Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 25. februarja 2021 - Leto XXXI, št. 8 stran 2 Register porabskih vrednot ISKRENE ČESTITKE stran 3 Zadnji stopáj stran 5 Brigita Bukovec stran 7 2 Register porabskih vrednot Nej tak dugo nazaj so na sedeži Državne slovenske samouprave na Gorenjom Seniki ustvaurili komisijo za register porabskih vrednot (Rába-vidéki értéktár). Kak je do toga prišlo pa zakoj je tau dobro, čemu slüži, sem spitavala ki register, te se leko tam tak odlaučijo, ka je tadale pošlejo v državni register.« - Zakoj je tau dobro, ka »haska« od toga mamo? »Če kakšna vrednota pride v županijski, sploj pa v državni register, te maš več možnosti talom, dapa dunk je tau ena krajina.« - Sto so člani komisije? »Tak smo se na djilejši odlaučili, ka de predsednik komisije vsigdar predsednik DSS. Člani so Šanji Bedič iz Slovenske vesi, Laci Kovač iz Predsednik DSS Karči Holec pa direktor EZTS Muraba Bálint Papp predsednika DSS Karčina Holeca. »Komisijo za register porabskih vrednot smo zato ustanovili, ka naj se tiste vrednote, ka jih mamo, ohranijo, naj nji nam kraj ne vzemejo, vej pa vejmo, ka so bile takšne stvari, stere so drugi za svoje vzeli. Drugo pa tau, aj se rejsan ne pozabi, aj mlajše generacije tö zvejo, kakšne vrednote mamo. Leko povejmo, ka vse, ka je našo, tau so vrejdnosti ... tau je jezik, steroga gučimo, tau so naše šege pa navade, dapa tau so leko kakše židine (snovna dediščina) tö. V te register se leko vse notranapiše, ka je našo, povejmo, kakšen ples ali kak se krpač plete, s sterim friškat ojdijo ... S tejm pa nas večinski narod tö bole spozna. Vej pa te vrednote, ka de nji naša komisija dala v porabski register, leko tadale pošlemo v županijski register. Če pridejo v županijs- za kakšne natečaje (pályázat), ka se ti pršika kakšne pejneze spraviti. Dapa najbole je tau hasek, ka se te vrednote te ohranijo pa nedejo v pozabo.« - Sto je tau začno, ka bi v Porabji meli té register, sto je biu pobudnik? »Tau je moja ideja bila, tau je mena na misli prišlo že pred kašnim letom, najbola te, gda so gnauk prišli iz županije pa so tam taprajli, ka je te register, kak se tau dela pa ka moraš komisijo (bizottság) meti. Uni so tak prajli, ka tau leko ma vsakša ves, dapa vejmo, ka so vesi pri nas male pa vsakša ves nema za tau lidi. Vej pa, če cejlo Porabje vküp vzememo, je tak kak ena vekša ves. Zatok smo eno komisijo napravili za Porabje, vej je pa tau ena krajina. Istina, ka vejmo, o tom smo na djilejši tö gučali, ka gestejo razlike med vasnicami, med števanovskim pa seničkim Števanovec, Gyöngyi Bajzek z Gorenjoga Senika pa Ferenc Sütő iz Varaša. On je prejkvzejo tau tö, ka de skrb meu pa piso zapisnike o djilejšaj, drugo administracijo de vodo urad DSS. Prvi djilejš pa vse, ka je trbelo, je pa organiziralo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje Muraba.« Predsednik Holec je ejkstra vözdigno, ka so najprva tak mislili, ka bi komisijo organizirale veške slovenske samouprave, dapa pravico do toga majo samo lokalne samouprave (občine), zatok je tau v roke vzela Državna slovenska samouprva, stera je na prvi djilejš pozvala predstavnike lokalni samouprav. Ceringo ustanovne seje so plačale veške slovenske samouprave. (Kejp na 1. strani: Členi komisije za register porabskih vrednot.) Marijana Sukič Foto: P. Szendi Pod Srebrnim brejgom … … je tak bilau, kak smo že vedli, ka bau: trausila se je gora, samo müš se je narodila. Ministri s svojimi greji tadale svoje stolce segrejvajo pa leko delajo, ka škejo. Zaprav, niške njim nika ne more, najbole pa po tejm, gda je v parlamenti opoziciji nej gratalo, ka bi una na vrek splejzdila. Tak zdaj vsi na velke analize delajo, ka se je zgodilo, kama de zdaj té nesrečni politični šift tadale šau ali pa pomalek se v vodau pogrozne. Če sploj je na vodej gé, eni celau toj situaciji močvara pravijo. Kakoli, živeti tadale trbej pa aj šift na pravi ali lejvi kraj vleče. Zvün vsega toga političnoga tiskavanja na slovenskom kraji našoga brejga zdaj lidge znauva leko ojdijo po cejlom rosagi. Najbole pa so Slovenci veseli, ka znauva leko na snejgi se čüjskajo, kelko se škejo. Ja, smučanje je nacionalna rekreacija. Steri vsikšo zimo bar gnauk na smučaj ne stogi, kak bi se nej za Slovenca emo. Tak ga drugi vijdijo: »Ti, ka pa s tebov naaupek gé, ka ne smučaš?