Prepočasi napredujejo priprave za bohinjsko cesto in tudi priprave za gradnjo triglavskih žičnic. To pa so brez dvoma gospodarske naložbe, ki so prvi pogoj za uspešno zimsko sezono na Bledu in v Bohinju. © Občinska skupščina je v decembru po daljših pripravah sprejela načrt za izgradnjo centralnih in podružničnih šol. 21. januarja 1968 bo referendum za uvajanje 1-od-stolnega krajevnega samoprispevka od neto OD, 3 odstotke od katastrskega dohodka kmetijskih zavezancev in 3 odstotke od obrtne dejavnosti' za gradnjo šol, vse delovne organizacije pa bodo tudi sprejele sklepe o 1-odstotnem prispevku od bruto osebnih dohodkov. Želim in upam, da občani razumejo neobhodnost izgradnje šol in da se tedaj odločijo za ta načrt. Ce bo vse v redu, bomo začeli uresničevati ta načrt že prihodnje leto. Upam, da bomo našli možnost rešitve tega financiranja, da bi tako šole v najkrajšem času izgradili — to pa tudi občani želijo. Aprila bo izdelan urbanistični načrt občine in ustrezni zazidalni načrti. Tedaj bo izdelan tudi dolgoročni program turističnega razvoja občine. To jo izredno pomembno in nujno, saj je turizem najbolj perspektivna gospodarska panoga in si brez ureditve teh najosnovnejših načrtov ne moremo zamisliti načrtne urbanizacije, ki je prvi pogoj za red na našem izredno razgibanem območju. Upam. da bomo začeli z izgradnjo bohinjske ceste in da bomo našli polno razumevanje pri republiških organih. Adaptacija te ceste je nujna, saj je Bohinj v turističnem gospodarstvu izredno pomemben tako zaradi letne kot zaradi zimske sezone in njegova nadaljnja izgradnja, ki jo bosta določila urbanistični program In program razvoja turizma, v rmnogočem zavisi od dobre cestne povezave. Želim, da bi v letu 1966 premaknili z mrtve točke tudi izgradnjo triglavskih žičnic, ki so prvi pogoj za polno izkoriščanje gostinskih in turističnih objektov teh izredno lepih krajev. Upam, da bomo našli vso podporo republiških organov, saj ti objekti daleč presegajo zmogljivosti naše občine, pomembni pa so za slovensko turistično gospodarstvo. * © Vsem občanom iz vsega srca želim srečno in mirno novo leto 1968. Želim, da bi si z večjo voljo in delom ustvarili še lepše in mirnej- | še življenje, ki si ga vsi želimo. Prepričan sem, da bo- | mo v letu 1968 storili vse v borbi za mir in sožitje med narodi, ki je cilj naše socialistične domovine. Predsednik občinske skupščine Škofja Loka: Zdravko Krvina © Menim, da je še prezgodaj govoriti o tem, ali smo ali nismo uresničili načela gospodarske in družbene reforme. Reforma ni enkratno niti kratkoročno dejanje. Vendar pa je začetek navadno najbolj boleč in ker smo ga, lahko rečem, dokaj zadovoljivo prebrodili, upam, da bomo tudi vnaprej uspevali. Gospodarski razvoj občine sicer zaostaja za onim v zadnjih desetih letih, saj je takrat poprečna letna stopnja rasti znašala najmanj 10 odstotkov. Vendar menim, da so rezultati, ki jih kažejo obračuni gospodarskih organizacij za 9 mesecev in posebej podatki za industrijo za 11 mesecev spodbudni. Celotno gospodarstvo je doseglo v 9 mesecih za 5 odstotkov večji skupni dohodek kot v enakem lanskem obdobju. Osebni dohodki zaposlenih pa so se povečali za 10 odstotkov. Industrija je v letošnjih enajstih mesecih proizvedla za 4,6 odstotka več kot lani, kar je V poprečju boljši rezultat kot v republiki in federaciji. Ker pa ima v naši industrijski proizvodnji velik delež prav tekstilna industrija, ki iz znanih razlogov dosega v vsej državi slabše rezultate kot prejšnja leta, smo lahko še posebno zadovoljni. Skrbijo pa nas podatki o znižanju ekonomičnosti poslovanja za 4 odstotke. Odgovorni ljudje v gospodarskih organizacijah se morajo nad tem podatkom zamisliti, ga preučiti in ukrepati. Zelo razveseljivo pa je to, da je prvič resno začel učinkovati zakon ponudbe in povpraševanja, s čimer so se prizadevanja delovnih kolektivov, razen za količino, močno usmerila tudi na kvaliteto. Kvaliteta pa je vsekakor važen element reforme. Vse premalo pa je bilo v naši občini doslej storjenega na področju združevanja proizvajalnih sil, čeprav so v nekaterih strokah za to ne samo vse možnosti, ampak je to tudi nujno za njihovo eksistenco in razvoj. Znaten napredek vidim v dolu občinske skupščine in njenih organov. Njihovo delo se odvija po letnem programu, ki so ga sprejeli v začetku lota. Programiranje je vneslo v delo organov veliko več načrtnosti in temeljitosti, če si dovolim oceniti delo skupščine, moram priznati, da som zelo zadovoljen s pretežno kivaili Letnimi razpravami na sejah skupščine. To je pomemben napredek, ker se s tem krepi vloga odbornika in se sprejemajo kvalitetnejši sklepi. Prav tako čutim kvalitetni premik v delu svetov in uprave. V tej smeri se bomo prizadevali tudi vnaprej, da bi dosegli želeni nivo našega dela. S tem bomo tudi zagotovili hitrejše in kvalitetnejše izpolnjevanje planiranih del. © Naloge, ki so bile pogojene s sredstvi občinskega proračuna ali drugih sredstev občine, smo uresničili ali pa jih še uresničujemo. Najbolj smo zadovoljni, da se je začel graditi vodovod. Vznemirja pa nas zastoj pri gradnji novih šolskih prostorov. Zataknilo se je pri sredstvih. Kot kaže brez samoprispevka ne bo šlo. Enako je s cestami* II. in III. reda, ki jih upravlja republiški cestni sklad. Večina jih je v tako slabem stanju, da so komaj sposobne za promet. Pristojni republiški organi bodo morali temu problemu posvetiti več skrbi. Zaman je govoriti o razvoju turizma, če nimamo urejenih cest. To so trije ključni problemi na področju gospodarstva, katere občinska skupščina zaradi pomanjkanja denarja le težko uresničuje. © V prihodnjem letu bo morala občinska skupščina tesno sodelovati z gospodarskimi organizacijami in skupno z njimi reševati posamezne probleme. Da bi prešli od mars ik j c-s lihi j skega razvoj a na načrtni oziroma usmerjevalni razvoj, moramo v letu 1968 začeti delati dolgoročne programe za razvoj posameznih panog. Prednost naj bi imeli programi za razvoj kmetijstva, obrti, gostinstva in turizma. To so panoge, ki se jim je doslej posvečalo premalo skrbi. Na področju negospodarstva bodo glavne naloge občinske skupščine tiste, ki sem jih naštel v odgovoru na prejšnje vprašanje. Potrebna bo uporna volja, da jih bomo uresničili. Razen tega bomo v letu 1968 rešili problem urbanizacije našega območja z izdelavo in sprejetjem vseh potrebnih urbanističnih aktov. Sprejeli bomo tudi akcijski program za realizacijo družbenega plana stanovanjske graditve. Tudi to delo štejemo kot zelo pomembno. © Občanom želim v letu 1968 mnogo uspehov na delovnih mestih in čim več osebne sreče. Predsednik občinske skupščine Tržič: Marjan Bizjak © Z doseženimi uspehi v lotu 1967 ne moremo biti povsem zadovoljni, ker gospodarstvo kot tudi negospodarske dejavnosti niso v optimalnem obsegu izkoristile razpoložljivih materialnih in drugih možnosti, ki so bile na razpolago. Gospodarstvo se je v letu 1967 dokončno seznanilo z vsemi posledicami reformnih ukrepov, posebno tistih, ki delujejo na daljše obdobje. Obseg proizvodnje in storitev, vrednost proizvodnje in izvoz so preseženi proti postavljenemu planu za leto 1967, in sicer: fizični obseg proizvodnje za 3,6 odstotka, po vrednosti za 5,2 odstotka in izvoz za 23 odstotkov. Tako ugodnih rezultatov glede obsega in vrednosti proizvodnje ter izvoza nismo pričakovali. Manj ugodna je finančna realizacija zaradi splošne prezadol-ženosti v gospodarstvu, zvišanju poslovnih stroškov in delitvi dohodka. Akumulacija, ki gospodarstvu ostane, bo proti letu 1966 nižja za 20 odstotkov. Večje težave so se v letu 1967 pokazale na področju družbenih služb. Reorganizacije in prenizko odmerjena materialna sredstva so nekoliko zavrla razvoj teh služb, kar se še posebno kaže na področju zdravstva in strokovnega šolstva. © Delo občinske skupščine in njegovih organov je bilo v letu 1967 obširno in plodno. Predvidene zaloge, ki so bile pred skupščino postavljene, so več ali manj uspešn3 rešene v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Zaradi manjšega dotoka sredstev za negospodarske investicija so določena komunalna dela izpadla iz programa, katera pa bo občina skušala v letu 1968 izvesti. Menimo, da je bilo premalo storjenega na področju krajevne samouprave. Krajevne skupnosti so bile deležne premajhna podpore skupščine glede utrjevanja krajevne samouprave in materialne osnove. © Temeljne naloga občina za bodoče leto bodo naslednje: — Občina bo v okviru možnosti in pristojnosti, skupno z gospodarskimi organizacijami, skrbela za nadaljnje povečanje proizvodnje in izvoza v okviru ner-spektivnega plana. Nič manjša skrb občine pa ne bo posvečena zaposlovanju. V letu 1968 želimo doseči, da se število nezaposlenih zniža na minimum. — Da se na področju komunalnega gospodarstva izvedejo tiste investicije primarnoga pomena, fkl bodo služile čimširšemu krogu občanov (vodovod, ceste). — Da se na področju javnih služb zagotovo taki materialni pogoji, da bodo omenjene službe poslovale pod normalnimi pogoji. © Vsem občanom želimo srečno in uspehov polno novo leto 1968. Kolektivom gospodarskih organizacij, samoupravnim, organom, ustanovam in društvom pa želimo še večji gospodarski napredek in nadaljnje uspehe pri svojem delu na vseh področjih dixiž-benega udejstvovanja v korist družbene skupnosti iin občanov. Čestitke prijateljskih in pobratenih mest V imenu komiteja iz Gemellaggio Medicina — Italija in V imenu celotnega prebivalstva Medicine pošiljamo jugoslovanskim narodom bratske pozdrave z voščilom za prijetrifl praznovanje. Poseben pozdrav in voščila pošiljamo prebf valcem občine Skofja Loka, s katero smo pobrateni. j V 1968. letu želimo, da bi bilo to leto miru in da bi bilo življenje za vse nas lepše. Prav tako si moramo prizadevati, da bi tudi v tem letu ohranili mir. Delajmo na zbliževanju in prijateljstvu med narodi, saj bomo s tem prispevali k trdnejšemu in daljšemu miru v svetu* Naj živi mir, prijateljstvo med narodi. ( Komitet GemclIagg{o Predsednik Argente MarangonJ Medicina i Moja soproga in jaz pošiljamo vsem našim prijateljem v Kranju, Sloveniji in Jugoslaviji iskrene pozdrave in najboljše želje za novo leto od vseh prebivalcev Oldhama. Skozi stolpce vašega cenjenega časopisa Glas želimo ponovno zagotoviti naša prijateljska čustva in izraziti željo, da bi novo leto prineslo vsem nam srečo, ntpredek in mnogo zadovoljstva ter da bi se vsi narodi sveta združili v naporih za zagotovitev miru in napredka nasploh. Iskrene pozdrave FRANK B. BALSON, Mayor Countv Borough of Oldham K*0 Rad bi izkoristil priložnost, ki mi jo je ob novem letu ponudil časopis Glas, da izrazim v imenu vseh prebivalcev našega mesta in komiteja za pobratenje in v osebnem imenu, ob novem letu najboljše želje občanom Gorenjske, Slovenije in Jugoslavije. Naj bo 1968. leto uspešno in mirno za nas vse. Občinski svetnik in predsednik komiteja za pobratenje J. VIALLE La Ciotat »Prižgita svetilki, spustili se bomo v jamo!« Kljub težkemu delu se še vedno najde čas za kakšno šalo Ze pred 100 leti so v Crni pri Kamniku začeli kopati kaolin, ki so ga najprej uporabljali v keramični industriji. Vzporedno z razvojem znanosti in tehničnega napredka, pa je kaolin izgubil svoj »primat« v keramični industriji, vendar si rudarji zaradi tega niso delali skrbi. Saj ima kaolin še celo vrsto uporabnih vrednosti — danes ga uporablja papirna, kemična, gumarska in barvna industrija. Vsem so znani rudarji, ki kopljejo premog, medtem ko o rudarjih, kj kopljejo kaolin, ne vemo dosti. Zato smo se odločili, da jih obiščemo. Pričujoče vrstice so izraz tega, kar so nam rudarji sami povedali, so počutje, ki ga ima človek — nerudar, ko se spusti v črno globino zemlje. PO LESTVAH V JAMO Tistega zimskega jutra sva s fotoreporter jem Franci jem prispela v Crno pri Kamniku. Ko sva se ustavila pred rudniškim poslopjem, so naju spremljali kaj mešani občutki, saj le ni tako enostavno, če veš, da boš naenkrat skočil v rudarsko obleko in se spustil v črno temo. Pred vhodom v rudarsko kopalnico in garderobo naju je že čakal varnostni inženir Trobentar, ki nama je takoj prinesel čisti delovni obleki, visoke gumijaste škornje in beli čeladi. »Kar preoblecita se, v rudniku je dosti umazanije,« nama je dejal, ko sva vzela obleki. Hitro sva postala »prava« rudarja, vsaj tako sva bila videti v delovnih oblekah, škornjih in čeladah. Inženir Trobentar naju je nato peljal v »lampar-nc«, kot pravijo rudarji temu prostoru, kjer so najini rudarski opremi dodali še pas z akumulatorjem in svetilko. Tu sva dobila tudi svojega vodnika, rudarskega tehnika Klemena Simončiča, ki nama je pomagal natakniti svetilki na čeladi. »Srečno,« nama je zaželel ing. Trobentar in odšli smo. Najprej po glavni cesti, potem po ozki poti na bližnjo vzpetino. Tu se nam je pred cčmi odprla široka odprtina, iz katere je vodil tir ozkotirne železnice. »Prižgita svetilki! Tu bomo šli v jamo,« naju je iz razmišljanja zbudil najin vodnik. In že smo hodili po rovu. Prameni svetilk so risali čudne sence po obokanih stenah. V začetku je bil strop podprt s železnimi traverzami, kasneje pa je železo zamenjal les. Po nekajminutni hoji smo prišli do strojnice izvoznega jaška. »Srečno,« so nas pozdravili ruderji, ki smo jih srečali. Spieh sem lahko opazil, da vsi rudarji uporabljajo pozdrav »Srečno« in tega sva se kot »prava« rudarja tudi midva držala. Nekaj časa smo opazovali, kako so z dvigalom vlekli iz jame vozičke s kaolinovo rudo, potem pa smo se po lestvah začeli spuščati v jamo. Dvigalo uporabljajo namreč samo za dvig vozičkov z rudo, ne pa tudi za rudarje. Ti se morajo spustiti v jamo po lestvah. Lestve kar ni hotelo biti konec in v mislih sem štel, koliko lestvinih klinov smo že preplezali. Kot da bi najin vodnik Klemen uganil moje misli, je dejal: »Lestev je 20, vsaka pa ima po 10 klinov.« Končno sem spet čutil trdna tla pod nogami. Prispeli smo na glavno obzorje. Tu se nam je pridružil še rudarski nadzornik Tone Fišer, ki naju je potom z vodnikom Klemenom spremljal po jami. Po 70 metrov dolgem upad- niku smo se spustili še globlje v jamo. Rovi so vodili na vse strani in pred nami je bil pravi labirint hodnikov in rovov s tračnicami. »Pojdimo na številko 6, da boste videli rudarje pri delu,« nama je dejal nadzornik Fišer. Zavili smo v levo. Strop se je znižal tako, da se je bilo treba kar pošteno skloniti, da se ne bi zadeli ob lesene oporne stebre. Toda jaz sem najbrž preslišal opozorilo, da se je treba skloniti, kajti drugače ne bi šel vzravnan v vsej svoji velikosti. Seveda sem se zato z glavo zadel v lesen opornik, da je kar zabobnelo. Na vso srečo je bila čelada mehko oblazinjena, drugače bi imel še danes bu-ško. Fotoreporter Franci se mi je smejal in takole komentiral mojo nerodnost: »Ali je bil potres? Le pazi, da ne boš podrl vseh opornikov in nazadnje bova ostala še v jami.« Priznati moram, da sem se potem še večkrat spozabil in se zravnal. Po nekaj uda.rcih sem le spoznal, da je treba v jami hoditi sključen. Sicer pa vsaka šola nekaj stane. V soju svetilk smo zagledali rudarja, ki sta ravno nakladala voziček s kaolinovo rudo. Pozdravili smo se in France Tovornik in Ivan Ke-lava sta nama segla v roki. Prvi je rudar že 11 let, drugi pa tri leta. Vsak dan morata nakopati okoli 30 vozičkov kaoilnove rude. »Danes sva normo že izpolnila, zato naju ne bo nič motilo, če se pogovarjava z vami,« sta mi pritrdila, ko som se začel pogovarjati z njima. »Koliko pa kaj zaslužite pri svojem delu?« sem vprašal rudarja Tovornika. »Res, da »potegnem« vsak mesec okoli 120 starih jurjev, toda rečem vam, da ima danes vsak trgovec boljšo plačo kot pa rudar, ki mora ves svoj ,šiht' prebiti pod zemljo v slabem zraku, pa še garati mora po vrhu.« »Kaj si pa najbolj želite v novem letu?« sem bil radoveden. »Predvsem si želim zdravja, kajti le če bom zdrav, bom lahko delal. Ravno tako pa ne ne bi bilo slabo, če bi bila plača večja. Pa še nekaj vam povem, če bi sin želel, da bo rudar, mu gotovo ne bi pustil.« Poslovili smo se od marljivih kopačev in po lestvah splezali na drugo obzorje. Tu nas je že od daleč pozdravil hrup nakladalnega stroja, ki zamenjuje lopate rudarjev, saj naloži v enem »šihtu« petkrat več kot en rudar. Njegov strojnik Janez Sušnik je tri leta rudar. Ko sem ga vprašal, kaj si najbolj želi v novem letu, mi je odgovoril, da ee želi v novoletnih praznikih dobro razvedriti. »Seveda pa si kot vsak želim, da bi imeli večje plače pa tudi kakšnega dobička se ne bi branil.