K R I 1
N F O
V	Leningradu se 7. aprila začne snemanje horrorja The Terror of Manhattan (Breton Films Ltd./Lenfilm). Izvršni producent je Menahem Golan (2lst Century), režiser-scenarist Greydon Clark,
glavni igralec pa Robert Englund * * *
Zaradi upada števila gledalcev v kinodvoranah in zmanjšanega dohodka na področju videa bo moral Švedski filmski inštitut v obdobju 1991-92 za 40 milijonov kron (7,2 milijona USD) znižati svoje stroške, sicer bodo prisiljeni to ustanovo
zapreti * * *
Tudi KGB agenti se lahko zaljubijo
je naslov prve čilsko-sovjetske koprodukcije; sovjetski partner je Sojuz, proizvodna veja Mosfilma,
snemali pa bodo v obeh državah * * *
V	Torontu snemajo Prom Night 4: Deliver Us From Evil (Norstar Entertainment). Režiser je Clay Borris. Pri Norstaru so sicer proizvedli tudi prejšnje tri dele, od
katerih smo pri nas videli le prvega * * *
Zaradi davčnih olajšav za tista irska podjetja, ki vlagajo denar v kinematografijo, se je na ta način za potrebe filmske proizvodnje na Irskem v zadnjih dveh letih nabralo preko 9 miljonov USD; del tega denarja je bil vložen med drugim
tudi v snemanje filma My Left Foot * * *
Angleški filmski kritiki so za najboljši film leta 1990 izbrali Zločine in prekrške, za najboljšega režiserja in scenarista pa je bil prav tako izbran Woody Allen; najboljši tuji film je bil Cinema Paradiso Giuseppeja Tornatoreja, igralka Pauline Collins (Shirley Valentine), igralec pa Phillipe Noiret (Cinema
Paradiso) * # *
Pent America, ki sta jo — vsaka s polovičnim deležem — ustanovili družbi Silvio Berlusconi Communications in Cecchi Gori Group, namerava v ZDA vložiti 110 milijonov USD za snemanje 6 novih filmov: Man Trouble, House of Cards, Folks, Hostile Witness,
Pacific Electric in Warlord * * *
Špansko ministrstvo za kulturo je 28 objavilo ambiciozen načrt, po
katerem naj bi v naslednjih treh letih posneli 90 celovečercev na leto (lani 47) in dvignili delež domačih filmov v skupni ponudbi na 25%. Vlada je španskim proizvajalcem filmov namenila subvencije iz fonda, v katerem je zbranih okoli 13,7 milijonov USD
N F O
TERAKOTA BOJEVNIK
TSEUN YUNG (A TERRA-COTTA WARRIOR) ■■■□□_
režija:	Ching Siu-Tung
scenarij:	Li Pik Wah
fotografija:	Peter Pao, Li Hsin Yeh
glasba:	James Wong, Jeseph Koo, Romeo Diaz
igrajo:	Zhang Yi-Mou, Gong Li, Yu Yung Kang proizvodnja: Art & Talent Group Inc., Hong Kong, Kanada, 1989
Preproste stvari vodijo k preprostosti. »Svet je majhen, večen in sploh ne tako različen,« si ob tem hong-konškem filmu prikima gledalec, ko odgleda simbiozo veščin in duha teh in onih kultur. Da je svet majhen, bi gledalec pritrdil zato, ker ga filmsko pletenje mitov oziroma pravljic (v kar se miti prej ali slej sprevržejo) prestavi v lunino in ne le ptičjo perspektivo. In iz te perspektive pač vidi, da sta si Hong Kong in Los Angeles pravzaprav zelo blizu. Nekaj dva tisoč let stari kitajski bojevniki so v tesnem sorodstvu z Indiano Jonesom, recimo. Da je svet večen, se gledalec zave, ko mu filmski časovni stroj poveže tisočletja in s tem mu — jasno —tudi da vedeti, da so principi, ki poganjajo ta svet le zamenjali izrazoslovje. In v tem večnem svetu je še nekaj večnega: strmljenje za večnostjo. Je poskus biti podoben Bogu in izkusiti nesmrtnost. Spielberg sicer tiste, ki že držijo gralov kelih v rokah, udari po prstih, Ching Tung Yee pa svojemu ljubezenskemu paru položi eliksir večnega življenja pod jezik. S tem tudi zagotovi spoj Hong Konga s Hollywo-
odom. Borilne veščine in etika starega kitajskega cesarstva se tako lahko nadaljujejo v tridesetih letih tega stoletja. Prvi casarjev mož, ki zaradi oskrunitve višjim eksperimentom namenjene device pade pri svojem vladarju v nemilost, se odmrzne v času, ko je v zmedi lopovščin in zamegljenih vrednot potrebno narediti red. Vstajenje od mrtvih naredi (za film vedno atraktivno) zmedo — zmedo, ki lahko hongkonškemu enoumnemu žanru borilnih veščin pridoda še malo zahodnjaške akcije in komedije. Iz te-rakotnega vojščaka vstali Mong je v drugem, ameriškem delu lilma kot riba na suhem. Toda le za trenutek, kajti kmalu razčisti in počisti z vsem, s čimer drugi ne morejo, ne znajo ali pa nočejo. Mong skratka napoveduje svetlo bodočnost kitajskega naroda, ki se bo iz zamrznjenega stanja prej ali slej zbudil in vnovčil svoje vedenje, kulturo in moč.