« Tisto je tak ali ovak že dugo poznano: »Sto ne smuča, sto je nej bar gnauk v Planici skoke gledo pa steri je nej na Triglavi biu, te je nej Slovenec.« Zdaj po nauvom eške tau kcujdejejo: »Sto je nej za korono zbetežau, té nikak Slovenec ne more biti!« Tau špilanje z atributi je rejsan že preveč kusto gratalo. S slovenskimi živcami pa se njivi smučarge pa smučarke na velke špilajo. Na svetovnom prvenstvi v Cortini dAmpezzo njim nejde pa nejde. Pa tou v športi, v sterom so inda na samom vreki bili. Tak se leko samo eške spominjajo asov, kak so bili Bojan Križaj, Boris Strel, Rok Petrovič pa eške dosta nji. Pa ženske! Inda, nin dvajsti lejt nazaj, so ji vrajže Slovenke zvali. Eške prva je superšampionka Mateja Svet bila pa za njau velemajstrica Tina Maze, včasin za njenimi petami pa Ilka Štuhec. Dvakrat za rejdom je v svojoj disciplini najbaukša na svejti bila. Depa Ilka je telkokrat vküper potrejta bila, ka eške čüda, ka na smuči staupi. Tisti drugi pa druge, ka pa s smučami skačejo, vcejlak druge naute igrajo. Dekle so zmejs med najbaukšimi, pojdje ranč tak vse dale skačejo. Tak se kuman čaka na svetovno prvenstvo v Obersdorfi, ka naj uni pa une té smučarske kraste malo vözavračijo. Dugo, leko do kraja, de lagva krasta na enom profesori ostanola. V Ljubljani je viska šaula AGRFT- Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Tam je nin slab mejsec nazaj redno dünolo. Mlada študentka je vöovadila, ka go je eden njeni profesor seksulano naganjo, po knjižno, slovenski se tau povej, ka go je seksualno nadlegoval. Puni so je bili novine, radioni, teveni pa fecebooki. Tak se je leko zvedlo, ka go je nagučavo, za njauv ojdo, venej pred WC-nom go je čako, go prijmati škeu pa vse takše. Dugo je tiüma bila, sram go je bilau, nej si vüpala vse tau povedati. Pa je dun prajla, tau tö, ka takše se nej samo njoj godilo pa aj se tau gnauk enja. Na velke se je brodilo, od steroga profesora je guč. Samo tau se je vedlo, ka je trno poznani. Tej dneve je njegvo ménje dun vöprišlo, zatoga volo, ka ga je na biroviji zglasila. Šok je biu velki, Matjaža Tribušona vsi v Sloveniji poznajo, dosta je na teveni pa na filmi delo. Kak bi drugim študentkam mauč dala, so se eške tri zglasile, ka one so tö z enimi drugimi profesorami takšo nevolo mele ali pa eške zdaj majo. Zdaj se na AGRFT-ji vse trausi. Lidgé pa znauva na velki brodijo, si glave terejo, steri profesori aj bi tau bili. Gvüšno je tau, ka mlade ženske nebesko trpijo, gda si stari günci brodijo, ka leko vsikšo dobijo, gda si na tau samo zbrodijo. Se je pa pokazalo tau tö, kak samo eden mali glas za seuv potegne druge, steri so tak lagvo obodili. Eden ali ena si mora vüpati, za druge je po tistom vse ležej. Naš Srebrni brejg vse ovakše pozna. Na njem, skrak njega je zavole lübezni bilau. Pa eške bau, vej povedati, zatoga volo, ka brezi lübezni nika na taum svejti ne more biti. Miki Roš Porabje, 25. februarja 2021 3 ISKRENE ČESTITKE ve zgodbe iz Porabja, matične domovine Slovenije in Madžarske. Kot takšen je časopis našel svoje mesto v srcih mnogih Slovencev na obeh straneh meje. Hvale- skrivnostni pajčolan. A ko se spustiš v dolino, te že takoj v prvi vasi z levega in desnega brega pozdravi posebna energija domačnosti, pristnosti, posebne magije in veš, da si prispel domov med domače, prave Ljudi. Kjer je človek Človek in prijatelj Prijatelj - za vedno, brez pogojevanj, fig v žepu vreden je njegov doprinos k ohranjanju jezika in kulture ter h krepitvi narodne zavesti Porabskih Slovencev. Mlado Porabje, ki je začelo nastajati kot priloga, v kateri