« Nekaj časa smo še opazovali, kako se je nakladalni stroj s svojo jekleno žlico zagrizel v kaolinovo rudo, jo hitro napolnil in zvrnil v voziček. Ta je bil kmalu poln in na njegovo mesto je drug rudar že porinil praznega. To se ponavlja vsak dan od pol sedmih do 13. ure, ko je za rudarje dopoldanske izmene »šihta« konec. Počasi smo se odpravili proti izhodu iz rudnika. Kazalci na uri so dosegli številke, ki so kazale, da bo najinega »rudarskega šihta* kmalu konec. Tudi pravi rudarji so se že odpravljali lc zhcdnim lestvam. Medtem ko je nadzornik Fišer ugotavljal, Če so prišli vsi rudarji, je nekdo izmed rudarjev, ko jo zagledal Francija s fotoaparatom in »flešom«, v smehu dejal: »Daj, daj, kar pri':-:-ni, bomo vsaj registriran! /,a leto 1938!« Vsi smo se zasmejal i. Tako sem spoznal, da rudarjem kljub trdemu delu nikoli ne zmanka domislic. In prav j a tako. Spet smo se zagrizli po strmih lestvah. Na roke se nama je prijemala lepljiva kaolinova ruda in kmalu sva s Francijem prilezla vsa bela od kaolina na vrh. Se nekaj korakov in spet sva s polnimi pljuči zadihala svež zrak. Z najinima vodnikoma Tonetom Fišerjem in Klemenom Simončičem smo si podali umazane, od kaolinske rude lepljive roke in si kot pravi rudarji zaželeli »Srečno«. Tako se je končal najin »šiht«. Naj mi rudarji iz Crne ne zamerijo, če sem jim kaj »zrahljal« oporne stebre. Ob tem pa jim obljubljam* da se bom prihodnjič držal bolj sklonjeno, da ne bo spet kakšen »potres«. Za zaključek vsem rudarjem iz Crne: »Srečno« in vse najboljše v novem letu. Besedilo: Vili Guček Slike: Franc Perdan Med novim in starim letom Staro leto, ubogo leto, že zopet ti pojemo mizerere. Saj ne sme biti res da je že konec leta, od katerega smo toliko pričakovali. Saj še nismo storili vsega, kar smo hoteli. Niso se nam izpolnile vse želju Toda, ne vzdihujmo za minulim, ozrimo se v novo leto, ki bo veliko lepše od starega. Kajne? O tem, kaj nam je prineslo staro leto in kaj pričakujemo od novega, smo se pogovarjali z različnimi ljudmi. Kot preprosti občani so nam govorili. Govorili o vsakdanjih stvaren, s katerimi se srečujemo na delovnem mestu, na ulici, doma in drugod. HANZA PRAVI: »NA RAŽNJU BI DAL SPECI TISTEGA, KI JE UKINIL ŽELEZNICO« Siv decembrski dan me je spremljal, ko sem se peljala proti Kranjski gori. Prav zato na cesti ni bil tak živžav kot je ob lepih dneh, ko smučarji od vsepovsod hitijo proti smučiščem. Letos pa je zatajila še zima. Snega še ni dovolj in le malo smučarjev je iskalo sneg na Preseki. Kranjska gora je v zadnjih letih precej spremenila podobo. Razvila se je v eno izmed naših najbolj obiskanih zimskc-športnih središč. Želela sem zvedeti, kako na ta razvoj gledajo ljudje," ki so poznali Kranjsko goro še brez vzpenjač in urejenih smučišč. Med tujimi gosti ni bilo težko spoznati domačina. Ivan Verlelj ali Hanza, kot mu pravijo domačini, je ravno hotel k frizerju, ko sem ga »ujela«. »Kar k meni na dom poj-diva, saj bo na toplem pogovor laže stekel,« mi je dejal in kar zastavil proti domu. »Veste jaz sem po rodu Trentar, vendar že 47 let živim v Kranjski gori. Izučil sem se za mizarja. K^r sem bil v prvi svetovni vojni ranjen v pljuča, mi prah škoduje in ne morem več opravljati tega poklica. Izbral sem Bi nov dom — gore in bil več let oskrbnik Koče na Gozdu.« Pa tudi sicer je bil Hanza pravi gornik. Fo njem se imenuje pot po severozahedni Steni Prisojnika. Lani je minilo 40 let, odkar je Hanza to pot prvič preplezal. Se vedno je navezan nanjo, tako da se jo je lani kljub starosti ponovno lotil. »Moral sem pogledati, če je pot še v redu!« Da se še ne vda, pove tudi to, da je letos sredi novembra, že v snegu, pospremil lovca — gosta na Špik. Seveda pa je Hanza kot večina Trcotarjev strasten lovec. Zato še danes dobro pecna revir v okolici Kranjska gore.in ga posebno moegj Avstrijci in drugi tuji lovci zaprosi jo za vodnika. P.i kovici, bi nama jo je ■kuhala njegova žena, sem j Ki v»:raša'a, kaj pričakuje od j r=v;--a I-Ia? | »Nič dobrega. Višje cene in enako pokojnino.« Ker je bil odgovor kratek in jasen, sem mu postavila kar drugo vprašanje, in sicer me je zanimalo, kaj meni o današnji Kranjski gori in kakšne koristi imajo od turizma domačini. Hanza se je zamislil in dejal: »Kranjska gora je sedaj res precej drugačna kot nekoč. Ima vzpenjače, vendar menim, da še ne dovolj. Zgodi se, da parkirni prostori niso pravočasno očiščeni, nastane zmeda, avtomobili parkirajo po vasi in zamašijo že tako ozke ceste. Nasploh bi bilo treba še marsikaj storiti, da bi se Kranjska gora približala znanim smučarskim središčem v Avstriji, Švici, Italiji. Ja, kakšne koristi imamo mi domačini od turizma? Tisti, ki imajo živino, lahko predajo mleko, in to že nekaj pomeni. Tisti pa, ki oddajajo sobe, pa glede na to, da imajo s tem precej dela, ne zaslužijo ravno preveč. Sam bi rad najel turistični kredit, da bi uredil sobe in kopalnico, vendar se bojim slabih sezon, saj s skromno pokojnino ne bi mogel odplačevati kredita.« »Pred vojno je bilo v Kranjski gori precej manjših gostišč. Zakaj teh sedaj ni več toliko? Sama vem le za dva.« »Danes je teže cdpreti gostišče zaradi strogih predpi-SOv sanitarne inšpekcije in prevelikih davkov. Kljub temu pa nimamo samo dveh gostišč. Zraven imamo še nekaj »črnih«, kjer tudi lahko dobite celotno oskrbo.« »Leto dni je že poteklo, kar ne vozi več železnica. Ali so jo avtobusi popolnoma nadomestili?« Pri tem vprašanju se je Hanza razjezil in dejal, da bi tistega, ki je železnico ukinil, dal speči na ražnju. »Saj ne rečem, da z avtobusi n'smo zadovoljni. Vendar vlak je le vlak. Deset avi.obu.scv ga ne more zamenjati. Posebno pozimi se vidi njgova prednost, ko avtobusi, za katere ni garaž, ne morejo vžgati in jih je treba porivati, pa tudi visok sneg i jih cvira.« Prijaznemu in duhovitemu Hanzu sem se zahvalila in mu zaželela še veliko zdravih let, da bi še hodil v hribe in na lov. HUDOMUŠNI ODGOVOR TRŽICANA: »NEKAJ DNI MAČKA, POTEM BO PA ZE ŠLO« Spet sva z »fičkom« vzela pot pod noge in se zapeljala v Tržič. Tam sem za mojo reportažo izbrala novo »žrtev«, in sicer tehnologa iz tovarne BPT Ivana Kapla. Tudi njemu sem zastavila kot prvo vprašanje, kaj pričakuje v novem letu? »Nekaj dni »mačka«, potem bo pa že šlo.« Za tovarno, v kateri dela, pa upa, da se bo v prihodnjem letu z uvedbo ustreznejših carinskih stopenj zmanjšal uvoz tekstila ter s tem povečala prodaja doma, tako da bo tovarna laže prenesla izvoz blaga na zahodna tržišča, kjer so cene nižje.« »Ali mislite, da je lokalna radijska postaja v Tržiču koristna in da so občani bolje obveščeni o dogajanjih v občini?« »Menim, da je radijiska postaja v Tržiču potrebna, saj ima veliko poslušalcev, ljudje pa izvedo več domačih novic, kot jih lahko najdejo v časopisju. Je že tako, da ljudje rajši poslušajo kot berejo.« »Kaj danes Tržičani najbolj pogrešate?« »Predvsem več kulturnih prireditev. Mislim, da so tri kino predstave na teden ter nekaj gostovanj gledaliških ter drugih kulturnih skupin premalo in da si Tržičani želijo več. Sramota je, da mesto kot je Tržič ne premore niti dvorane za kulturne prireditve. Tudi za zabavno življenje mladih ni dovolj poskrbljeno in zato ni čudno, da imamo v zadnjem času vedno več primerov mladinskega preslopništva.« »Kako gledate na problem zaposlovanja mladih?« »Zaposlovanje je mogoče rešiti samo z odpiranjem novih delovnih mest, predvsem v turizmu in gostinstvu. Mislim pa, da bo kljub temu zelo težko dobiti zaposlitev za tis,te, ki ne dokončajo osemletke. Teh pa je kar precej.« »Srečno novo leto in ne prehudega »mačka«, sem mu zaželela ter se odpeljala proti Kropi. »ODLOČITEV OBČINE ZA GRADNJO ŠOL JE BREZ DVOMA PRAVILNA«, MENI RADOVLJIŠKI OBČAN Tja sem prišla, ko je zatulila tovarniška sirena. Ustavila sem delavca Lojzeta Ros-mana, ki je bil na poti domov, v Podnart. Na vprašanje, kaj pričakuje od novega leta, mi je odvrnil: »Želim, da bi bil vsaj takšen kot je bil ta, da bi v tovarni imeli dovolj dela in dober zaslužek in da bi bil zdrav sam in družina.« »Kaj menite o akciji, ki jo je začela občina Radovljica za gradnjo šol?« »Odločitev cbčine za gradnjo šol je brez dvoma pravilna. Vsakdo, ki ima otroke, bo po mojem rad prispeval svoj delež h gradnji novih sol. Skoda je le, da s tem niso začeli že prej. Tudi kraji,' v katerih bodo šole na novo zgrajene ali preurejene, resnično potrebujejo nove prostore in je program dobro izdelan. Še posebej me veseli, da je že prihodnje leto predvidena prenovitev in izgradnja telovadnice na šoli v Lipnici.« »Ali menite, da bi za izgradnjo bohinjske ceste morali na vsak način zbrati denar in kakšen je vaš predlog?« »Sem za to, da se cesta čimprej zgradi. Mi--:lim, da bi morala republika dati največji delež, drugo pa naj bi prispevala občina ter gostinska in industrijska podjetja iz bohinjskega kota, ki bedo z novo cesto tudi največ pridobila.« »Kje bi po vašem mnenju moral biti sedež združenih zdravstvenih domov Radovljice in Jesenic?« »Zame bi bilo najbolj pripravno v Radovljici, sicer pa menim, da bi bila najboljša rešitev, da bi bil sedež zdravstvenih domov za gornji konec na Bledu. Bled leži nekako v sredini. Zavarovanci bi imeili vsi približno enako pot pa tudi stavba je nova in dovolj prostorna.« PRODAJALKA V KRANJSKI BONBONIERI: »ZA DELJEN DELAVNIK ŠE NIMAMO POGOJEV« V Kranju sem nakupovala v Eonbonieri in se mimogrede spomnila, da lahko nekaj vprašanj zastavim kar prodajalki. Marinka Martinjak pričakuje, da v novem letu življenjski stroški ne bodo pre- več narasli, želi, da bi bila njena trgovina čim bolje založena, saj bi tako strankam ustregla. Zeli si tudi, da bi bili popusti v bonbonieri pogostejši. Ljudje takrat radi kupujejo, več, trgovina pa ima večji promet.« »Kranj je sicer dobro urejeno mesto, vsega pa vendarle še nima. Kaj mislite, da bi bilo potrebno najprej urediti?« »Vsa druga večja mesta imajo veleblagovnice, le Kranj je nima. Zato mislim* da bi jo morali kmalu zgraditi, saj bi potem Kranjčani ne hodili vsako malenkost nakupovat v Ljubljano.« »O novem deljenem delovnem času se mnogo govori. Ali lahko slišim vaše mnenje?« »Čeprav sem trgovka, delam v strnjenem delovnem času in si ne morem predstavljati, da bi imela deljen delavnik. Menim, da zaenkrat pri nas še nimamo pogojev za tako delo, saj bi morali mod drugim urediti otroško varstvo, prehrano itd.« Obredla sem že vso Gorenjsko, sem si mislila, ko sem odhajala iz Bonboniere. Le na loški konec še nisem pogledala. VETERINAR ANDREJ PIPP: «IZPOLNI NAJ SE MI VSAJ NEKAJ ZELJA« Zato je bil moj zadnji sogovornik Lcčan. Srečala sva se na Motnem trgu. Razveselila sem se ga, saj je Andrej Pipp, veterinar, zaposlen pri Občinski skupščini v Kranju, moj dobri zna-,r.ec. »Saj ne boš zameril, če ti kot prvemu Ločanu, ki sem ga srečala, zastavim nekaj vprašanj. Veš da sem pri Glasu, zato kar začniva,« sem ga prestregla, ko mi je začel nekaj ugovarjati. »Kaj si želiš v novem letu?« »Kot vsak človek imam tudi jaz veliko želja, vendar pa bi v novem letu želel, da se mi jih izpolni vsaj nekaj.« »Škof ja Loka je za sedaj še na začetku turističnega razvoja. Kaj meniš o gradnji novega kampa na Jeprci?« »O loškem turizmu bi lahko veliko govoril. Ce pa se omejim na tvoje vprašanje, bi dejal, da po mojem ne bo novi kamp bistveno vplival na povečanje turizma v Loki, ker se bodo že zaradi njegove lokacije v njem zadrževali le prehodni turisti. Seveda pa bo s tem odpravljeno sedanje ilegalno zadrževanje turistov v gozdovih ob glavni cesti. Menim, da imamo v Loki nešteto lepih prostorov, primernih za kamp. Tu mislim predvsem na zanemarjeno kopališče. Z ureditvijo njegove okolice bi zadeli dve muhi na mah: Ločani bi spet dobili primerno kopališče, povečalo pa bi se število turistov. Seveda pa bi. z izgradnjo kampa še ne rešili vprašanje turizma. Tej gospodarski panogi bi morali v Loki posvetiti še več pozornosti.« »Kaj bi po tvojem mnenju morali najprej urediti v Skof-ji Lpki — na gospodarskem ali komunalnem področju?« »Ze bežen pogled na Loko pove, da je staro mesto v zadnjih lelih dobilo novo okolico. Številni novi stanovanjski bloki, asfaltirane ceste, urejena javna razsvetljava ... Vendar kljub temu Ločani žele, da ne bi ostalo samo pri tem, saj so velike potrebe po novih stanovanjih. Tudi z gradnjo novega vodovoda po Poljanski dolini bi morali pohiteti. Ko že ravno govorim o vodovodu, pa mislim, da so zapostavljene vasi ob cesti Kranj—Skofja Loka, ki še vedno nimajo zdrave pitne vode. Nujno bi bilo, da bi se predstavniki kranjske in Škofjeloške občine tudi o tem že enkrat dokončno pomenili. In še en večji problem: puštalski most. Upam, da bo v novem letu zgrajen.« »Verjetno poznaš razprave, ki so bile glede reorganizacije zdravstvene službe na Gorenjskem. Kakšno je tvoje mnenje?« »Zakon o reorganizacjii zdravstvene službe mi je delno pognan. Menim pa, da ima loški zdravstveni dom specifičen geografski položaj glede na dolini in da bi to pri reorganizaciji morali upoštevati.« Pozno popoldne sem se vrnila v Kranj. Bil je naporen dan. Vseeno pa sem bila zadovoljna. Moji sogovorniki so bili prijazni. Odgovorili so mi na nekatera kočljiva vprašanja in obenem razkrili delček Svoje duše. Želim, da bi se jim Izpolnile vse želje, da bi bili srečni In zdravi. Sonja Zupan Nisem moralist Človek s kamero: Michelangelo Antonioni Doslej sem napravil devet filmov in eno epizodo. Recimo deset filmov v petnajstih letih. Je to mnogo? Je malo? (M. Antonioni) Tako se vprašuje avtor desetih filmov, ki pomenijo za italijanski film nasploh korak dlje, velik korak k uveljavitvi avtorskega filma v svetu. Rodil se je 1912 v Ferrari, š I udiral je v Bologni in diplomiral na ekonomski fakulteti. Od leta 1943 do 1949 je ustvaril nekaj kratkih filmov. Svoj prvi celovečerni film posname leta 1950: Kronika neke ljubezni. Leta 1953 posname Premagance in še istega leta navkljub težavam s cenzuro Damo brez kamelij. Po motivih svojega prijatelja, pisatelja Cesara Pavcsoja uresniči svoj dolgoletni načrt in prenese na filmsko platno Prijateljice. Njegov naslednji film Krik iz leta 1957 velja še danes za enega najbolj značilnih filmskih del sodobnega italijanskega filma. Temu filmu sledi velik uspeh na festivalu v Cannesu s filmom Avantura. Dokončna uveljavitev v mednarodnem filmskem svetu mu omogoči nadaljnje delo. Sledijo filmi Noč, Mrk, Rdeča puščava in Blow up, film, ki ga je Antonioni posnel v Angliji. Na kratko smo orisali An-tonionijev filmski opus. Seveda smo nekatere filme izpustili, predvsem tiste, ki so za razvoj tega samosvojega in samoniklega italijanskega filmskega ustvarjalca manj pomembni in manj značilni. 0 čem Antonioni razmišlja. Kaj bi rad povedal ljudem? »Ves problem življenja je torej v tem: kako premostiti svojo lastno osamljenost, kako občevati z drugimi«, pravi sodobni italijanski pisec Cesa-re Pavese. In če lahko govorimo o vplivu tega pisatelja na Antonionija, potem je prav ta dilema v človeku današnjega dne najbolj prisotna v vseh filmih tega avtorja. Kaj pravi Antonioni? »Dandanes je pripeljal svet v nevarnost izredno oster razcep med znanostjo, ki je zavestno in povsem usmerjena v prihodnost ter med togo in stereotipno moralo, ki ji mi vsi priznavamo, da je taka, a iz bojazljivosti in lenobe ne storimo ničesar, da bi jo spremenili. V čem se najbolj jasno odraža ta razcep? Katera so njegova očitna, najbolj občutljiva, recimo najbolj boleča področja? Poglejmo renesančnega človeka, njegov smisil za veselje, njegovo polnost, njegove najrazličnejše dejavnosti. To so bili pomembni ljudje, tehnično sposobni in hkrati umetniško ustvarjalni, sposobni oceniti svoje lastno dostojanstvo ter svojo človeško veličino. Potem je človek odkril, da je njegov svet Kopernikov, skrajno omejen svet v neznanem ve- solju. Danes pa nastaja nov človek, obremenjen z vsemi strahovi, nasilji in jecljanji, ki si jih je pridobil v dobi porajanja. In kar je še bolj vznemirljivo, zdi se, da se ta novi človek takoj znajde obremenjen s težkim bremenom emocionalne narave, ki ga ne moremo imenovati kar starega in staromodnega, temveč neprikladnega in neprimernega. Vse to se postavlja pred nas in ustvarja breaizhodiie probleme, ne da bi nam kazalo kakršnokoli možnost rešitve. Poleg tega pa vse kaže, da se človek ne bo otresel tega bremena. Prizadet je, ljubi, sovraži in trpi pod vplivom moralnih sil in mitov, ki danes, ko smo tik pred tem, da bomo dosegli luno, ne bi smeli biti taki, kot so bili v Homerjevem času, a vendar so«, je zapisal o svojem filmu M. Antonioni. Zdi se, da preveva sleherni njegov film ta strah za človeka, ki ima svoje korenine v pesimizmu in sočutju s človekom. Pravi da ni izhoda! A navzlic temu snoma filme, opozarja in svari pred brez-izhodnostjo, v kateri so se znašli ljudje. Antonioni doživlja svet kot ga vidi, čuti, razumsko dojema. Kaže ga in razgalja, ter išče novih poti. »Vedno vidim le človeka in kamero. S kamero želim spremljati človeka in strah me je, kadar ga zapusti m ... « Nenavaden je čustven svet njegovih junakov. Vsi, od prvega do zadnjega tavajo v tem svetu, iščejo, sc skušajo približati drug drugemu in se še bolj oddaljujejo v osamljenost. »Ne stremim, niti nimam možnosti, da bi našel rešitve. Nisem moralist!