Da pa svet sploh ni tako različen, se gledalcu posveti ob zaznavanju veščin režijske interpretacije, ki —kot je bilo že nekajkrat rečeno —zadovoljujejo standarde ameriš-
RUSKI DOM
THE RUSSIA HOUSE
kih filmskih efektov, saj je organiziranost podobna hollywoodski. Proizvaja ogromno, izvaža enormno in le včasih odgovorno. Hongkonška produkcija je npr. leta 1963 proizvedla 104 filme več kot v ZDA (259 proti 155). Imajo poceni delovno silo in ogromen trg. Stroje poganjajo majorsi — v začetku šestdesetih sta to Show Brothers in Cat Hay, v sedemdesetih je glavni Golden Harvest, ki ga je osnoval odcepljeni Raymond Show — znani promotor Bruca Leeja. Neodvisni producenti (npr. Bang Bang Film) so posledica velikih produkcijskih in reprodukcijskih kolonialistov. Dobivajo izpuščaje, ko slišijo za kung fu filme. Orožje za novovalovsko revolucijo so si brusili na televiziji. Sicer pa di-stinkcijo med visokim in nizkim ali med bolj profesionalnim in na hitro spakiranim filmom pogojuje že jezik. V kantonščini nastajajo bolj po-pulistični filmi v stilu Bud Spencer in Terene Hill; v mandarinščini, ki je bol navezana na tradicijo in kulturo, pa nastajajo duhu bolj zavezani filmi. Terakota bojevnik je sinhronizi-ran v angleščino.
Da pa so hongkonški na hitro narejeni in zato kmalu pokvarljivi filmi izgubili gledalce, je očitno tudi po tem, kako se trudijo, da bi svoj adut — borilne veščine — cepili na druge žanre. Bojevnik je že tak dokaz. Tudi jih ne snemajo čez noč in — kar je še posebej zanimivo — izstopili so iz svojih studiev (Hong Kong je pravzaprav en sam velik studio). Torej se ekipe niso premaknile le iz studiev, temveč tudi iz Hong Konga. Bojevnika so tako večinoma posneli na Kitajskem. Na enega domorodca je prišlo deset Kitajcev, če odmislimo tistih tisoč statistov. Sedaj, ko se bliža leto 1997, se opna rahljajo. Yoris Ivens je želel pred par leti — tik pred smrtjo —, ko je snemal dokumentarni film o vetru (in o Kitajski), vstopiti v muzej s te-rakotnimi bojevniki. Vidimo ga, kako se pogaja s šefom muzeja in po dolgih pregovarjanjih odide s posnetki, ki jih je naredil v preddverju čez šipo. Ching Tung Yee je svoj spektakel končal prav v tem muzeju. Njemu je bil vstop dovoljen. Samo nekaj let kasneje.
majda širca
režija:	Fred Schepisi	
scenarij:	Tom Stoppard po romanu Johna LeCarrea	
fotogralija:	lan Baker	
glasba:	Jerry Goldsmith	
igraio:	Michelle Pfeiffer, Sean Connery, Roy Scheider, Klaus Maria Brandauer	
proizvodnja:	Pate Interteinment, ZDA, 1990	
Na letošnjem berlinskem filmskem festivalu je naključje, če lahko tako
imenujemo verjetno precej natančno programsko politiko festivala,
pripeljalo do tega, da smo imeli v dveh različnih programih možnost