« V prihodnjem tednu bomo gledali v kranjskih kinematografih Antonionijev film Blovv up. Morda bralcu, ki si bo film ogledal, misli zapisane v tem sestavku ob gledanju filma ne bodo odveč! -B. šprajc Voščilnica Jugoslovanski film! Film, ki je prav letos požel toliko pohval in priznanj doma in v tujini, da lahko zapišemo; najuspešnejši film v letošnjem letu, najvznemirijivejši in najvidnejši pojav v svetu filma letos. čez nekaj dni bo letošnje leto naokrog in takrat bodo filmi, ki so uveljavili označitev novi jugoslovanski film že sodili v preteklost. Nove stvaritve filmskih delavcev bodo tej označitvi dale še globlji pomen in morda bomo lahko že prihodnje leto govorili o jugoslovanski šoli, tako kot lahko govorimo o poljski, češki aH francoski filmski šoli. Tudi če sc ta napoved ne bo uresničila, pa bo letošnja filmska žetev pri nas pomenila korak iz anonimnosti, velik korak naprej v iskanju izrazito naše produktivne kinematografija, korak v mednarodno filmsko areno. Koliko filmov, ki bi jih lahko uvrstili med vrednejše bi lahko našteli? Na prvo mesto moramo seveda postaviti Petrovičeve Zbiralce perja, Djordjevičevo Jutro, Pavlovi-ćev film Prebujanje podgan in Babajino brezo. Potem sta tu še oba Klopčičeva filma, ki sta nastala v slovenskih filmskih ateljejih, pa Hadži-ćev Protest in ne nazadnje Krvavćevi Diverzanti, ki pričajo o dobrem poznavanju tiste filmske dramaturgije, ki predvsem za Zahodu še vedno doživlja prenekatero pohvalo in v odnosu na naše nove filme doživlja popolno negacijo. In če še pripišemo Maka-vejev Ljubezenski primer hi Muniče, potem lahko rečemo, da prav nobeno leto za jugo- slovanski film nI bilo pomembnejše kot letošnje in tudi nobeno bolj bogato. Težko je v le nekaj stavkih zaobseči vse, kar daje našemu novemu filmu najtehtnejšo vrednost. Morda je to sproščenost v filmskem izrazu, morda odkritost pri obravnavanju problemov človeka v našem času, človeka v družbi, ki je spontano nastajala v zadnjih letih. Morda ja značilno za ta naš film predvsem angažiranost, pot k človeku, v njegov emotivni svet, ki ga bolj kot kdajkoli poprej zapirata stehniziranost in z njo izreden življenjski utrip. Brez dvoma pa ne moremo mimo poštenega odnosa avtorjev do filma, do tistega občilnega medija, s katerim se človek srečuje iz dneva v dan. Prav zaradi tega poštenega odnosa avtorjev, njihove odgovornosti do gledalcev, ki j» izpričuje prizadet odnos do človeka, o katerem govore in ki je obenem gledalec, pa lahko jugoslovanskemu filmu v prihodnjem letu želimo ša več gledalcev kot jih je imel doslej. Želimo mu, da bi v prihodnjem letu še bolj smelo segel v naš danes, da bi naslalo v naših filmskih ateljejih čimveč filmov, ki nas ne bodo vodili v svet laži in utvar, temveč da bi se soočali ol> filmih sami s seboj, z vsem, kar je v človeku dobrega In zlega! Srečno novo leto jugoslovanski film! želimo ti veliko gledalcev, in ne za ceno lazil želimo ti veliko uspehov ob) iskanju resnice! -B. S. Glavno vlogo v Antonionijcvcm novem filmu Blovv - up - povečanje igra David Hemingt GLAS * 8. STRAN KULTURA PETEK — 29. decembra 1967* Pred premiero novega slovenskega mladinskega filma so organizatorji skupaj s kranjskimi pionirji pripravili sprejem za mlade igralce. Na sliki: Miha Baloh in mala Tina med kranjskimi pionirji Srečno, Nevidni bataljon Srečno novo leto vam želijo Rozman Franc Gostilna Majdnek V soboto, 23. decembra, je bila v kinu Center v Kranju premiera slovenskega mladinskega filma Nevidni bataljon. Po scenariju Ivana Ribiča je napet akcijski film s trinajstimi mladimi igralci posnel Jane Kavčič. Poleg mladih igralcev nastopajo v filmu v manjših vlogah še Miha Baloh, Milan Srdoč, Lojze Rozman ter še nekateri slovenski igralci, ki jih sicer bolj poznamo z gledaliških desk. Pri filmu je sodeloval tudi France štiglic. Scenarij Nevidni Bataljon jc zadnji del trilogije o otrocih, ki doživljajo vojno. Vsi se še spominjajo nepozabne Doline miru, ki je žela priznanja doma in na tujem. Drugi film Ivana Ribiča na to temo je bil Ne joči, Peter pred tremi leti. Nevidni bataljon je napeta zgodba o skupini otrok v nekem našem mestu med vojno. Otrokom se zazdi, da Odrasli prav nič ne kažejo svojega odpora do okupatorja, da se enostavno boje. Zato vzamejo sami vso stvar v roke. Po zidovih se pojavijo sovražna gesla. Ko nekoč pobegne Nemcem neki ujetnik, ga otroci rešijo iz močvirja ter skrijejo. Po več napetih situacijah se zadeva srečno konča. Film bo brez dvoma zJo privlačen za mladino, posebno zaradi vedno napete situacije in otroško zavzete igre mladih igralcev. Film je zanimiv tudi za odrasle gledalce, saj je v filmu zelo poudarjena otroška prisrčnost. Režiser Jane Kavčič je imel zelo srečno roko pri izbiri mladih igralcev. Posebno v nekaterih prizorih mu je uspelo od mladih igralcev izvabiti tako igro, da so pozabili, da stoje pred kamero. Miha Baloh igra ranjenega ujetnika, ki ga otroci rešijo iz močvirja in skrijejo. Ko smo ga vprašali, kako se je počutil med tako mladimi igralci, je odvrnil da čisto Sicer je še v Trstu s samimi otroki, ti dobro režiral iz Nevidnega bataljona pa so bilo zelo prisrčni, posebno mala Tina. Vibin Nevidni bataljon je letošnji tretji slovenski film. L, M. V kinu med prazniki Med novoletnimi prazniki se bodo v kranjskih kinematografskih dvoranah zvrstili kar štirje premierski filmi. Sodeč po pozornosti gledalcev, ki jo je doživel v Zagrebu najnovejši Antonionijev film Blovv up-povečava bo imel ta film tudi pri nas precej gledalcev. Ta odlični režiser, avtor številnih filmov, ki so mu prinesli prenekate-ro nagrado in priznanje, se je to pot odločil, da bo posnel zgodbo o mladem fotografu, ki po naključju odkrije zločin v londonskih filmskih ateljejih. V glavnih vlogah igrajo Vanessa Redgrave, Da vid Hemings in Sarah Miles. Film je v barvah. Italijanski \vestem, baje najboljši, kar so jih doslej posneli v Italiji, Za prgišče dolarjev, prihaja k nam po številnih filmih tega žanra, posnetih v italijanskih slu-dih in španskih gorah. Podo bni filmi, ki smo jih že videli, ne obetajo česa posebnega. V preobilici psevdo-zgodovin-skih spektaklov so producenti našli novo zvrst, v kateri se bo dalo spet snemati številne serije filmov. Morda res upošteva film, ki ga bomo gledali, zakonitosti westerna dosledneje od vseh ostalih filmov? Če pa bi sc izkazalo, da je bila skepsa, ki izhaja predvsem iz dejstva, da je bil ta vvestern posnet v Italiji, neupravičena, bo to nekakšna izjemnost, kakršnih vse dcrJej ni biio. Tretji premier-k i film ima naslov Ange?ika in kralj. Doslej smo videli že dve zgodbi o Angel ik i, tretja, je menda zadnja. Lahko pa se zgodi, da bodo francoski producenti še snemali podobne filme, saj gledalci zgodbe o lopi Anr/eliki radi gledajo. Bolje pa bi bilo, če bi jih ne snemali več! Vsaj takšnih ne, kakršne smo gledali doslej. V filmu igrata, tako kot doslej, glavni vlogi Robert Hos-sein in Michel Mercier. Film je v barvah. Zadnji premierski film je ameriški. Napredovanje v zaledje je vojna komedija. Glavno vlogo igra Glenn Ford, film je režiral Georg Marshal. Poleg teh štirih premier-skih filmov bodo med novoletnimi prazniki na sporedu tudi filmi za otroke, med njimi že napovedana Dismeveva risanka Tom in Jerry v vse-mirju. -š mehanična delavnica Kranj, Ljubljanska 5 Pire Franc frizerski salon Kranj, Cankarjeva 8 Marjan Engelman in Milena puškar - plastika Kranj, Tomšičeva 13 Kozmetika Cveta Kranj, Vodopivčeva 13 (Mohorjev klanec) Tereza Vrhovnikova A j dini Šaban slaščičarna Jadran Kranj, Vodopivčeva 17 Filip Čehovin pleskarstvo Kranj, C. Staneta Žagarja 43 Aviotapetnišlvo in sedlarstvo Ferdinand Jenko Kranj, Reginčeva 2 Pire Lenart brivnica in česalnica Kranj, C. Staneta Žagarja 40 Frizer za ženske in moške Pire Ladislav Kranj, Vodopivčeva IZ Kemična čistilnica »Pri petelinu« (Mohorjev klanec) Kranj želi vsem svojim cenjenim strankam srečno in veselo novo leto 1968 Sajevic Andrej steklarstvo Radovljica, Linhartov trg 17 Mandclj Kazimir urarstvo Radovljica, Linhartov trg 24 Gostilna Pri Avguštinu Mulej Vinko Radovljica Bohinc Marija Lesce Cilka Žvegelj frizerski saion \ Bled Radiodelavnica Pučko Gabrijel Skofja Loka Stoiljkovič Zivojin steklar Skofja Loka, Blaže.va 8 Gostilna Trnje Reya Vida Železniki Gosti'na in prenočišče Pri Jelenkotu Cešnjica 60, p. Železniki Stane Gorše '» gostilna Pri Benku ) Križe cenjenim strankam želi srečno novo leto in se priporoča Potočnik Viktor gostilna Bistrica 10, p. Duplje \ Bezinovič Kruno čevljar Kranj, Tomšičeva 42 Cenjenim strankam želi srečno novo leto 1968 in se priporoča Malle Jože St. Lenart v Brodeh - Loibllal gostilna in trgovina z mešanim blagom ter menjalnica Zadružna hranilnica in posojilnica Železna Kapla — Eiscnkappe] registrirana z neomejenim jamstvom Jože Madotto Fužine — Laghi trgovina z raznovrstnim blagom in bifejem na mejnem prehodu V galeriji Prešernove hiše razstavlja od 23. decembra do 5. januarja akademski slikar Ljubo Ravnikar Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov PROIZVAJA TELEFONSKE CENTRALE, TELEFONE, KINOPROJEKTORJE, ŠTEVCE, STIKALA, MERILNE NAPRAVE, OJACEVALNE NAPRAVE ITD. ISKRA KRAN KOLEKTIV PODJETJA ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1968 Kmetijska zadruga želi svojim kupcem poslovnim sodelavcem srečno in uspešno novo leto 1968 SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1968 ŽELI VSEM KUPCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM TRGOVSKO PODJETJE S10VENIJAŠP0RT IMPORT-EKSPORT LJUBLJANA s svojimi poslovalnicami v Kranju, na Jesenicah, v Celju, Mariboru, Murski Soboti, Kopru, Zagrebu in Beogradu TOVARNA SUKNO Z A P U Ž E izdelujemo volnene odeje, mikane in česane tkanine za moške in ženske obleke. Delamo za notranji in zunanji trg — Člani delovne skupnosti tovarne žele vsem delovnim ljudem SREČNO NOVO LETO 1968 Kolektiv ŽELEZARNE JESENICE želi vsem delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1968 Veletrgovina Kranj PE Koloniale Bled ins 106 prodajalnami in gostinskimi obrati želi srečno in uspešno novo leto 1968 vsem cenjenim potrošnikom in poslovnim prijateljem Delovna skupnost Veletrgovine Živila Kranj TVP^ »Še nikdar na svetu ni bilo tako dobro kot zdaj« Poznam človeka, ki vsako jutro vstane iz postelje na levo nogo in zavoljo tega godrnja čez dan tja do veče-čera, ko ponovno leže spat, da bi se drugi dan zgodba ponovila; ničesar mu na po volji: jezi se na sodelavce v službi, žena mu ne zna več kuhati, otroci so mu v napoto, soseda je sitna, časopisi lažejo, televizija je preveč dolgočasna itd. Vsa sreča, da je takšnih ljudi malo na svetu. Zato naj ob novem lotu predstavim bralcem Glasa najbolj zadovoljno in najstarejšo Mojstrančanko, ki zaradi izredne vedrine zasluži posebno pozornost. HELENA PEČAR je bila rojena v Mojstrani 3. maja 1876. lota na kmetiji pri Sko-mavcu. V družini je bilo osem otrok; žive so še tri sestre. Helena se je poročila, ko je bila stara 25 let z Jožetom Pečarjem, železniškim čuvajem iz Kranjske gore. V zakonu sta imela štiri otroke: tri sinove in hčerko. Bili so to pravi gorenjski korenjaki, pridni in pošteni. Eden je bil izučen za kovača, drugi za mizarja. Prišla je vojna, kruta in neusmiljena. Vojna, ki je jemala sinove in prinašala smrt. Smrt, ki ni imela kose na rami, ampak kljukasti križ, ki je paral srca mladih in starih. Helena in Jože sta imela sinove, kajti ni jih več. Leta 1941. so se vsi trije priključili znanemu uporu v Mojstrani in na Dovjem in odšli v partizane. Nemci so grozili s strahovitimi represa-lijami. Obljubljali so, da se jim ne bo ničesar pripetilo, če se vrnejo v dolino. Takrat ljudje Nemcev še niso docela pozanali. Verjeli so jim in se vrnili domov. Kakšna zmota, kakšna laž, prevara in tragedija. Sin Jože je bil naslednjega leta v Begunjah ustreljen; istega leta je v taborišču Dachau izdihnil Francelj, Ludvik pa je za posledicami partizanstva umrl na Golniku. Trije sinovi, trije cvetovi in trije grobovi; vsi v enem letu. Še pred njimi je v trinajstem letu starosti umrla hčerka. Eden izmod sinov je zapustil dva majhna otročička in enega izmed njih bralci Glasa dobro poznajo: to je naš znani smučarski skakalec MARJAN PEČAR. V tem sestavku torej opisujem njegovo staro mamo. Pred desetimi leti je Helena postala vdova. Kljub visoki starosti ima zelo dober spomin in še dobro sliši. Le hodi bolj težko. v Z njo sem se pogovarjal v njeni prijetni sobi. Še vedno je v njej pohištvo, ki ga je dobila za doto. 2e 70 let spi na isti postelji. V drugi sploh spati ne bi mogla, tako se je te navadila. »Še nikdar ni bilo na svotu tako dobro kot zdaj,« mi je dejala, ko sva se pogovarjala o življenju nekoč in danes. O življenju nekoč. V njej se je prebudila iskra spomina. »Ko sem bila stara 17 let, sem podajala opeko pri zidavi nekdanje tovarne cementa v Mojstrani. Delali smo po 12 ur na dan. Bilo je težko, zelo težko .. «. »Kclilko ste zaslužili na dan?« som jo povprašal. »20 krajcarjev,« je hitro odgovorila. Nato mi je še povedala, da je za 20 krajcarjev v tistih časih lahko kupila 1 kg kruha. Življenje nekoč in danes. Helena je v rani mladosti morala delati 12 ur, da si je zaslužila en kg kruha. Tovarne cementa ni več, minili pa so tudi časi bede proletariata prejšnjega stoletja. Vseeno pa je dobro, da Helena Pečar vemo, kako so ljudje nekoč živeli. Helena se dobro spominja stare vaške trgovine. Janez Ancelj je prodajal zvezke in bonbone. Toda otroci niso imeli denarja niti za zvezke niti za bonbone. Pa tudi starši ne. Doma pri Skomavcu so imeli dve kravi, dva prašiča in nekaj ovc. Tudi ovčje meso so posušili za zimo. Pri mesarju so kupovali meso dvakrat na leto, leto pa ima 365 dni. Danes kupujemo meso vsak dan, pri obilni pečeniki pa godrnjamo, kaiko je vse drago in kako od draginje ne moremo več živeti. Pogovor se je zasukal na pokojnino. Za možem prejema Helena 32.000 S din pokojnine. »Majhno pokojnino imate, matnea,« sem ji dejal v prepričanju, da se bo strinjala z menoj. »Majhno. Kaj pravite, majhno,« je-ponovljala in me opazovala, da bi uganila, če se morda ne norčujem. Kaže, da še r/.kdar ni slišala da je 32.C03 S din majhna pokojni- »Ne, ne tovariš. Veliko, o veliko pokojnino imam. Zadovoljna sem, zelo zadovoljna s pokojnino«. Zanimalo me je, kakšno prehrano svetuje ljudem, ki žele dočakati visoko starost. Priporoča domačo hrano. Sama ima najrajši žgance, juho in mleko. Ni ji všeč mini moda. Včasih so se ljudje topleje oblačili. Današnja mladina se oblači preveč narahlo, zato je večinoma bo-lehna. Ob slovesu mi je dejala: »Takšnega obilja ne bo večno. Mladina je presita. Komaj zaprejo šolske zvezke, že gledajo, da zasedejo vodilne položaje; z enim zamahom želijo ustvariti družbeni položaj, hišo in avtomobil. Ljudje bi moraili biti bolj skromni«. Toliko nam je za novo leto povedala 92-letna Helena Pečar iz Mojstrane, mi pa ji želimo, da bi čila dočakala 100-letmico. Takrat pridemo ponovno na pogovor. Kajne, mamca? J. Vidic Na Dovjah so ukradli hišo To zanimivo zgodbo mi je pripovedoval 70-letni Miha Ancelj iz Mojstrane, ki zbira in urejuje kroniko domačega kraja. V stari Avstro-ogrski so bile vse hiše prvič oštevilčene za časa Marije Terezije 1755. lota. Takrat je bilo na Dovjem 63 hišnih številk. Od 1758. do 1950. leta je bilo sezidanih še toliko novih hiš, da je zadnja nosila hišno številko 140. Pet let po zadnji vojni je bil popis vseh stanovanjskih prostorov na Gorenjskem. Iz Ljubljane je prišel na Dovje neki Zupančič nadzorovat točnost popisa stanovanj. Popisovalci so morali evidentirati vsa stanovanja, gostinske prostore, delavnice, uradne prostore ipd. Dober kontrolor mora najti napake in tako je bilo -tudi na Dovjem. Zupančič je kmalu dokazal popisovalcem, da niso popisali stanovanjskih in drugih prostorov v hiši št. 87. Res je tako, so ponižno pritrdili popi- sovalci in se podali v vas k hiši s hišno številko 87. Levo, desno, gori, doli po vasi, toda hiše, ki bi nosila hišno številko 87 niso nikjer našli. Domačini se sploh niso spomnili hiše, ki bi nosila št. 87, čeprav je bila evidentirana v vseh uradnih aktih stare občine. Nemogoče je, da bi hišo ukradli, so zaključili v Ljubljani in pomignili varnostnim organom, naj le pogledajo, kje je hiša. Ljudje v uniformah so prekrižarili vas, spraševali starejše vaščane, toda o hiši ne duha ne sluha kot bi se pogreznila v zemljo. Zadevo je rešil kronist Miha, ki je kontrolorju in popisovalcem povedal, da je hiša št. 87 1935. leta pogorela in je niso več obnavljali. In zakaj so ljudje-domačini na to hišo pozabili? Hiša št. 87 je bila hiša in žaga ob potoku Mlinca, ki je bila 1 km oddaljena od vasi; zato nanjo ni nihče pomislil, posebno zato, ker tudi naslednikov ni več. J. V. Od jeseniške bencinske črpalke do Los Angelesa Nekega lepega sončnega dne v poletju 1963 se je pri bencinski črpalki na Jesenicah ustavil volkswagen kombi s carinsko talhlico in oznako USA. — Dušan je bil tisto leto prvič med šolskimi počitnicami na delu na črpalki. Radovedno je ogledoval avto, ker takega na črpalki še ni videl, nato pa se je začel pogovarjati z voznikom. Izmenjala sta naslove, Amerikanec pa je še dodal, da se bo njegova hčei&a z Dušanom dopisovala. Dolgo ni bilo iz Amerike nobenega glasu, potem pa je le prispelo pismo. Po dveh letih dopisovanja je Amerikanec prvič povabil Dušana v Ameriko na študij. Ker je Dušan takrat obiskoval šele tretji razred gimnazije na Jesenicah, ni mogel sprejeti vabila. Lani ga je drugič povabil in mu posflal knjige, da se je lahko pripravil za sprejemne izpite. Obenem je takoj vložil prošnjo za sprejem na univerzo v Los Ange-lesu v Kaliforniji. Tja je Dušan poslal spričevala v slovenskem jeziku, ki so jih sami prevedli. Kmalu je dobil obvestilo, da je vpisan, sprejet pa bo, če bo zadovoljivo opravil sprejemne izpite. Sprejemne izpite je opravil na Dunaju. Skupno je moral iz matematike, fizike in angleščine odgovarjati na 500 pismenih vprašanj. Vprašanja so bila v angleškem jeziku in tudi odgovore je pisal v tem jeziku. Cez mesec dni je dobil odgovor iz Los Angelesa, da je sprejet na univerzo, ker je zelo dobro opravil izpite. Dušan je avgusta odpotoval z letališča Brniki. z avionom do Londona, kjer je obiskal neke študente, s katerimi se je dopisoval, nato pa zopet z letalom nazaj v Francijo, kjer se je vkrcal na ladjo. V prvem pismu staršem je Dušan opisal potovanje v neznane kraje. »Dnevi so hitro minevali,« piše v pismu, »in naposled je napočil dan, ko smo se bližali New Yorku. Zal mi je, da nisem kupil kamere za snemanje. Skozi tanko plast megle smo zagledali ogromen viseči most, pod katerim smo nekaj trenutkov kasneje že zapluli v pristanišče. Nato se je iz megle prikazal kip Svobode. New York. Kmalu smo zapluli k pomolu in začel sem iskati Garyja (s sinom Amerikanca iz Kalifornije je bil prek pisem zmenjen, da ga bo le-ta čakal v New Yorku. Kot razpoznavni znak bo držal v rokah velik plakat, na katerem bo pisalo DUŠAN). In res sem ga čez nekaj trenutkov tudi zagledal. V rokah je držal plakat z mojim imenom. Pomahal sem mu in tudi on je mene takoj spoznal. Takrat pa so se šele začele težave. Na ladji je bilo 80 odstotkov Američanov, ki so bili vsi prej na vrsti, kakor 20 odstotkov Evropejcev (pri nas je narobe). Ne vem, če si lahko predstavljaš, kaj pomeni, da te zunaj nekdo čaka, ti pa moraš zaradi formalnosti čakati uro, dve, skoraj tri. To je nekaj neznosnega. Končno sem le prišel na vrsto. Papirji so bili v redu, tako da sem kar hitro opravil. Nekaj česa sem se zadržal le pri carini. Carinik me je spraševal, če je Jugoslavija res raj za delavce, kako da sem prišel v Ameriko, kaj bom delal itn. Namerno sem mu dajal dvoumne odgovore, ker ne bi imelo smisla iti z njim v besedni boj. V New Yorku sva z Gary-jem obiskala zgradbo OZN, Empire State Building, pristanišče; ogledal sem si tudi Wall Street. Vprašaj tatice, kaj je tam. V letalu za Los Angelos je bilo zelo prijetno. Gledali smo film, poslušali glasbo in večerjali. Novi dom je čudovit. Pod oknom palme in bazen za kopanje. Jutri grom v mesto ...« Na univerzi v Los Ange-lesu Dušan študira elektrotehniko. Amerikanec, ki ga je povabil v Ameriko in ki ga je Dušan spoznal na bencinski črpalki na Jesenicah, je funkcionar v zvezi kalifornijskih študentov. Kakor piše Dušan, mu učenje ne dela preglavic. Na dopust pride prvič čez dve leti, ker je to v pogodbi tako določeno. Pri učenju na univerzi v Los Angelesu mu želimo obilo sreče. Po študiju se bo Dušan zopet vrnil na Gorenjsko. J. Vidic DELOVNI KOLEKTIV KOMUNALNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE KRANJ s svojimi podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču želi vsem zavarovancem in kolektivom zdravstvenih zavodov SREČNO IN USPEŠNO LETO 1968 Kolektiv Lesne Industrije KRANJ se pridružuje čestitkam za novo leto 1968 ter priporoča svoje izdelke predvsem različne vrste rolet in drobnega pohištva Veliko uspehov v novem LETU 1968 vsem investitorjem in graditeljem. Tudi v bodoče vam bo naše podjetje na razpolago z nasveti, načrti in nadzorom. Za individualne graditelje imamo pripravljeno novo serijo tipskih hiš PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Živilski kombinat ŽITO Ljubljana DE Gorenjska Lesce in DE Pekarna — Kranj želi poslovnim prijateljem in vsem občanom Gorenjske srečno, zadovoljno in uspešno NOVO LETO 1968 Cestno podjetje Kranj čestita za novo leto 1968 vsem uporabnikom cest in občanom Gorenjske SREČNO IN USPEŠNO LETO ms želi kolektiv gostinskega podjetja ZELENICA TRŽIČ s svojimi obrati: restavracija in kavarna Zelenica gostinski obrat na kolodvoru okrepčevalnica na Trgu svobode in točilnica na Koroški cesti 19. Obiščite naše obrate, solidno boste postrežem OBRTNO PODJETJE STEKLARSTVO KRANJ želi vsem delovnim ljudem srečno in uspešno NOVO LETO 1968 in se priporoča za nadaljnje storitve VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM ŽELI DELOVNA SKUPNOST MESARSKEGA PODJETJA TRŽIČ SREČNO 1968. LETO Sveže meso vseh vrst in naši suhomesnati izdelki s priznano kvaliteto so vsak čas v bogati izbiri na razpolago v vseh naših poslovalnicah v Tržiču, v Križah, Kovorju in Dupljah ter v dveh poslovalnicah v Kranju vsem potrošnikom tudi v letu 1968. Cene bodo tudi v letu 1968 močno konkurenčne, zato delovna skupnost mesarskega podjetja Tržič tudi v bodoče vabi potrošnike na obisk njenih poslovalnic INTEREVROPA KOPER Filiala Jesenice vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem želimo veliko uspehov in zadovoljstva v novem letu 1968 NEDELJA — 31. decembra 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 905 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.15 Iz operetnih partitur — 13.40 Jugoslavija in svet — 14.00 Nedelja ob kmečki peči — 15.05 Igramo za razvedrilo — 16.00 Z novoletne jelke za vas — 17.05 Pod odprtim nebom — 18.00 Zaplešite z nami — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — na Silvestrovo — 23.55 Minute pred polnočjo — 00.00 Srečno 1968! — 00.01 Prvi ples v letu 1968 — 01.00 Za vsakogar nekaj — 02.00 Spomini in želje — 03.00 Novo leto — novi ritmi — DrugI program: 9.35 Igramo kar ste izbrali — 13.35 Melodije za prijetno popoldne - 14.15 Odmevi z gora — 14.35 Puritanci — opera — 17.05 Debussv in Ravel — 17.35 Vrtiljak zabavnih zvokov — 18.00 Silve-strovski pozdrav simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Z glasbo novemu lotu naproti — 20.05 Glasbena pravljica — 20.20 iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 20.35 Slovenski skladatelji o zimi — 21.10 Glasbeni spored staremu letu za slovo — 24.00 Novoletno voščilo PONEDELJEK — 1. Jan. 6.00 Dobro jutro v novem letu — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Novoletni vrtiljak zabavnih melodij — 10.20 Novoletni narodni in narodno-zabav-ni glasbeni sejem — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Po j o slavni operni pevci — 12.10 Posebna propagandna oddaja za novo leto — 13.15 Koncert ob kaminu — 14.00 Zanje ni praznika - reportaža — 14.20 Popevke s festivalov v letu 1967 — 15.05 Pri vas doma — 16.00 Radijska igra — 17.05 Ples ob 17.05 — 17.55 Melodije igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Godala v ritmu — 20.00 Pripoved o sreči — 21.00 Basni -— 21.40 Iz solistične glasbe —■ 22.10 Za prijeten konec tedna — 23.05 Literarni nokturno — Drugi program: — 20.05 Norveška lahka glasba — 20.20 Športna reportaža — 20.40 Minute za slovensko lah':o glasbo — 21.10 Operni aplavzi v minulem letu — Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in M url ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. 22.00 Deseti brat — 23.00 1967-tega ste jih radi poslušali TOREK — 2. januarja 6.00 Dobro jutro — 8.05 Najmlajšim poslušalcem za Novo leto — 9.05 Veseli zvoki — 10.00 Imam denarja (kot žaba perja — literarna oddaja — 10.30 Novosti našega arhiva — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 V ritmu današnjih dni — 12.10 Posebna propagandna oddaja za Novo leto — 13.15 Vedri obrazi nove slovenske muzike — 14.20 Za kmečko pečjo — 15.05 Novi posnetki opere Faust — 16.00 Novoletna športna oddaja — 16.30 Poj-dem na prejo... — 17.05 Ples ob 17.05 - 13.00 Humoristični pravopis — 18.40 Lahka glasba z orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Eldo Viler — 20.00 Radijska igra — 21.00 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — DrugI program: 20.05 Glasbeni motivi iz filmov — 20.20 Zima v lovski pripovedi — 20.40 Južnoameriške skice — 21.10 Romeo in Julija — radijski prerez baleta — 23.00 Mesec v izbi... — dvesto let godalnega kvarteta SREDA — 3. januarja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Narodne in domače melodije za sredo dopoldne — 12.10 Komorni orkester iz Aten v našem studiu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz operetnega sveta — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Naši glasbeni umetniki izvajajo dela Johanna Brahmsa — 18.40 Naš razgovor <£ 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Čarobni napoj - posvetna oratorij — 22.10 Za ljubitelje jaz-za — 23.05 Literni nokturno — Drugi program: 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Veseli akordi — 20.05 Okno v svet — 20.20 Radi jih poslušate — 21.20 Irske ljudske pesmi — 21.40 Od skladbe do skladbe — 22.15 O liku koncertnega spremljevalca — 23.00 Razgledi po sodobni glasbi TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV KAR LAHKO STORIŠ DANES, NE ODLAŠAJ NA JUTRI! še danes kupi v eni izmed naših industrijskih trgovin Kranj, Majstrov trg 12 Maribor, Trg revolucije 6 Zagreb, Gajeva 2 b Split, Žrtava fašizma 27 Osijek, Augusta Cesarca 29 Beograd, Knez Miha j lova 47 Sarajevo, Maršala Tita 15 Skopje, Ljubljanska 14 PLAŠČE ZA KOLESA, v neomejenih količinah po industrijski ceni samo N Din 15,48/kom TERMOFORJE po znižani ceni štev. 2 'A samo N Din 7,20/kom KLINASTE JERMENE vseh dimenzij in profilov od 450 — 14.000 mm v monokord in multikord izvedbi GUMENE CEVI s tekstilnimi in brez tekstilnih vložkov za razne namene: vodo paro plin nizek, srednji in visoki pritisk avtohladilnike stisnjen zrak varenje laboratorije pretakanje prijač, drenaža itd. Že 47 let je naš zaščitni znak - znak kvalitete in nizk'h cen! EMO IZDELUJE IN DOBAVLJA kotle EMO KO (kombinirani — olje, premog): PREDNOSTI: — enostavna montaža — kurimo jih z ligniti, rjavim premogom ali oljem TEHNIČNI PODATKI: Velikost kotla Učinek kotla pri uporabi premoga ali lignita Učinek kotla pri uporabi olja Stopnja izkoriščanja pri uporabi premoga Stopnja izkoriščanja pri uporabi olja Poraba olja pri maksimalnem učinku (kg/h) 35 K 55 K 80 K 35.000 55.000 81.000 45.000 65.000 95.000 75 85 % 5,3 7,6 11,0 ZAHTEVAJTE PODATKE IN DOKUMENTACIJO V TOVARNI EMO CELJE CENJENIM STRANKAM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO obvešča cenjene potrošnike, da bodo vse prodajalne tudi v nedeljo, 31. decembra 1967 odprte od 8. do 17. ure Obenem sporočamo, da v vseh trgovinah lahko kupite po znižanih cenah: pomaranče, čokolade, rozine, vino, sardine itd. Poslovalnice KOMPAS Bled, Jesenice, Kranj, Korensko sedlo, Ljubelj — restavracija in žičnica, Kranjska gora — motel Vsem kolektivom in delovnim ljudem ŽELIJO SREČNO NOVO LETO 1968 Posredujemo nabavo potnih listov za vse države Organiziramo izlete Prodajamo železniške in letalske vozovnici za proge po vsem svetu Imamo redno taxi službo, telefon 22-059 Se priporočamo za svoje izdelke SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TRŽIČ 1. izvaja visoke in nizke gradnje, vzdrževalna in adaptacijska dela 2. podjetje gradi tudi stanovanja za trg 3. vsa dela opravi podjetje strokovno in v popolno zadovoljstvo investitorjev Kolektiv podjetja se priporoča in vsem delovnim ljudem ŽELI SREČNO NOVO LETO 1968 Kmetijska zadruga Bled z delovnimi enotami: vrtnarija, kooperacija, preskrba z reprodukcijskim materialom čestita vsem zadružnikom in poslovnim sodelavcem ZA LETO 1968 in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost Obenem obveščamo prebivalce Radovljice in okolice, da je na našem obratu v Radovljici začel z delom nov cvetličnjak. V njem imamo na razpolago vedno vse vrste lončnic, izdelujemo šopke in vence za vse primere, sprejemamo naročila za razne okrasitve in prevzamemo v izdelavo vse v vrtnarsko-cvetli-čarsko stroko spadajoča dela in tudi zunanje ureditve parkov in vrtov Delovna skupnost GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem želi srečno in uspešno novo leto 1968 izdelujemo oblazinjeno pohištvo vseh vrst, zavese v raznih izvedbah, polagamo tapisom najlonske iglane filc preproge polagamo vse druge plastične pode TAPETNIŠTVO IN SEDLARSTVO RADOVLJICA ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1968 Vsem odjemalcem — potrošnikom na Gorenjskem ŽELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1968 Se priporočamo za cenjena naročila] kolektiv podjetja KMETIJSKO GOSPODARSTVO SKOFJA LOKA obrat Mesoizdelki s prodajalnami na področju Gorenjske skofja Loka Kranj Radovljica Bled Jesenice KINEMATOGRAFSKO PODJETJE Jesenice z obrati: Radio Plavž Žirovnica Dovje Kranjska gora in Koroška Bela Vsem obiskovalcem želi srečno in uspešno NOVO LETO 1968 DELAVSKA UNIVERZA JESENICE Slušatelje in poslovne partnerje obveščamo, da smo se preselili v nove prostore Titova 64 VSEM ŽELIMO SREČNO 1968. LETO Nekaj običajev ob novem letu mr2 I Lois Washkansky nekaj dni po težki operaciji. Ob njegovi bolniški postelji so namestili skoraj vse naprave, kar jih premore sodobna medicinska tehnika Primer Washkansky je uspeh za medicino Človek s presajenim srcem je umrl Prejšnji teden je v Cape-•tovvnu umrl Lois VVashkan-eiky, ki ga je ves svet od 3. decembra imenoval kar človek s presajenim srcem. Skupina kirurgov, ki jo je vodil profesor Christian Bar-nard, je izrezala sicer na smrt bolnemu trgovcu Wash-kamsikemu srce in ga zamenjala s srcem 25-letne Denise Darvall, ki je nekaj pred tem umrla v prometni nesreči. Ves svet je nato skoraj tri tedne spremljal in bil v skrbeh za bolnikovo počutje. Presaditev srca na človeku je po mnenjih strokovnjakov največji tehnični dosežek so-debne kirurgije. 2e dolga leta so poizlliusi transplantacije, kot temu pravi medicina, na živalih. Pokuse presajanja organov so najpogosteje opravljali na psih. Medtem ko so se navadno posrečile presaditve, pri katerih so izrezani crgan spet prišli na-z?j, saj je žival živela potem še nekaj let. Presaditve tujega organa pa so se do sedaj tudi na poskusnih živalih končale s smrtjo. Telo se namreč upira sprejeti tuji organ. Znani so primeri, ko so psi s presajenimi srci živeli tudi po več mesecev, navadno pa so poginili že po tednu dni. Po skoraj čudežnem okrevanju takoj po operaciji so zdravniki upali na najboljše, čeprav so se bali, da se bo bolnikovo telo uprlo tujemu organu. Po devetih dneh, ko je bolnik že prvič vstal in sedel kratek čas na soncu, so se pojavili prvi znaki, da hoče telo uničiti tujek. Washkanskemu se je vnela leva stran pljuč. Po šestih dneh, v katerih se je bolnikovo stanje poslabšalo pa spet izboljšalo, je VVashkan-sky umrl. Prvi poskus presaditve srca na človeku se sicer ni posrečil v celoti, vendar se pri tem medicinska asnanost ne bo nehala. 2Sdravniki cape-tovvnske bolnišnice so izjavili da bodo 5e opravljali presaditve srca, kakor hitro bo nanesla priložnost. Kirurg Barnard je povedal, da v njihovi bolnišnici petnajst srčnih bolnikov čaka, da bi jim zamenjali srce. — Dejal je, da ni več tako dolgo, ko bodo človeku vstavili tudi popolnoma umetno srce. Znani srčni kirurg profesor De Bakey že opravlja operacije na srcu, pri katerih vstavlja bolnikom umetne dele srca. Ko štejemo zadnje decembrske dneve starega leta, navadno premišljamo samo o tem, kje bomo najbolje sil-vestrovali. Na novega leta dan nas bo vočina imela opravka z mačkom, če bo novoletna noč vesela, kot se spodobi. Skoraj nihče več ne misli na opravila, ki so bita včasih v navadi, da mu bi bilo novo leto potem ugodno za letino in pa za zdravje pri hiši. Sedaj pošiljamo prijateljem le žeije po pošti. Lepe šege in navade vse bolj izumirajo. Prav gotovo nikjer na Gorenjskem ne poslavljajo več na novega leta dan potice k vodam ari jabolka in sveče, kot je bilo to pred časom v navadi. Tudi drugod po S!oven;ke:ti je bila navada, da so dekleta metala v vodo razna darila, da bi se potem v novem letu omožila. V Echinju so se mladi fantje ob novem letu naš3-mili in hodili po hišah ter voščili srzžo v novem letu. S sabo so nosili dve vel; :i pa lici, kamor so nntikaii klobase, ki so jih dobivali v dar. Pri tem so prepevali: »So nam pravili, ste prašiča zadavili, sezite na polico, dajte nam klobasico!« Med novoletne običaje sodijo tudi igre, v katerih naj bi zvedeli za usodo, ki jo prinaša novo leto. Dekleta so v vodo vlivala raztopljen svinec ali vosek ter po približnih oblikah potem sklepala, koga bodo dobite za noaža. Kladivo je pomenilo kovača, kopito čevljarja, poljsko orodje kmeta in podobno. Lahko pa se je pokazala tudi zibelka ali pa venec in krsta. Valvasor piše v Slavi vojvodine Kranjske v 17. stoletju, da so kranjska dekleta v božični in novoletni noči hodila k vodi, da bi na vodni gladini zagledala podobo svojega ženina. Bodočnost so napovedovali tudi drugače. Na Silvesirovo so fantje in dekleta metali čevlje tako, da so se usedli na prag in vrgli z noge čevelj, če se je čevelj obrnil s konico proti hiši, je to pomenilo, da bo fant ali dekle ostal doma, drugače pa bo moral od hiše. Med novoletne običaje sodijo tudi koledniki. Ti so že pred novim letom hodili od hiše do hiše in pobirali darove ter voščili srečo. Na Ob koncu lota se navadno spominjamo najbolj zanimivih dogodkov starega leta. Po redakciji Glasa se je nedavno tega govorilo o čudnem naključju, ko smo žrebali nagrajence zadnje nagradne križanke. Pred tem smo prejeli pismo, v katerem nam naš naročnik grozi, da bo odpovedal časopis, če mu pri žrebanju sreča obrne hrbet. Na žalost se takim željam bralcev ne da ustreči, ker se na take vrste srečo pač ne da vplivati. Tolminskem so na novoletno jutro dečki hodili po hišah. Povsod kjer so voščili, so jim morali »podkovati konjička«. S sabo so namreč nosili jabolko, kamor so jim morali zapičiti kovance. Posebno je bila tudi razširjena vraža, da mora na novo'ctno jutro priti k hiši moški, sicer ne bo sreče vse leto. L. M. Za žrebanje smo kuverte lepo oštevilčili in pripravili vrečico s številkami. V uredništvo smo v ta namen povabili tudi dva naša stalna bralca. Ko so bile številke dobro premešane, smo eno izvlekli i-n poiskali srečneža, ki je dobil prvo nagrado. Bil je to prav tisti naročnik, ki bi sicer odpovedal časopis, če bi to pot ostal brez nagrade. Pa recite, če ne velja sreči včasih tudi malo zagroziti. L. M. Včeraj je poslovna enota veleblagovnice Mercator Preskrba Tržič odprla v tržiški stolpnici novo trgovino s pohištvom. Tržičani bodo v tej trgovini lahko kupili pohištvo priznanih slovenskih tovarn. Kupljeno pohištvo bo trgovina dostavljala na dom. Kupcem bodo prodajali pohištvo tudi na potrošniški kredit. Grožnja sreči V dvorani kranjskega kina Center v soboto 23. t. m. popoldne ni sedelo več kot 50 (petdeset) gledalcev. Na sporedu je bil novi slovenski film Janeta Kavčiča Nevidni bataljon. Polovica od teh je sodila med šoloobvezne prebivalce našega mesta, druga polovica pa je očitno »zašla« v kinodvorano bolj po naključju, kot zaradi filma, ki naj bi ga videli. Naj sodimo o Kavčičevem filmu tako ali drugače, naj bo ta njegov film zanimiv predvsem za otroke, vendarle se lahko vprašamo> zakaj je bil obisk tako majhen? Malo je filmov, ki bi že dan po premieri imeli tako malo gledalcev. ■Odkrito rečeno — to se lahko zgodi samo jugoslovanskemu filmu. Zbiralci perja so v Kranju resda imeli veliko gledalcev. Vsi ostali, nič manj pomembni novi Jugoslovan, ski filmi, pa so se umaknili že po prvih dneh predvajanja. Nerazumljiv je ta odnos gledalcev do domačega filma. Težko zapišemo, a vendar menimo da ni posredi le gledalčev dvom v kvaliteto, temveč tudi precej čisto navadnega snobizma! Čas bi bil, da bi gledalci ta odnos temeljito spremenili. NAGRADNO ŽREBANJE KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV! Podjetje KOTEKS-TOBUS je za vse prinašalce svinjskih kož tudi v letošnji odkupni sezoni pripravilo nagradna žrebanja s prek 4000 lepimi dobitki Žrebanja bodo 20. januarja in 20. aprila 1968. KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV! Pazljivo oderite vsakega prašiča in kože oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS-TOBUS ali Kmetijski zadrugi. Prejeta potrdila, ki vam dajejo pravico do udeležbe pri žrebanjih, pa skrbno hranite! Izid nagradnega žrebanja bo objavljen v dnevnem tisku in po radiu. Vsem poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom želimo mnogo uspehov V NOVEM LETU 1968. IMPORT - EKSPORT LJUBLJANA Za novo leto 1968 vam čestita avtofehna zastopstvo tujih firm LJUBLJANA, Celovška 38, tel. 317-051 PREDSTAVNIŠTVA: ZAGREB BEOGRAD Ilica 13 Brankova 14 tel. 23-598 tel. 620-354 RIJEKA Rade Končara 44/VI tel. 23-919 SARAJEVO Šenoina 8 tel. 26-111 LJUBLJANA Titova 25 312-022 \1CEAT zimske in letne gume motorno olje tectvl-antifreeze autoradio BOJOVIĆ TELENKO INŠTALATERSKA DELAVNICA ZA VODOVOD, KANALIZACIJO IN PLINSKE NAPRAVE ŽELI VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, HIŠNIM SVETOM, , PODJETJEM, USTANOVAM, BRALCEM DELOVNIM LJUDEM DOMA IN V TUJINI SREČNO NOVO LETO 1968 IN ŠE VEČ USPEHOV BEOGRAD, Treća nova 31, JAJINCI če se vaša septična jama (sen skupina) hitro polni, nas pokličite. Vse napake vam odpravimo s sodobnimi tehničnimi sredstvi in vam usposobimo jame ter za to dajemo večletno pismeno garancijo. Za te storitve so minimalne cene. Trdovratni madeži Steklo, porcelan in polpor-celanski izdelki so kot tekstil občutljivi za različne madeže. Predvsem se madeži primejo lestencev, svetilk, steklene kuhinjske ali okrasne posode. Kako jih odpravimo? — Madeže od različnih pleskarskih barv odpravljamo s terpentinom. če je barva že trda, jo razmehčamo z močnejšo amoniakovo raztopino. — Čajne madeže odpravimo z malce kisa ali s soljo. — Apnene madeže čistimo s kisom, potem pa predmet oplaknemo z vodo. — Mastne madeže na ne-prozornem steklu očistimo z bencinom ali toplo vodo. — Madeže na zrcalu odpravljamo z alkoholom, ki smo mu dodali malo krede. Potem zrcalo zdrgnemo še s čistim alkoholom in suho krpo. Seveda pa s temi sredstvi ne bomo obnovili zrcalne obloge, temveč moramo izrabljeno zrcalo odnesti k strokovnjaku, da ga obdela. — Madeže od muh odpravimo z amoniakovo ali alkoholno raztopino, prav tako pa tudi z raztopino detergem-ta. — Madeže od prahu ali umazanije očistimo z alkoholom, bencinom, kredo in jih zdrgnemo s suho krpo. — Smolnate madeže odpravljamo najprej z maščobo: margarino ali drugo vrsto maščobe dobro vtremo v madež. Ko se madež razmehča, ga operemo še z raztopino detergenta. Zadnje prednovoletno kramljanje Ljudje smo različni, tako tudi vsak po svoje čaka novo leto. Nekateri menijo, da je vsak prvi dan leta navaden dan, drugi želijo čimbolj slovesno pričakati prvi januar in upajo, da se jim bodo v prihodnjem letu izpolnile vse tiste želje, ki se jim doslej še niso. Ženske ne bi bile prave ženske, polne vseh muh in domiselnosti, če ne bi pomišljale, kaj bomo oblekle. Moramo biti čim bolj prikupne. Nekatere se bodo zadovoljile s skromnejšo črno obleko, druge si bodo privoščile bolj razkošno. Prav gotovo pa si boste za novo leto privoščile malce bogatejši make-up. Boste morda silveslrovale Sodoben frizerski salon v Kranju Meri Primožičeva nas je prijetno presenetila Stari del Kranja vedno bolj spreminja svojo podobo, številne srednjeveške hiše v zadnjem času dobivajo nov videz, čeprav je že kazalo, da bodo počasi morale dati prostor novim zgradbam. Nekaj uspelih prenovitev pa dokazuje, da se da starim hišam povrniti sodobnost. Lep primer sodobnega poslovnega lokala je preurejen frizerski salon Meri Primožičeve v Kranju. Le malo je zasebnikov, ki bi resnično skrbeli za lep in sodoben videz svojih lokalov. Zato smo bili prijetno presenečeni, ko smo vstopili v frizerski salon Primožičeve. Ob tej priložnosti smo se tudi pogovorili z lastnico. Bili smo prijazno sprejeti pa tudi nemalo presenečeni, ko nam je povedala, da je lokal preuredila po svoji zamisli in da to ni arhitektovo delo. Dodala je, da ji je bilo opremljanje novega lokala v veliko veselje, saj vsa živi za svoj pc'klic. Zato želi, da se stranke kot tudi sama v njem prijetno počutijo. V prostoru je obdržala značilne srednjeveške oboke, ki ji prostor delijo in so ji omogočili, da je en del lokala opremila v modernem, drugi del pa v baročnem utilu. Stene so obložene z okusno izbranimi tapetami, poseben okras pa so tudi oglodala v baročnih okvirih. Presenetila nas je tudi lepa sodobna frizerska oprema, ki je zelo primerna za ta ne tako velik prostor. Stoli s kolesci stranki prihranijo neprijetno presedanje, ki je potrebno preden je narejena lepa ženska pričeska. Umivalniki, kakršne le redko vidimo v naših frizerskih salonih, so ne samo udobni, pač pa tudi zelo estetski. Nekaj drobnih predmetov in okraskov, ki bodo dali prostoru svojstven ton, pa še pride na vrsto. Tudi sicer poskuša Primožičeva v vsakem pegledu z nasveti ali kako drugače strankam pomagati in jim za njihov denar dati čimveč. Skrbi, da ima vedno najnovejše preparate, lake, med drugim ima tudi električni aparat za masiranje lasišča in savno. Pomaga pa si tudi s preprostimi a učinkovitimi postopki, kot pranjem las z brezovo in kamilično vodo, pivom, jajcem in podobnim. Skuša tudi slediti novostim svojega poklica, tako glede postop- kov friziranja, kakor tudi oblik pričesk. Zato ni čudno, da v njen lokal zahaja precej mladih deklet, ki si želijo modernih pričesk. Zasleduje predvsem francoske strokovne revije, po možnosti pa si ogleda tudi kakšno mednarodno frizersko tekmovanje. Se ne dolgo tega je tudi sama tekmovala na podobnih prireditvah doma in dosegala lepe uspehe. Pred leti je bila tudi na izpopolnjevanju v Parizu in Zahodni Nemčiji. Svojim pomočnicam in vajen-kam pomaga z nasveti in jim poskuša vcepiti ljubezen do poklica, tako da jim ta ne bo pomenil samo delo, temveč tudi veselje. Pripomnila pa je, da pri nas frizerji premalo sodelujejo med seboj in si izmenjujejo izkušnje, pa tudi frizerskih tekmovanj in tečajev bi moralo biti več. Ima pa še eno željo. Rada bi poleg frizerskega salona uredila tudi prodajalno kozmetike, kot je to pogost primer v zahodnih deželah. Tako bi lahko svojim strankam, glede na kožo, barvo las in podobno, svetovala in nudila primerna kozmetična sredstva. Skratka, rada bi jim nudila čimveč. S. Zupan Baročni del lokala Meti FriiiuJJčs ie — Foto: P. Perdan v hribih? Verjetno je odveč, če omenimo, da so v gorskih kočah »salonarji« z visoko peto smešni in prav tako bleščeči nakit. Lepa in praktična so volnena oblačila in tu- di yersey tkanina ni napak. Pozabile ne bomo na torbico, ki naj bo majhna, na čedno pričesko in dobro voljo Kajne? Pa srečno in veselo! Stanovanje okrasimo v novoletnem vzdušju Lep običaj je, da za novoletne praznike okrasimo stanovanje z novoletno jelko, ki vnese v stanovanje prijetno razpoloženje in vonj po smrekah in gozdu. Po mlado jelko ali smrečico pa ne bomo šli v bližnji gozd in tam povzročali škode, pač pa jo bomo kupili na trgu ali pri ljudeh, ki jih zato gojijo. Če v družini ni majhnih otrok, se bomo zadovoljili že z majhno, a zato tem lepše okrašeno smrečico ali pa morda s kakim drugim novoletnim aranžmajem. Na novoletno jelko ne obešajmo pisanih električnih žarnic. Pravo vzdušje bo na Silvcstrovo dala le trepetajoča nežna svetloba sveč. Jelka naj ne bo preobložena s kričavo bleščečimi okraski. Delno jih zamenjamo z bronziranimi ali posrebreni mi storži, orehi in slamnatimi zvezdicami, ki jih lahko sami napravimo. Nekaj lepih slamnatih bilk potikamo Z vročim likalnikom. Iz njih narežemo in sešijemo zlatobleščeče zvezdice. Za pravo novoletno vzdušje pa jelka ni nujno potrebna. Nad mizo lahko obesimo venec iz smrečja s štirimi svečami. Če ga položimo na mizo namesto šopka, izpolni sredino z darili ali izbranim sadjem, pecivom ali pijačo. Kdkir pa ima veselje do ikebane, ima na voljo dovolj materiala: slikovite korenine, lubje, mah, smrečje, storže, macesnovc vejice s storžki, rdeče plodove in sveče. Vedeti pa moramo, da vse kar potaknemo v nizke posode z ježki, še ni japonska umetnost ikebana. Prav tako lahko napravimo s smrečjem zanimive stenske dekoracije. V veliko lončeno vazo pa postavimo veliko s storži obloženo vejo. Ing. Anka Bernard Tudi vi preveč sedite? Ste tudi vi med tistimi, ki sedem ali osem ur presede pri pisalni mizi ali za tovarniškim strojem? Seveda ste zavoljo tega »zasedeni«, vaš krvni obtek deluje z zmanjšano močjo, nabira se vam trebušna mast in sploh — narobe je takšnole dolgotrajno sedenje. Torej telovadimo tudi med dolom! Majhen premor ne bo škodil našemu delu, koristil pa bo telesu. Sedite na stol, primite so z obema rokama za sedalo stola ob straneh telesa in poskusite — oprti na roke — vstati. Vajo ponovite nekajkrat. Potem pomislite na svoj trebuh, ki postaja vedno bolj zamaščen; zavoljo sedenja, kajpak. Povlecite ga vase, kolikor gre, tako da z njim domaia pridete do hrbtenice. Tako boste zravnali trebušne mišice, olajšali prebavo in poživili krvni obtok. Prav tako cd časa do časa skrčite mišice kolkov, ki so na trdih stolih preveč nategnjene. In če vašega predstojnika ni blizu, stegnite reke v višini ramen, zvijte pcdlaket tako, kot bi hoteli pokazati mišice, potem pa dvignite roke kvišku in skrčite nadlaht-ne mišice. Sicer pa bo takšna telovadba koristila tudi vašemu predstojniku, saj verjetno on preveč sedi. Šest prepovedi za starše L Ne delajte domačih nalog namesto svojega otroka! 2. Ne klevetajte pred otroki njihovih učiteljev ali profesorjev! 3. Ne grajajte prehudo otroka zaradi kazni, ki jo je dobil v šoli! Raje se mirno pogovorite z njim in ga opozorite, naj bo odslej pazljivejŠi! 4. Ne d del j ah, če malo! Tudi 5. Ne f za njc-cve otroku dodatne zadolžitve ob sobotah in ne-jrepričam, da mu jih je učiteljica dala pre- ki otrok ima pravico do tedenskega počitka! a j te otrokovemu razredniku lažnih opravičil ravičene izostanke od pouka. 6. Ne podpišite spričevala s slabimi redi, ne da bi pri tem pogledali tudi vseh drugih! Ne pozabite s2 o slabem otrokovem uspehu posvetovati s predavateljil SKUPŠČINA OBČINE KRANJ in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Kranj, Komite občinske konference ZKS Kranj, Občinski sindikalni svet Kranj, Občinski komite ZMS Kranj, Občinski odbor ZZB NOV želijo vsem občanom, delovnim in drugim organizacijam MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1968 Posameznih čestitk navedene organizacije letos ne bodo razpošiljale, ker so se odločile, da ustrezni znesek nakažejo na posebni sklad za varstvo otrok pri Vzgojno-varstvenem zavodu Kranj Industrija bombažnih izdelkov KRANJ izdeluje dekorativne tkanine za posteljna pregrinjala, prte, zavese, gradle za žimnice, posteljne damaste v pastelnih barvah. Naši kvalitetni izdelki so znani doma in v inozemstvu. Zahtevajte povsod naše izdelke. Svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem želimo uspešno novo leto 1968 VINO K R A N J Mladinska 2 vam priporoča vina vseh vrst, pivo Union, domača žganja, likerje, aperitive, sadne sokove, radensko slatino, naravno oranžado, jugo coekto in razne diuge alkoholne in brezalkoholne pijače Še posebej obveščamo, da imamo stalno na zalogi vina v steklenicah vseh uglednejših slovenskih podjetij z vseh vinorodnih področij Slovenije in Hrvatske Skladišča: Kranj 21-336, 21-324, 22-257, 22-375, Skofja Loka 85-324, Tržič 71-298, Lesce 70-2-4, Kranjska gora 84-463, Bled 77-315 VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO USPEŠNO NOVO LETO 1968 Zdravstveni dom Kranj BOLNIŠNICA ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO KRANJ ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KRANJ čestitajo k novemu letu 1968 DELOVNA SKUPNOST IN ORGANI DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA Komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ z delovnimi enotami: — gozdni obrat Preddvor — gozdni obrat skofja Loka — gozdni obrat Tržič — transportni obrat — gradbeni obrat želi vsem članom kolektiva, vsem delovnim ljudem in kupcem uspešno NOVO LETO 1968 E X 0 T E R M Kolektiv s svojimi obrati čestita vsem delovnim ljudem in čestita vsem delovnim ljudem Gorenjske in jim želi mnogo delovnih uspehov V LETU 1968 želi uspešno novo leto 1968 05j<|) Tovarna obutvenih strojev in opreme Kranj Vsem delovnim ljudem želi srečno in uspešno novo leto 1968 ter se priporoča 0X GLAS * 22. STRAN "S ŠOLSKIH KLOPI PETEK — 29. decembra 1967 SREČNO NOVO LETO, DRAGI PIONIRJI. ŽELIMO VAM USPEHOV PRI DELU IN UČENJU TER POLN KOS DARIL Moja mamica mi mnogokrat pripoveduje o Radovni. Ko je bila še otrok, je rada hodila tja k sorodnikom. Dolina Radovne je ozka, ujeta med Možakljo in Pokljuko. Mod vojno je dajala zavetje mnogim partizanom. Bilo je nekega jesenskega dne leta 1944. Prijetno gorsko vasico so zajeli plameni. Prišli so Nemci, požgali vas in tudi nekateri nedolžni ljudje so končali svoja življenja v plamenih. Gost siv dim se je valil visoko pod nebo in ljudje daleč naokoli Kralj Kralj je najvažnejša figura. Vsa borba, v šahovski partiji se odvija okoli njega. Po šahovski deski se premika počasi, vselej samo na sosednje polje, in sicer naprej, nazaj, vstran in tudi diagonalno. Oglejte si diagram: M ■ M. WM f7' »i ffi Kralj se nahaja na polju d4. Na voljo ima 3 polj, ki so označena s piko. Beli lahko izvede naslednje poteze: Kd4-d5 Kd4-e3 Kd4 - c4 Kd4 - e5 Kd4 - d3 Kd4 - c5 Kd4-e4 Kd4-c3 so slutili, da se je zgodilo nekaj strašnega. Svojci so umrle čez nekaj dni pokopali v Radovni. Samo reka Radovna in drevesa, odeta v jesenske barve, so jim peli zadnjo pesem v slovo. Po vojni so jih prepeljali v Gorje in tam je sedaj njihov zadnji dom. Vedno se jih bomo spominjali, saj so darovali svoja življenja za naše lepše življenje. Mateja Zgajnar, 3. b, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor Neprevidnost ni pogum Večkrat poslušam radio, ki poroča o nesrečah, med katerimi so tudi otroci. Tudi meni bi sc kmalu zgodila nesreča in to zaradi neprevidnosti na cesti. Bilo je sredi počitnic. S prijateljico sva šli po mleko. Zagledali sva se v neki kamion, ki je vozil po cesti. Ne da bi pogledali na levo in desno, sva stopili na cesto. V tem trenutku je pripeljal avto in voznik je močno pritisnil na zavore. Prestrašena sem skočila na kraj . ceste, prijateljica pa jc pobegnila. Voznik avtomobila je le zmajal z glavo in si verjetno mislil — ti neprevidni otroci. Če ne bi imel dobrih zavor, bi naju lahko povozil do smrti. Od tedaj vodno previdno stopim na cesto. Spomnim se tudi pregovora, ki pravi: pazi na glavo, glava ni žoga. Sonja Cijak, 4. c, osnovna šola Lucijan Seljak, Kranj . Moj hranilnik Imam hranilnik. Mama mi ga je kupila v Kranju. Zelo sem ga vesela. Je rdeče barve in okrogel. Na sredi hranilnika piše: Komunalna banka Kranj. Na epodnji strani je številka. Jaz jo še ne znam prebrati. Vloženega denarja imam okoli petnajst tisoč. Razen hranilnika imam tudi knjižico, v katero napišejo, koliko denarja vložim. Hranilnik imam v sebi, na polici. Ce je težak se zelo veselim. Največ imam drobiža. Denar vlagam zato, da ga bom prihranila. Ko bom odrasla, si bom kupila avto. Milena Arnež, 3. a, osnovna šola Matija Va'javec, Preddvor Na Vršiču Lepe jesenske nedelje smo se mamica, očka in jaz odpeljali na Vršič. To je gorski prelaz v Julijskih Alpah. Vozili smo se dve uri. Ko smo izstopili iz avtomobila, je močno zapihal veter. Nekaj časa smo premišljali, kam bi šli. Spomnila sem se Poštar-ske koče. Ob poli smo zagledali napis: »Ne trgajte planinskega cvetja, ker je zaščiteno!« Prebrali smo in si zapomnili. Kmalu smo prišli do Poštarske koče, bila pa je zaprta. Nad kočo je mamica zagledala smerokaz. Na njem so bile označene viši- Imeli siso športni dan Imeli smo športni dan. Okoli devete ure smo odšii na jaso sredi gozda pod Smarjotno goro. Igrali smo se črnega moža, trden most in tudi skrivali smo se. Nato nam je tovarišica učiteljica skrila pst majhnih čokolad. Moja .sošolka Vera jo je našla prva. Skrita jc bila pod gobo. Sam nisem imel sreče pri iskanju čokolad. Želim si, da bi bilo še veliko športnih dni. Igor Zagone, 3. a, osnovna šola Lucijan Seljak, Kranj Nova hišica Jožko in Tonček pydna fantiča, v Bistrici doma sta, blizu Tržiča. Jožko že pridno v šolo zahaja, Tonček doma pa mamici nagaja. Očka pogumen hišo gradi, mamico pa resno skrbi. Težko jc težko hišo graditi, dva otroka mora hraniti. Res hudi so časi, težka je stvar, za hišico novo je treba denar. Hišica kmalu bo dograjena, zunaj in znotraj lepo bo urejena. Mamica resna pozabi skrbi, v hišici novi lepo se živi. Jožko bo pridno v Šolo zahajal, Tonček doma ne bo več mamici nagajal. Ivanka Soklič, e«aovna šola heroja Grajzerja, Tržič ne gora. Najbolj mi je poznana Mojstrovka, ki meri 2332 metrov. Ko smo vse prebrali in se malo razgledali* smo se vrnili. Izlet mi je bil zelo všeč, saj sem spoznala nekaj novih gora, ki jih imam nadvse rada. Ladi Sluga, 4. a osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor Vam v pouk Koledar Novo leto 1968. Očka je prinesel domov namizni koledar. V kuhinji smo obesili listni koledar. Brat Janko si je kupil žepni koledar. Vsi pa prebiramo razne koledarje v knjigah. 2e v jeseni smo dobili v šoli dijaški koledarček. Vaško leto nov koledar pripoveduje o sebi: »Čeprav imam vsako leto nov rojstni dan, sem vendar že star gospod. Imam zelo častite prednike. Koledar so poznali že stari Egipčani, Grki in Rimljani. Imena mesecev so mi izpeljali iz stare latinščine. V današnji obliki sem zaživel leta 1582, in sem točnejši in vestnejši kakor moji davni predniki. Imenujem se po papežu Gregorju XIII. gregorijanski koledar. Po mojih določilih sc ravnajo danes skoraj vsi naredi sveta. Vsak dan, vsaka noč, vsak teden in mesce ima svoj natančen prostor. Moja dva najvišja gospodarja sta sonce in mesec. Mogočno sonce je le majceno počasneje od mene, zato moram vsako četrto leto en dan nanj čakati. Vsako četrto leto je prestopno in ima 3G6 dni namesto 365. Kdor je rojen 29. februarja, ima svoj pravi rojstni dan le vsako četrto leto.« m OA.O PSU i ;ru NITI Nt. GOVORIMO 6030 ELEKTRO KRANJ s svojimi delovnimi enotami: distributivna enota Kranj distributivna enota Žirovnica proizvodna enota Kranj in skupne službe čestitajo za novo leto 1968 KOMUNALNI SERVIS KRANJ Delovni kolektiv želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1968 4PX. " N|ftw«MII!««ll»« SEDAJ IMAMO NA ZALOGI V VSEH NAŠIH PRODAJALNAH DOVOLJ KVALITETNIH PLAščEV ZA KOLESA ZNAMKA SAVA ZNAK KVALITETE — Z NIZKO CENO DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE SAVA Kranj želi vsem delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1968 ZAVAROVALNICA KRANJ Vsem poslovnim prijateljem želimo mnogo uspehov v novem letu 1968 DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ Vsem delovnim ljudem želi lepo silvestrovanje in obilo uspeha V NOVEM LETU 1968 VSEM ČLANOM IN LASTNIKOM MOTORNIH VOZILI ŽELI AVTO - MOTO - DRUŠTVO KRANJ SREČNO IN VARNO VOŽNJO V LETU 1968 Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva ul. 45 želi polno uspehov v letu 1968 vserri dosedanjim naročnikom in vabi k sodelovanju s svojimi dejavnostmi — zidarska — mizarska — vodoinstalaterska — krovska — električarska — pleskarska in — ključavničarska Izdelujemo balkonske, vrtne ograje in vrata, pred-pražne mreže, razne vrste ključev, kanalske pokrove in druga kovinska dela. Razen tega opravljamo tudi gospodinjske storitve kakor šivanje oblek in pobiranje zank. V pralnici Vodovodni stolp pa peremo in likamo perilo. w Želite avto ali eno izmed 78 nagrad? Še je čas, vendar samo do 31.12.1967 Dne 15. januarja 1968 ob 12. uri bo VELIKO JAVNO NAGRADNO ŽREBANJE za vlagatelje vezanih hranilnih vlog in stanovanjskih varčevalcev GORENJSKE KREDITNE BANKE v poslovnih prostorih podružnice na Jesenicah NAGRADE: osebni avto ŠKODA 10 tranzistorjev motorna kosilnica 15 ročnih ur pralni stroj 10 jedilnih priborov 5 televizorjev 20 hranilnih knjižic z vlogo 5 dvokoles a 100 N din za stanovanjske varčevalce: 5 nagrad za nakup gradbenega materiala ali opreme 1 po Ndin 1.000,00 2 po N din 700,00 in 2 po N din 500,00 in 5 tranzistorjev Pravico do žrebanja imajo vsi vlagatelji vezanih vlog, ki bodo do 31.12.1967 imeli vloženo Ndin 1.000,00 N din 2.000,00 vezanih na odpovedni rok dveh let vezanih na odpovedni rok eno leto in stanovanjski varčevalci, ki bodo do 31.12.1867 imeli privarčevano vsaj N din 3.000,00 NOVE OBRESTNE MERE NA HRANILNE VLOGE 6.25 % za hranilne vloge na vpogled 7 % za hranilne vloge vezane za dobo 1 leta 8 % za hranilne vloge vezane na 2 leti in več VARČEVALEC Z VLOGO ND i.OOO JE ZAVAROVAN ZA PRIMER NEZGODNE SMRTI ALI TRAJNE INVALIDNOSTI 4* Vsem komitentom, poslovnim prijateljem in občanom Gorenjske želijo kolektivi poslovnih enot Gorenjske kreditne banke srečno in uspehov polno novo leto 1968 Obvestilo Oddelek za splošno upravne zadeve skupščine občine Kranj bo na podlagi 143. in 145. člena Temeljnega zakona o varnosti prometa na javnih cestah in v skladu 13. člena Pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil podaljševal veljavnost prometnih dovoljenj, katerim je pretekla veljavnost 31. 12. 1967, na Krajevnih uradih ter v prostorih Avto moto društva Kranj, po naslednjem vrstnem rodu: 8. 1. 1968 cd 8. do 11. ure v pisarni KU Besnica od 13. do 18. ure v pisarni KU 2abnica D. 1. 1968 od 8. do 11. ure v pisarni KU Gorice od 13. do 18. ure v pisarni KU Predoslje 10. 1. 1968 od 8. do 12. ure v pisarni KU Preddvor od 14. do 15. ure v pisarni KU Jezersko 11 1. 1968 od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure v pisarni KU Naklo 12. 1. 1968 cd 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure v pisarni KU Cerklje 13. 1. 1968 od 8. do 12. ure v pisarni KU Mavčiče l,r). 1. 1968 od 8. do 12. ure in od 13. do 18. ure v pisarni KU Šenčur Za mesto Kranj in KU Trboje pa bo podaljševanje veljavnosti prometnih dovoljenj v prostorih Avto moto društva Kranj, Tavčarjeva ul. 10 po naslednjem abecednem redu: od črke A — B dne 16. 1. 1968 od 8. do 12. i n od 14, dO 17. ure od črko C — F dne 17. 1. 1968 od 8. do 12. in od 14. dO 17. ure od črke G — J dne 18. 1. 1968 od 8. do 12. in od 11. do 17. ure Črke K dne 19. 1. 1968 od 8. do 12. in od M. do 17. ure od črke L — 0 dne 22. 1. 1968 od 8. do 12. in od M. do 17. ure črke P dne 23. 1. 1968 od 8. do 12. in od 14. do 17. ure od črke R - S dne 24. 1. 1968 od 8. do 12. in od 14. do 17. ure od črke T — z dne 25. 1. 1968 od 8. do 12. in od M. do 17. ure Vse potrebne obrazce in upravne koleke bodo lastniki motornih vozil in priklopnih vozil dobili na kraju podaljševanja prometnih dovoljenj, kjer bo delala posebna ekipa, ki bo na željo lastnika opravljala tudi vsa administrativna opravila (izpolnjevala prijave za podaljšanje prometnih dovoljenj, police za vplačilo zavarovalnine in obrazec za vplačilo cestnine ter sprejemala vplačilo teh). S seboj prinesite: prometno dovoljenje, veljaven karton o tehničnem pregledu, osebno izkaznico in denar za vplačilo zavarovalnine in cestnine. Poseben čas za zamudnike ni določen. Lastniki motornih voail, ki ne bodo prosili za podaljšanje promelnih dovoljenj, morajo v času, določenem za podaljšanje registracije vozilo odjavili, oddati registrske tablice in prometno dovoljenje na kraju registracije ali v sobi št. 177/11 skupščine občine Kranj. Vsa pojasnila v rvezi s prometnimi dovoljenji dobijo interesenti v sobi št. 177/11 SO Kranj ali v pisarni Avto moto društva Kranj. Srečna novo leto Kupujte dofero - kupujte poceni - kupujte pri SANONIG 1868 Vam želi - EGK Villach — Beljak Lederergasse 12 Zavese iz diolena v bogati izbiri Q se ne skrčijo 0 ni potrebno likati 9 ne napenjati L0DR0N Hotel Grad Hrib v Preddvoru obvešča cenjene obiskovalce, da prireja vsako nedeljo od 17. ure dalje ZABAVO S PLESOM Igra ansambel Cirila šavsa Obenem vabi hotel tudi na obisk grajske kleti, ki je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. ure zvečer do 3. ure zjutraj. KOMPAS Restavracija Kompas Ljubelj vas vabi na prijetno SILVESTROVANJE Igra! bo priznani ansambel štirje kovači. Pripravili vam bomo odličen Silvestrov menu. Cena menuja in rezervacije 80 N din. Vse rezervacije in informacije boste dobili v poslovalnici Kompas Ljubelj, telefon 71376. Vse gramofonske plošče in glasbeni instrumenti v trgovini z glasbili Hsrgeth Klagenfurt — Celovec Burggasse 23 Vsi nadomestni deli za Steyr Puch mepede, rolor-je, motorna kolesa in av-tornubile. Prodaja šivalnih strojev. Primerna darila za praznike. H A N S WASCHNIG Klagenfurt — Celovec St. Ruprechterstrasse zra ven avtobusne postaje in na Ncuer Platz (okrajno glavarstvo). Velika Mi za vsakogar Schmidt Klagenfurt — Celovec Bahnhof.siras6C 22 S Velepapirnica 4V14-«, Villach — Beljak, Hauptplatz 25, telefon (04242) 41-26 Velika izbira papirja in pisarniških potrebščin — Pisalni stroji Ves pribor za tehnično risanje 14 949422 STROJI, Josef ORODJA. Strauss STAVBENO IN POHIŠTVENO OKOVJE VILLACH — BELJAK 1 PRODAJA NA VELIKO — Gasvverkstrasse 7 PRODAJA NA DROBNO — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 TfclJUBUAHAjr Cenjene gospodinje! ŽITO LJUBLJANA, Pekarna Kranj, Lesce, sta vam pripravili za novoletne praznike potice rozinov kruh turist kruh rožički drobno pecivo vseh vrst PO ZELO UGODNIH CENAH Obratovalni časi: V KRANJU: V dnevih pred novim letom obratujemo normalno od 5. do 18. ure. 31.12.1967 — poslovalnici na Koroški cesti in Poštni ulici od 6. do 18. ure; poslovalnici Primskovo in Zlato polje od 6. do 10. ure in 14. do 16. ure 2.1.1968 — dežurna poslovalnica Poštna ulica od 6. do 11. ure Poslovalnice: Jesenice, Bled in Radovljica Obratovalni časi: pred novim letom normalno od 6. do 18. ure 31.12.1967 od 6. do 16. ure 2. 1.1968 zaprto TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibltal — St. Lenart v Brodch le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! Srečno novo ieto vam želi in vas hkrati vabi na sejem MODA 68 ki bo od 13.-21. 1. 1968 : na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani TEKSTILINDUS KRANJ OBVESTILO KŽK KRANJ DE KLAVNICA obvešča potrošnike, da bomo od 20. 12. do 30. 12. imeli na zalogi neomejene količine SVINJSKIH POLOVIC od belo mesnatih prašičev po 8 N din za kg Po želji dobite tudi drobovino, kri in čreva, za izdelavo krvavic, pečenic in domačih salam. Naročila sprejemamo v centralni poslovalnici Maistrov trg 7, telefon 22859 vsak dan od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa od 7. do 11. ure. Po želji potrošnikov tudi v ostalih poslovalnicah KŽK Kranj DE klavnica. Dostava na dom brezplačno na območju Kranja. Se priporoča KŽK Kranj DE Klavnica OSREDNJA KNJIŽNICA OBČINE KRANJ vam kot matična knjižinca nudi usluge: ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v čitalnicah in študijskih sobah domače in tuje revije, časnike, strokovno in drugo literaturo v več jezikih. Ureja strokovne, šo-larske, vaške in druge knjižnice; LJUDSKA KNJIŽNICA domače in tujejezične leposlovne in poljudnoznanstvene knjige, revije in časnike; PIONIRSKA KNJIŽNICA knjige in revije za cicibane, pionirje in mladino; POTUJOČA KNJIŽNICA zalaga z novejšim knjižnim skladom podružnično knjižnico v Stražišču in va ške knjižnice v Bitnjah, v Besnici, Dupljah, Goricah, Lahovčah, Mavčičah, Naklem, Podbrezjah, Šenčurju, Trbojah, Velesovem, Voklem, Zalogu, Zabnici ter na Jezerskem, Olševku, Orehku, Trsteniku in Visokem; CENTER ZA ESTETSKO VZGOJO vključuje pionirje in mladince v likovne, jezikovne, filmske in lutkarske krožke. /se občane vabimo na obisk in jim v novem letu 1968 želimo dosti sreče in delovnih uspehov. Vse vlagatelje hranilnih vlog obveščamo, da bomo s 1. januarjem 1963 zvišali obresti vsem varčevalcem, ki vlagajo svoje prihranke pri KMETIJSKI ZADRUGI CERKLJE za navadne vlog 3 na 6.5 °/o za vezane vloge nad 1 leto na 7 °/o Obenem čestitamo vsem vlagateljem, poslovnim prijateljem, članom zadruge in vsem ostalim občanom srečno in uspešno novo leto 1968. Za nadaljnje sodelovanje se priporoča KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE REKLAMNA NOVOLETNA PRODAJA V naših poslovalnicah v Lescah, Radovljici in na Bledu so vam na voljo praktična darila za vaše svojce in znance. Bogata izbira vsakovrstnega blaga. Obratovalni čas za praznike: petek, 29.12. 8.—12. in 14.—19. ure sobota 30.12. 8,—12. in 14.—19. ure nedelja zaprto SAMOPOSTREŽBA IN SPECERIJA II LESCE petek in sobota nonstop od 7.30—19. ure nedelja 31.12. od 8.—11. ure torek 2.1.1968 poslov. II od 8.—11. ure TRGOVSKO PODJETJE MURKA LESCE Nove znižane cene SUPERAUTOMATSC 75 Lit. 68.000 carina in ost. str. Ndin 780.- MISURA (3 kg) «5*eaflL.Lit. 47.000 carina in ost. str. Ndin 570.- STYPOMAT!C - stroj za pomivanje posode ^23iMa» Lit. 105.000 carina In ost. str. Ndin 1.140. niisura (uz*/ ki* Plačilo pod že znanimi pogoji pri naši blagajni ali preko deviznega računa. Dobava takoj iz konsignacije. Delovni čas: od 6.30 do 13. ure in od 15.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Navedeni delovni čas traja do 30, 12. 1967. Generalni zastopnik za SFR.T tehno unton Ljubljana, Vošn Jakova 5 Tel. 316-557, 312-415, 313-094 E~= Nesreče tega tedna POTROŠNIKI, PREBERITE TUDI TO! Za novoletne praznike vam je na voljo v vsej naši maloprodajni mreži BOGATA IZBIRA VSAKOVRSTNEGA PREHRAMBENEGA IN NEPREHRAMBENEGA BLAGA PO ZELO UGODNIH CENAH: t šunka, rol šunka, vratina s kostmi in brez kosti, kranjske klobase, pečenice, sveža slanina, piščanci, purani, sveže purice, zmrznjene race £ odprta konzervirana šunka in plečka »mitros« ter odprti konzervirani kare »mitros«. (To blago lahko kupite tudi v dozah po 3 in 5 kg). Q že pripravljeni kombinirani zavitki: mrežna pečenka, pečenice, krvavice in goveje meso za juho H kvalitetno madžarsko maslo % KVALITETNA SVEŽA MADŽARSKA JAJCA po 0,52 N dinarjev 9 Po reklamnih cenah: vino Starček beli in rdeči po 2 in 1 liter, biser Slo-vin, Fructalov Mount flower in pelinkovec, 9 razna čokolada, pecivo, keksi, že pripravljeni darilni zavitki s sladko vsebino, uvožene igrače, polnjene z bonboni % po reklamnih cenah: Zvečevo mlečna čokolada in Balkan keksi • POMARANČE — Merlin — Grčija kg 3,20 N din GRAPEFRUIT kg 3,00 N din BANANE Ekvador kg 3,80 N din Gvineja kg 2,60 N din ZA NOVOLETNE sobota 30. [ nedelja 31. ponedeljek NOVO LETO torek 2. PRAZNIKE BODO VSA NAŠ PRODAJNA MESTA ODPRTA: odprto od 7,30 do 19,30 vsi P-MARKETI, samopostrežbe in klasične trgovine v Ljubljani in ostalih krajih Slovenije P-supermarket, Ljubljana od 7,30 do 21,00 P-market, Titova 25, Ljubljana od 7.30 do 22,00 odprto od 7,30 do 12,00 vsi P-MARKETI, samopostrežbe in klasične trgovine v Ljubljani in ostalih krajih P-Supermarket, Ljubljana od 8,00—12,00 Zaprte vse trgovine odprto od 7,30 do 11,00 Ljubljana: P-market: Cigaletova, Šentvid, Savsko naselje, Hubadova, Vodmatski trg in Prule samopostrežba: Titova 82 P-MARKETI: Kranj, Kranjska gora, Jesenice, Stra-žišče, skofja Loka, Mengeš, Vir, Kamnik in P-mar-keti v ostalih krajih Slovenije NAJ VAM OB NOVOLETNIH PRAZNIKIH NE MANJKA ŽE DOBRO ZNANA KVALITETA VSEM POTROŠNIKOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1968 ■ i; ■ \ KAVA/ REHRANA O R T LJUBLJANA! Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete Frančiške Ažman Bavantove mame se iskreno in toplo zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali in sočustvovali z nami. Še posebna zahvala dr. Janezu Bajžlju, č. duhovščini, sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in delovnemu kolektivu obč. sindikalnemu svetu v Mariboru. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: sin in hčerke z družinami, sestre in bratje, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo Podbrezje, dne 23. decembra 1967 Na gorenjskih cestah se je od četrtka, 21. decembra, do srede 27. decembra, pripetilo osemnajst prometnih nesreč. V dveh prometnih nesrečah sta dva potnika umrla zaradi hudih ran. V soboto popoldne se je v Naklem pri Kranju pripetila zelo huda prometna nesreča Francu Zabavniku v avtomobilu z avstrijsko registracijo. Voznik je peljal od Ljubelja proti Kranju in je na nadvozu prehiteval avtobus. Avtomobil pa je pri prehitevanju zaneslo v levo, kjer je trčil v železno ograjo. Trčenje je bilo tako hudo, da je voznikova žena Iva, roj. 1892, med prevozom v bolnišnico umrla, sam voznik pa je prav tako hudo ranjen, škode na avtomobilu je za okoli 5000 N din. V ponedeljek, 25. decembra, ob 12.05, je na Cankarjevi cesti v Tržiču silovito treščil v železni drog cestne razsvetljave osebni avtomobil KR 128-85. Za voJanom je sedel Marko Pavšek, roj. 1941, avtobusni sprevodnik, sopotnik pa je bil Konrad Janoš, roj. 1936, iz Tržiča, prav tako sprevodnik po poklicu. Voznik Pavšek je vozil zelo hitro in pod vplivom alkohola. Na blagem cestnem zavoju je avtomobil zaneslo s ceste prek pločnika naravnost v železni drog cestne razsvetljave. Pri trčenju se je Konrad Janoš tako hudo ranil, da je med prevozom v ljubljansko bolnišnico umrl. Ker je bil voznik avtomobila vinjen, so ga po to-žilčevem nalogu priprli. Na cesti Brezje-Peračica je nenadoma začelo drseti tovornjaku KR 130-08, ki ga je vozil Franc Ažman iz Lesc. Na poledeneli cesti je začel tovornjak drseti po klancu. Po tridesetih metrih drsenja se je vozilo prevrnilo pod cesto. Škode je za okoli 3003 N din. Med vasema Tupaliče in Hotemaže je na poledeneli cesti zaneslo v dvojni telefonski drog osebni avtomobil KR 101-65, ki ga je vozil Ludvik Stare. Voznik je bil vinjen. Trčenje je bilo tako silovito, da se je telefonski drog prelomil. Sopotnik v avtomobilu Jožef Žura je bil pri nesreči hudo ranjen. Škode na avtomobilu pa je za okoli 13.000 Ndin. Zaradi prekratke varnostne razdalje so na cesti prvega reda na Hrušici trčili trije osebni avtomobil. Nesreča se je pripetila, ko je voznica osebnega avtomobila Vera Kocijan iz Čateža ob Savi nenadoma zavrla, ker je pred avtomobilom opazila pešca, ki je hodil po desni strani ceste. Takoj za njenim avtomobilom je vozil Miroslav Novak v avtomobilu nemška registracije, zato kljub zaviranju ni mogel pravočasno ustaviti. Pri trčenju je Novakovo vozilo odbilo v levo, kjer je zaprl pot cesto osebnemu avtomobilu LJ 643-16, ki ga je vozil Tomislav Jurčič. Pri trčenju je nastala le materialna škoda, ki znaša okoli 25.000 N din. L. M. Nesreča kolesarke V torek se je na cesti v Mavčičah pripetila huda prometna nesreča. Mihaela Bi-temšok, roj. 1905, sc je s kolesom peljala iz Mavčič proti Medvodam po levi strani ceste. Za njo je pripeljal osebni avtomobil KR 126-34, ki ga je vozil Votjeh Podver-šek iz Kranja. Kolesarka je nenadoma zavila v desno tik pred avtomobil. Pri trčenju se je Bitemškova hudo ranila. L. M. Cenjene stranke obveščamo, da bodo v nedeljo,31.12.1967 odprte vse naše poslovalnice od 6. do 14. ure: poslovalnica Majstrov trg 12 poslovalnica Titov trg 18 poslovalnica Kidričeva 16 (Zlato polje) poslovalnica Škofjeloška 24 (Stražišče) Za obisk se priporočamo! BRIVSKO FRIZERSKI SALON KRANJ Naslednja številka bo izšla v soboto, 6. januarja 1968 UGODNOSTI: krije do 23c/b — 9 kosov na m' — v različnih barvah — najcenej-Se kritje — hitra dobava vam nudi Likozar Marjan — CEMENTNI IZDELKI, Benedikova 18 (Stražišče), Kranj Pircidairi BLAUPUNKT — »Frankfurt« auto radio ugodno prodam. Kranj, Ljubljanska 15 Prodam 6 PRASlCEV, 70 do 90 kg, in trimesečnega BIKCA. Lavrič Francka, Podgorje 26, Kamnik 606? KRANJ ženske obleke Konfekcija Tilov trg 7 Prodam dobro ohranjen krojaški ŠIVALNI STROJ po ugodni ceni. Ciril Znidaršič, C. revolucije 6/3 stopnišče, Jesenice 6967 Prodam BRZOPARILNIK JOO-litnsiki in klavirsko HARMONIKO »Meinel Herold«, 80-basno z registrom. Gizelj Alojz, Podkoren 92, Kr. gora 6068 Prodam klavirsko HARMONIKO »Solo«, 80-basno, 5 registrov. Cena 800 N din. Go-BtUna Jama, Šenčur 6069 Prodam POSTELJO s spodnjim vložkom in polavtoma-tični PRALNI STROJ. Naslov v oglasnem oddelku 6070 Ugodno prodam malo rabljeno moško SUKNJO in dve OBLEKI za srednjo postavo, ftupar, Stara Loka 68, šk. Loti;) ' 6071 VZMETNI drocc), nove K rum pak, Hrani CE (federmo-, ugodno prodrm. Kidričeva 30, 6C73 Pcccni predam RADIO »av-1cvox«. Rozman, Kokrica 155, Kranj 6074 ELEKTRIČNO ŽELEZNICO (igračo) na deski 2.20 x x 1,50 m s kompozicijo vlaka prodam. Naslov v oglasnem oddelku 6075 Prodam KONJA. Pžcnična i polica 9, Cerklje 6076 Prodam skoraj novo HARMONIKO, Iriglasno, tri vrstno, 6 pol tonov. Vzamem v račun dvovrstno, trivrstno staro ali majhno klavirsko. Ro-blek, Žlebe 47, Medvode 6077 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Zalog 30, Cerklje 6078 Prodam JARCA za zakol. Cešnjcvek 27, Cerklje 6012 Prodam malo rabljen TE-LEVIZOR-RIZ Zagreb. $11-ner, Gradnikova 2, Kranj, pritličje 6020 Prodam uvožen SLUŠNI APARAT z vrvico. Naslov v oglasnem oddelku 6025 Poceni prodam dober po-grezljiv ŠIVALNI STROJ. Jesenice, Titova 31 6079 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Nastran Stanko, Vodice 117 nad Ljubljano 6080 Prodam PRIKOLICO za VW ali fiat 750. Klanec 36, Komenda 6031 Prodam suhe BUTARE. Dvor je 28, Cerklje 6082 Prodam PRASlCE po 140 kg težke za zakol. Kozjek, Huje 13, Kranj 6083 Prodam ugodno malo rabljeno kuhinjsko POHIŠTVO. St. Žagarja 81, pritličje, Kranj 6084 Zaradi smrti v družini prodam MOPED tom os puch z malimi kolesi in dobro ohranjen TELEVIZIJSKI sprejemnik RR-Niš. Rehbcrgar Marija, Nova vas 17, Preddvor 6085 Delovnega KONJA prodam ali zamenjam za VOLA, dve mo'.crni ŽAGI solo, SLAMO-REZNICO, VOZ, krožno BRANO — traktorsko in 1 m3 lepih jelšovih DESK po ugodni ceni. Rozman, Poljši-ca 3, Podnart 6096 Predam PRAŠIČA za zakol, 140 kg težkega. Pšenična polica 14, Cerklje 6097 Prodam PRASlCA za zakol. Voglje 95, Šenčur 6093 Predam KRAVO, 8 mesecev brejo. Grad 24, Cerklje 6099 Prodam KRAVO po izbiri, ki bo čez 14 dni drugič tele-tila. Podbrezje 108, Duplje 6100 Predam gnojnično ČRPALKO — rečno. Lahovče 37, Cerklje ' 6101 Prodam usnjeno OBLEKO in BUKOLIT LAK za par-k.et. Naslov v oglasnem oddelku 6102 Ugodno prodam MOPED, DESKE 30—50 mm, ŠKARJE za rezanje pločevine do 5 mm, KOLESA za kimpež, SAMO-KOLNICO in 100 kg obranih JABOLK. Vasca 12, Cerklje 6103 Predam KONJA po izbiri, 10 in 3 leta starega, ter VOLA, 400 kg težkega. Mošnje 12, Brezje 6104 Prodam mlado KRAVO, visoko brejo. Stolnik 5, Stranje, Stahovica 6105 Prodam tri PRASlCE od 130 kg težke. Visoko 90, Šenčur 6086 Prodam 1500 kg SENA. Kranj, Škofjeloška c. 36 6087 Prodam PRASlCA za zakol po izbiri. Sr. Bitnje 27, Zab-nica 6088 Prodam 3 ms smrekovih PLOHOV in DESK. Trampuš, Golobrdo 6, Medvode 6089 Prodam KROMPIR saksija za seme. Rogelj Frančiška, Voglje 44, Šenčur 6090 Več malih PUJSKOV prodam. Sp. Brnik 26, Cerklje ; 6091 Predam PRAŠIČA za zakol. Zbilje 37, Medvode 6092 Prodam PRAŠIČE za zakol. Velesovo 8, Cerklje 6093 Prodam nov TELEVIZOR z garancijo, dvojni program, ali zamenjam za starejšega, za razliko vzamem tudi ček. Naslov v oglasnem oddelku 6094 Ugodno prodam nov PO-LIRNI STROJ za kovino in tračno ZAGO (železna konstrukcija). Poizve se Šk. Loka, Poljanska c. 8 6095 Prodam PRAŠIČA za zakol. Vopovlje 7, Cerklje 6118 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK gorenje zaradi selitve. Košir Marjan, C. 1. avgusta 7, Kranj 6119 Prodam suh smrekov rezan LES za ostrešje in nekaj HLODOV. Naslov v oglasnem oddelku 6120 Prodam PLAŠČ — umetno krzno za 30.000 S din. Naslov v oglasnem oddelku 6121 Predam SLAMOREZNICO s pufcalnikom. Naklo 49 6122 Prodam FIAT 750. Hudo-bivnik, C. JLA 29, Kranj 6123 Kupim poravnalni STROJ, cirkular in 3 KM. Malež, Komenda elektroMOTOR Suhadcle 5/B, 6106 Ostalo JAJCA, vsak dan sveža, dobite: Naklo 4, telefon 22-176 6107 V Stražišču oddam opremljeno SOBO. Možno pranje in kuhanje. Ponudbe poslati pod »Poseben vhod« 6108 HITRO in SOLIDNO popravim radioaparate. TV — radio servis, Lukrž Marjan, Kranj, Titov trg 22, telefon 22-078 - . 6050 Nujno iščem enosobno stanovanje ali SOBO z vodo v Kranju. Ponudbe poslati pod »Nujno« 6054 Oddam večjo količino GRAMOZA, primeren za posipanje poti. Rupa 13/a, Kranj 6112 Izgubil sem črn ČEVELJ št. 42 od Kranja do Britofa. Poštenega najditelja prosim, naj ga vime proti nagradi Relja, Samski dom, Kranj, Kidričeva 47 6113 Volivcem volilne enote Javorje in Zaprcvalj želim srečno NOVO LETO. Debeljak Matevž 6114 Kakršenkoli GOSPODARSKI objekt na Gorenjskem vzamem v najem za obrt. Ražen, Bled, Koritenska 28 6115 L*eem SOBO, po možnosti v središču mesta Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 6125 CISTILKO in RAZNA-ŠALKO časopisa DELO naročnikom na dom sprejmemo takoj. Ponudbe sprejema podružnica CP Delo-Kranj ^reditye GOSTIŠČE pri JANCETU priredi veselo SILVESTROVANJE, zabaval vas bo ŠEN-CURSKI KVARTET. Rezervacij ni. V ponedeljek, 1. 1. 68. pa vas bodo zabavali »Av: Obenc Na razpolago zi vanje je TRIO. oglasnem oddelku GOSTILNA pri JU v Smartnem prireja v ne- m želimo leto 6110 silvestro-Naslov v 6111 MILHAR- deljo veselo SILVESTROVANJE. Obenem želi vsem gostom srečno in uspešno NOVO LETO 1968 in se priporoča za nadaljnji obisk 6118 Kulturno UMETNIŠKO DRUŠTVO STORZlC in aktiv ZMS prirejala SILVESTROVANJE v preurejenih prostorih Kulturnega doma Fr. Mrak na Kokrici, ^n sicer 31. 12. 67 od 19. ure dalje. Igra priznani ansambel. VABLJE NI! KUD BOREC Velesovo priredi SILVESTROVANJE v nedeljo, 31. 12. 67. ob 19. uri v dvorani Adergas. Za začetek enodejanka. VABLJENI! 6117 Gostilna ZA.IC Lahovče prireja VESELO SILVESTROVANJE 31. 12. 67. ob 19. uri. Novoletni menu in liier vina 30.00 N din. Zabaval vas bo VESELI TRIO iz Kranja. Pohitite z rezervacijami. Vabljeni! 5997 Ce želite v veselju in zadovoljstvu preživeti SILVESTROV večer, pridite v GOSTIŠČE ZARJA v Trboje. Zabavali vas bodo veseli VANDROVCKI s pričetkom ob 18. uii. Vsem želimo srečno in uspehov polno NOVO LETO 1938. VABLJENI! 6124 DEŽURNI VETERINARJI — januarja 1968 Od 30. 12. 1967 do 6. 1. 1968 — Vehovec, Stošiče-va 3, tel. 21070, od 0. 1. 1938 do 13. 1. 1968 — Budina, Ješetova 29, tel. 21631, od 13. 1. 1968 do 20. 1. 1068 — Rus. Cerk- lje, 1938 do dr. Rut ar, 21605, od 3. 2. 1968 šetova 29, 73115, od 27. 1. 1 20. 68 lina 4, 1. 1968 Bedina, 21631 l. do Zahvala Ob izgubi naše drage mame Ivane Pintar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, jo počastili ob mrtvaškem odru, ji darovali vence in cvetje. Iskrena hvala sosedom, g. župniku in dr. Bračkovi. Posebna zahvala svakinji Ančki, ki je naši mami tako lepo stregla v njeni hudi bolezni. Žalujoči: mož in otroci z družinami Sv. Lenart, Jarčje brdo, Delnice, šk. Loka, Gabrovo, Ljubljana Kupujte v trgovini Elehtrotehne t? Kranju Prešernova lil. 9 gospodinjski aparati akustični aparati, televizija elektroinštalacijski material GLAS * 30. STRAN SPORT PETEK — 29. decembra 1967 Letošnja smučarska sezona na Pet velikih mednarodnih Gorenjska bo v prvih mesecih 1968. leta prizorišče petih velikih mednarodnih smučarskih tekmovanj, ki niso pomembna samo s športne plati marveč tudi z gospodarske. To so prireditve, ki bodo marsikateremu hotelu, kraju pomagale prebroditi tisti kritični čas, ko sicer ne bi bilo gostov. Spregovorili bomo o vseh petih največjih prireditvah, o tem, kako se nanje pripravljajo organizatorji, s kakšnimi problemi se srečujejo ... Gorenjskem prireditev BOHINJ — PRESENETLJIVO SPOZNANJE Mednarodno A tekmovanje V smučarskih tekih, ki bo 13. in 14. januarja v Bohinju, bo letos že štirinajstič v Jugoslaviji in četrtič zaporedoma v Bohinju. Značilno za dosedanje priprave na tekmovanje je predvsem to, da so v bohinjskih hotelih spoznali, da jim takšno tekmovanje lahko le koristi ter so ga izdatno podprli (dali so 2-dnevni penzion za tekmovalne ekipe). Vsekakor presenetljivo« spoznanje, ki je zasnovano na ekonomskem računu. Za tekmovanje so se že prijavili tekmovalci iz Avstrije, Cešike, Poljske, Madžarske, Bolgarije, Romunije. Te dni pričakujejo prijave obeh Nemčij, Sovjetske zveze in Finske. Predsednik organizacijskega odbora Sašo Urankar zagotavlja, da so finančni problem rešili. Poleg hotelov in drugih delovnih organizacij so k predračunu 8 milijonov Btarih dinarjev prispevali tudi SZS, SZJ in občinska skupščina Radovljice. Proga za tekmovanje bo letos težja, za razliko od prejšnjih let pa ne bodo dovolili nastopati klubskim ekipam. KRANJSKA GORA — ZA SVETOVNI POKAL Alpsko tekmovanje za Pokal Vitranca v Kranjski gori, bo letos precej pridobilo na pomenu (na sporedu je 9. in 10. marca). To bo namreč "zadnja prireditev v Evropi, JLi bo točkovana za svetovni pokal (slalom). Zaradi tega pričakujejo organizatorji naj-bvalitetnejšo udeležbo. R Predsednik organizacijskega komiteja Jože Svigelj je jpovedal, da imajo največ preglavic s progo za veleslalom. Ze lani je imel strokovnjak FIS pripombe, vendar kranj-skogorci za sedaj še niso ničesar ukrenili. Pravijo, da bodo nametavali. sneg na kritičen del in tako odpravili pomanjkljivosti... Brez dvoma lahko nastopijo tudi težave, ker je prireditev precej pozno in lahko nastopi odjuga, razen tega pa je prireditev iste dni kot tekmovanje za pokal Ku-rikkala na Pokljuki. V sedanjih pripravah sta naj delavne j ši gospodarska in propagandna komisija. Računajo na denar SZS, SZJ, občine Jesenice. Zelo so zadovoljni, ker se je predsednik SO Jesenice že zelo zavzel za prireditev. Letos jim je uspel tudi boljši stik z Elanom ter bo tako najverjetneje res največja nevarnost za uspeh vprašanje vremena. Izdali so že manjši prospekt, ki ga vodje naših smučarskih ekip delijo v inozemstvu. Se pred novim letom bodo razposlali 200 barvnih lepakov Kranjske gore. Zanimivo za zbiralce značk bo, da bodo letos izdali tudi posebno značko tekmovanja. POKLJUKA — BORBA ZA ŠOLSKO MLADINO Organizacijski komite za pokal Kurikkala in pokal Be-raucr (teki in klasična kombinacija), ki bosta 9. in 10. marca na Pokljuki (skoki v Planici), se je odločil, da posveti vso pozornost propagandi med šolsko mladino. Najverjetneje bo prisilo do prave borbe za gledalce s Kranjsko goro. Težave. Največja je (po trditvi organizatorjev) v tem, ker je občinska zveza za telesno kulturo imenovala komite šele 23. novembra ter so zakasnili s pripravami. Predhodno so namreč reševali finančna vprašanja, tako da so se šele sedaj lotili drugih problemov. Progo na Pokljuki (zaradi kasnega termina tekmovanja ne bo v Gorjah) že trasira Lovro Zemva. Speljana bo tako, da bodo gledalci lahko na polovici spremljali vmesne čase, enkrat med tekmo pa se bodo pojavili ob samem startu. Finančno vprašanje za prireditev še vedno ni rešeno. Od občine Radovljica bodo dobili pomoč v višini 2 milijona starih dinaraev, pričakujejo pa še podporo SZS in SZJ. Za sedaj še ni znano, kdo bo pokril razliko 4 milijonov. ZELENICA — DA ALI NE Za mednarodno FIS B tekmovanje v veleslalomu na Zelenici, katero naj bi bilo 16. in 17. marca še ni dokončno znano, če letos sploh bo. Vrsta okoliščin govori proti tej prireditvi in tega se organizatorji zavedajo. Zaradi same tehnične izvedbe ni nikakršnih problemov, pač pa se poraja cela vrsta drugih. # Postavlja se vprašanje, kolikšna bo kvaliteta te prireditve V tem času bodo nastopali najboljši evropski smučarji v ZDA, razen tega pa bo prav tedaj tudi na Ja-horini Igmanski marš. Vprašujejo se, ali zmore Jugoslavije dve veliki mednarodni prireditvi v istem dnevu? Tekmovanje zahteva veliko denarja. Lani je Kompas nosil precej stroškov. Tudi občinska skupščina je pokazala vse razumevanje, vendar je bil položaj drugačen. Organizatorji premišljajo, če ne bi kazalo raje denar, ki je namenjen za prireditev vložiti v domači naraščaj? Seveda še ni nič sklenjeno. Odločili so bodo šele, ko bodo vedeli, kakšna bi bila udeležba na tekmovanju. PLANICA — TUDI ZA KONGSBERG 23. in 24. marca bo na sporedu zadnja velika smučarska prireditev na Gorenjskem — tekmovanje v smučarskih skokih za Poldov memorial in za pokal Kongs-berg. Tekmovanje za pokal Kongsberg je prišlo dokaj ne- pričakovano, saj bi moralo biti letos v Švici. Ker so Švicarji prosili, da bi bilo v Jugoslaviji, so jim organizatorji ugodili. Vabila za to najatraktivnejše tekmovanje so že razposlana. Razen držav iz srednje Evrope (Italija, Avstrija, Francija, Švica in Zahodna Nemčija), ki tekmujejo za Kongsberg, se bodo najverjetneje tekem udeležili še Vzhodni Nemci (dvakrat zapored so že osvojili pokal), Madžari, Cehi, Poljaki in Rusi. P. Čolnar Kmetijska zadruga SLOGA KRANJ bo dne 6. 1. 1968 razprodala na javni dražbi: 1. 3 traktorje 2. traktorski prikolici 3. traktorski plug 4. snopovezalko 5. vprežni zaprašilec 6. koso za traktor Steyr Pod zap. št. 1.—3. bo razprodaja pred zadružnim domom Primskovo od 8. do 9. ure, pod zap. št. 4. do 6. pred strojnim domom Stražišče od 9.30 do 10.30. POTROŠNIKI! Ugoden nakup novoletnih daril vam nudimo v prodajalni Delikatesa na Maistrovem trgu v Kranju in na novoletnem sejmu. Od 15. do 31. 12. 1967 dajemo gospodarskim organizacijam^ ustanovam in drugim potrošnikom pri nakupu novoletnih daril za vrednost 50 N din 5 % popusta. Vsa darila pakiramo po vaši želji in odpremljamo na zahtevane naslove. Pohitite z nakupom novoletnih daril v Delikatesi Kranj. (Obiščite našo tiovo itgovhto visoke mode pod imenom f3onitque (Zjublfatta, ^tiiitloiičeoa c. fi Mesarsko podjetje Jesenice je za novo leto znižalo ceno mesu in mesnim izdelkom za Ne zamudite ugodne priložnosti! Delovni kolektiv MESARSKEGA PODJETJA JESENICE Novoletno zdravilo ŠTAJERSKA KISLA ŽUPA V HOTELU EVROPA KRANJ VODEČA TRGOVSKA HIŠA V ZIMSKI MOD športni izdelki Villach —- Beljak športna oblačila Vsak dan neprekinjeno odprto od 8 do 18. ure Ob sobotah od 8. do 18. ure Kot vedno kakovostno In poceni PETEK — 29. decembra 1967 SPORT Športni barometer pod Mežakljo Pomanjkanje športne morale Dogadki, ki so se dogajali na igrišču pod Mežakljo, so presenetili številne navijače državnega hokejskega prvaka. Toliko pričakovano srečanje četrtfinala evropskih prvakov je prineslo v soboto grenko razočaranje vsej športni javnosti zaradi nerazumljive odločitve vojakov Juga, Hitija, Beravsa in Smo-leja, ki so zadnji trenutek pred srečanjem odrekli pomoč svojim kolegom in vsem ljubiteljem hokejskega športa na Jesenicah. Nerazumljiva odločitev tem bolj, ker so bili vedno deležni vse podpore in ni minilo niti štirinajst dni, ko so prejeli odkrit pozdrav številnih navijačev, potem, ko so po vrnitvi iz športne čete v Beogradu, odšli takoj iz vlaka pomagat svojim soigralcem. Sama odločitev, da zahtevajo izpisnice, bi bila umest-nejša ob drugi priložnosti in z drugačnim motivom, ne pa v trenutku, ko je bila ekipa državnega prvaka pred edinstvenem uspehom, ki ne bi bil pomemben samo za jese- niški hokej, marveč bi predstavljal uspeh celotnega jugoslovanskega hokeja. Tako so »nevidni režiserji«, ki jim že nekaj let ni po volji, da je absolutni primat v hokeju na Jesenicah, v pravem trenutku izrabili mladostne slabosti omenjenih igralcev, ki so tako pokazali vse svoje moralne kvalitete športnikov in svojo pripadnost do kluba. Kljub temu, da je bilo za druge igralce sporočilo, da so vojaki odrekli zvestobo klubu, kot nož v hrbet, so se borili z vsem srcem in z malo več športne sreče bi bil lahko rezultat ugoden tudi v njihovo korist. Po neverjetni premoči v prvi tretjini igre, ko ploščica ni in hotela v gol, je bilo očitno, da jim bo v nadaljevanju zmanjkalo moči. Borili so sc kot malokdaj, za kar jim lahko samo čestitamo. Kljub porazu 1:3 (0:0, 1:2, 0:1) je bila igra tehnično na višini, predvsem pa športna. V povratnem srečanju v Celovcu tako ni mogoče pri- čakovati uspeha, vendar bo slovo od tekmovanja evropskih prvakov častno in v prepričanju, da so preprečili največji uspeh moštva prav tisti, ki so dobili od kluba največ, za moštvo pa prispevali bore malo. © V prijateljski mednarodni košarkarski tekmi je moštvo Radentheima premagalo Jesenice s 84:69 (37:37). Koše za Jesenice so dosegli: inž. Senčar 19, Bunderla 16, Jeraj 20, Koren 12, Božič 2. O V prvem kolu tekmovanja za slovensko prvenstvo v kegljanju na ledu je zmagala ekipa Jesenic (Žbontar) z 22 točkami, pred Kranjsko goro (Markelj), Jesenicami (Mudrič) in Kranjsko goro (Petraš) z 18 točkami. 6 Republiška zveza za kegljanje na ledu je določila ekipo za evropsko prvenstvo, ki bo v Italiji 13. in 14. januarja 1938. Jugoslavijo bodo zastopali: Jesenice—Drinovec, Jesenice—Hudrič, Bfled—Ko-kalj in Kranjska gora—Markelj. L. K. ŠD Borec Zmagovalec ZVVI V počastitev 29. novembra in 22. decembra je organiziralo športno društvo Borec Kranj vrsto tekmovanj, ki se jih je udeležilo 5 ekip s skupno 181 tekmovalci. Tekmovali so v streljanju, plavanju, kegljanju, balinanju in šahu, V skupnem seštevku točk je prvo mesto in prehodni pokal ekipe ZVVI, katere člani so bili najbolj izenačeni, saj so nastopali v vseh disciplinah. Sledijo: ZROP, ZMS, JLA in ZB NOV. Na zaključni svečanosti je predsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Kranj Vinko Kepic razglasil rezultate in podelil knjižne nagrade vsem pr-vouvrščenim posameznikom v vseh disciplinah. V. B. Bilanca kranjskih športnikov v letu 1967 Najuspešnejši — kegljači, plavalci. Telesna kultura v kranjski občini je na solidni višini, vendar kvjub temu, da je v zadnjih letih kvalitetni šport v Kranju napredoval, kranjski športniki ne dosegajo rezultatov, ki so bili pričakovani, ker je napredovanje drugih veliko hitrejše in večje. Razloge za to lahko iščemo v nerešenem vprašanju financiranja večine klubov in menjavanju generacij, ki je zajela skoraj vse klube. Velik problem predstavlja pomanjkanje strokovnih kadrov. V Kranju je samo en proiesionalni trener (prof. Peter Kukovica — atletika). Zaradi negotovosti in drugih pomanjkljivosti se ljudje le redko odločijo za trenerski poklic. Predlanskim, je bilo uspešno rešeno vprašanje prioritetnih športov. Atletika, plavanje in smučanje so uvrščeni v to skupino, ker imajo najboljše možnosti za množičnost, določeno kvaliteto, strokovni kader in največjo fiziološko vrednost za tiste, ki se s temi športi bavijo. Pokazalo se je, da je bila takšna rešitev pravima, ker so prav ti športi v zadnjih letih pokazali največji napredek. Poglejmo, kaj je prinesla minula sezona kranjskim Športnikom. KEGLJAČI —UMESTI NASLOV DRŽAVNEGA PRVAKA Kot lani je tudi letošnje leto prineslo največ uspehov kegljačem Triglava. Stane Breg ar, Miro Ambrožič, Lojze Kordež, Anton Česen, Vlado Martelanc in Milan Jereb so osvojili šesti naslov ekipnega prvaka Jugoslavije. Jože Turk je osvojil naslov državnega prvaka. Med žen- skami je pripadel ta naslov Justi Rozman. Naslov državnega prvaka med ženskami je osvojil tudi par Čadež-Rozman. Za uspehe na polju telesne kulture so dobili kegljači Bloudkovo plaketo. PLAVALCI — TRETJI Pomlajena ekipa plavalnega kluba Triglav je dosegla na ekipnem državnem prvenstvu izvrsten uspeh z osvojitvijo tretjega mesta. Se boljšo uvrstitev so dosegli mladinci, ki so osvojili drugo mesto na državnem prvenstvu. Lidija Svarc in Janez Nadižar sta nastopala za državno reprezentanco v dvobojih z Madžarsko in Češko. Pomemben uspeh so dosegli tudi vaterpolisti. Četrto mesto v drugi zvezni ligi predstavlja velik uspeh mlade ekipe. Pionirji in mladinci so daleč najboljši v Sloveniji. ATLETIKA — NAPREDOVANJE Atleti Triglava so v minulem letu napredovali. Najpomembnejši uspeh so dosegli mladinci, ki so osvojili drugo mesto v državi. Polde Milek je osvojil naslov državnega članskega in mladinskega prvaka v skoku v višino. Dušan Prezelj je bil mladinski prvak v troskoku. Deset članov je branilo barve republiške in državne reprezentance. NAMIZNI TENIS — NA POTI STARE SLAVE Po petih-šestih neuspešnih letih, so namiznoteniški igralci Triglava dosegli v letošnji sezoni zopet vidnejše rezultate. Ženska ekipa je osvojila peto, a moška osmo mesto v Jugoslaviji. V finalu ekipnega prvenstva Jugoslavije so igrali tudi namiznoteniški igralci iz Kranja. Darinka Žerovnik, Darja Luin in Janez Stare so imena, za katera bomo še slišali. SMUČANJE — USPEHI POSAMEZNIKOV 2e več let sta Majda Anke-le in Roman Seljak najpomembnejša posameznika smučarskega športa v Kranju. To velja tudi za minulo sezono. Svoji uspešni karieri sta dodala nove naslove državnih prvakov. Res škoda, da nimata v klubu dobrih naslednikov. Največji napredek so pokazali smučarji — skakalci. Marjan Mesec in Peter Šte-fančič sta se prebila v jugoslovansko elito. ODBOJKA, JUDO — NISO RAZOČARALI IN NE PRESENETILI Ze več let tekmujejo od-bojkarji Triglava v konkurenci najboljših klubov v Sloveniji. Izpadajo in fie ponovno vrnejo v ligo. Nimajo želje pn tudi možnosti za večje uspehe. Zamenjava vodstva in trenerja je negativno vplivata na kvaliteto juda v Kranju. Sedaj je položaj že precej bolj jasen in uspehi so že vidnL Najverjetneje bo klub postal v naslednji sezoni član hrvaško-slovenske lige. KOŠARKARJI — ROKOMET AŠI — RAZOČARALI Košarkarji Triglava so izpadli iz slovenske lige, kjer so bili nekoč povsem pri vrhu. Zelo neuspešen je bil tudi nastop kranjskih igralk v zadnjih letih. Določeno opravičilo predstavlja odhod dveh najboljših igralk (Nade Prezelj in Biserke Komac) v ljubljansko Olimpijo. Usodo košarkarjev so doživeli tudi rokometaši Kranja. Izpadli so iz lige in nimajo velikih možnosti, da bi se vanjo ponovno vrnili. Tudi uvrstitev rokometašic ni po pričakovanjih. So v spodnjem delu lestvice, vendar bodo gotovo zadržale status »ligaša«, ker so v ligi še slab- NOGOMET — NEPRIČAKOVANO SLABO Zaradi finančnih problemov nogometaši Triglava že leta ne dosegajo boljših rezultatov. V takšnih razmerah nimajo možnosti pa tudi želje tekmovati v višjem rnngu. Takšno stanje se pozna tudi v letošnji uvrstitvi v slovenska ligi. si. P. Juklte Pozabljeni spomini Po vojni smo priredili vrsta spominskih tekmovanj, ki naj bi bila živ spomin na dogodke med narodnoosvo-bodilno vojno. Tekmovanja", ki naj bi spominjala na ju-moštvo in borbenost. Želeli smo, da bi postala tradicionalna, vedno množičnejša, ker bi le tako lahko služila svojemu namenu. Minilo je več kot 20 let in opažamo, da je takšnih tek* movanj vedno manj, da pri-liajajo v resno krizo, da zamirajo ... Na Gorenjskem imamo spo. minsko tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice.. Čeprav govorimo (in vemo), da ti spomini ne bodo nikdar pozabljeni, tega ne moremo trditi, če gledamo (tudi) na to tekmovanje. Spominjanio se, s kakšno težavo je bilo mogoče lani speljati okrnjene prireditve. Letos položaj ni nič boljši. Kdo je kriv, da se na ta način pozablja ne te nepozabne dogodke? Ne more biti niti govora, da bi prihajalo do tega zaradi nezanimanja mladih. Nasprotno, od njih prihajajo vsako leto nove in nove pobude (letos bo npr. taborniški odred Bičkova skala iz Ljub. Ijane organiziral v okviru prireditve svoje nastope). Krivce bo (na žalost) treba iskati tokrat drugod — in to celo pri organizaciji ZB. Za prireditve ni denarja. Čeprav mora biti letošnja prireditev že v začetku januarja, denar še sedaj ni zagotovljen. Gorenjske občinske skupščine ne kažejo razumevanja. Ob tem se poraja vprašanje, če se ZB dovolj briga za to. Kje naj se razvijajo tradicije NOV, če ne prav med mladino? Kje najlaže, če ne na prireditvah kot je Po stezah partizanske Jelovice? Bije dvanajsta ura. Skrajni čas je, da nekaj ukrenemo, ker drugače bomo res lahko govorili o pozabljenih sporni-nih, P. Čolnar Namizni tenis Katastrofa V okviru priprav za kvalifikacije za vstop v tretjo slovensko namiznoteniško ligo so namiznoteniški igralci Kovorja katastrofalno premagali Križe s 5:0. Vsi dvoboji so se končali z 2:0. Za zmagovito moštvo so nastopili —> F. Eriah, Aljančič in Muzik. JEKLO iN LOUDJE (SEVEDA OE TJEKLO NA PRVfN MESTU) KAD BI 2 2PRAW STVENIM POMOH. VAŽNOJ, PA IMAMO RADIO! ce pi dekleta ocenjevali v takem kostTFuT se poročene morda ne bi vmešavale. HUP/CA J K&J NE 0lS,OAV BAZBNU Ni V0t)£! OPROSTITA ,ČE So ,^wahned^ BODO /A TAKO SKAKALI ćlz vs£ SMUCAK3E v občini smo W0 ZATO} sao ne znam plavati, .O Plan ke. a ZDRUŽIM. KA3 ČE BI SF NAŠIM PLAVALCEri PRIDRUŽILI VSE OSTALE S KRANJSKIMI-VRED. V. f KIC NE POMAGA, WDI SE.M JE Sk0ČlL;PREKp CRN£"5ICAKALNIIC6 mE 7 LE KAO (MA 2A BREGOM* KDA3PA -^jEblLLEV ŠE IZBIRĆENJ ZA CESPEIJ ZIMSKI &AZS c O a© m: PRESNETO SOLSTl/O! tRNSLO Mi ^ECEZk 6LAV0i * rrvRizf?u°& INDOSTRIOA hJAUPADA PENA K IA GRADNJO ŠOL.^^ fO DEZERU BBUZ Triglava Šolstvo SPORT S)" 'LAVA SEM TER TJA,. Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista. Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Te lefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12 — N din. Cena posameznih številk 0.4D N din — Inozemstvo 43.00 N din. — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih Oglasov ne objavljamo. v^OŽE.LEPOPOOES. KAKO BOŠ ŠELE POTEM, KO BOMO DOBILI NOV VODOVOD- S2* Ž iDRV) I0,