dobijo priložnost mladi, je časopisu prineslo svežino in je svetel obet za njegovo prihodnost in tudi za obstoj slovenstva na tem območju. Vsem bivšim in sedanjim ustvarjalcem tednika iskSpoštovana gospa uredni- rena hvala za dragoceno ca, draga Marijana, delo. Želim vam še veliko v imenu slovenskega Gene- uspešnih ustvarjalnih let. ralnega konzulata Tebi in S spoštovanjem in lepimi vsem sodelavcem tednika pozdravi, Porabje iskreno čestitam za Metka Lajnšček 30 uspešnih let: za vse progeneralna konzulka nicljive uvodnike, članke, intervjuje in reportaže, ki ste jih v tem času napisali Sam pogled z goričkega v domačem porabskem na- Srebrnega brega ne pokaže rečju in knjižni slovenščini. kaj dosti, bohotna drevesa V domove vaših bralcev ste so ustvarila naravno zaveso prinašali novice in zanimi- kot svojevrsten, sramežljivo ali iskanja koristi. V Porabju še bolj kot kjerkoli drugje velja tista, sicer večkrat zlorabljena, o »neokrnjeni naravi« ..., v Porabju ni pristna, nepokvarjena le narava, ampak so taki tudi prebivalci te krajine. Z veseljem prihajam med vas, z radostjo spremljam sožitje treh narodov, treh v osnovi zelo različnih jezikovnih, kulturnih in socioloških skupnosti. In kot Slovenec sem ponosen na vse napore, dosežke in rezultate za ohranitev in dvig slovenstva v tej čudoviti pokrajini. Zato iskrena hvala vsem, ki s svojim znanjem, nesebično prizadevnostjo vsakodnevno vlagate energijo v vaše veliko narodnostno poslanstvo. Iskrena hvala Zvezi Slovencev, Državni slovenski samoupravi, zagovornici v madžarskem Parlamentu, Spoštovani bralci, objavljamo nekaj čestitk, ki smo jih prejeli ob 30. obletnici našega časopisa. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pisno, po telefonu ali osebno čestitali. Člani uredništva Spoštovano uredništvo časopisa Porabje, draga glavna urednica Marijana, stalni in honorarni sodelavci, v imenu kabineta slovenske zagovornice iz srca iskrene čestitke ob pomembni 30. obletnici izida prve številke časopisa Porabje. Časopis je bil rojen v negotovih časih družbenopolitičnih sprememb, spremljal je pomembne spremembe v življenju Slovencev na Madžarskem. Vsebinsko je vedno bogat! Spremlja aktualne dejavnosti, ki se dogajajo z nami in za nas, predstavlja ljudi v intervjujih, ki imajo posebno življenjsko pot, lahko v njem beremo že skoraj znanstvene, zgodovinske razprave, kritike in tudi vse več iz otroškega sveta nekoč. Čestitke in dobre želje za prihodnost: Erika Köleš Kiss zagovornica Slovencev v Parlamentu, Ferenc Sütő strokovni sodelavec v kabinetu zagovornice slovenskemu konzulatu, radiu Monošter, hotelu Lipa, učiteljem, duhovnikom, društvom ... Ob današnjem prazniku (14.02.) pa še posebna zahvala tedniku Porabje (in njegovim neutrudnim ustvarjalcem) za neizmerno energijo in moč posredovanja mešanice knjižne slovenščine in porabskega dialekta, že 30 let. Bralce, ne le v Porabju, ampak tudi v Budimpešti, Mosonmagyarór váru in drugih krajih s porabskimi rojaki ste okužili s svojo navzočnostjo in iz tedna v teden (skupaj z nami naročniki iz Slovenije) komaj čakamo nove izvode. Ustvarjate neizbrisen vpogled v aktualne dogodke, zanimive reportaže, nasvete, napovedi, zgodbe posameznikov in s tem tenkočutno skrbite za ohranjanje in vedno večje zanimanje za slovenski jezik in domačo govorico. Namenoma sem izpostavljal institucije in ne posameznike. Imate močno bazo izobražencev, intelektualcev, ki so svoje življenje posvetili svoji pokrajini in so trdna osnova nadaljnjemu brstenju porabskega cveta. Dragi Porabci, ostanite dehteč cvet slovenstva, uživam v vaši družbi, govorici, komunikaciji, pristnosti. Vsaka izgovorjena beseda, naj bo v knjižnem ali narečnem jeziku, vsak najmanjši posameznik, vsak dogodek, gesta, dejanje ali le prijazen pogled tvori neprecenljivo Porabje, 25. februarja 2021 peresce tega cveta. Veselim se nadaljnjih srečanj in sodelovanja na številnih področjih. Še enkrat ISKRENE ČESTITKE, DRŽITE VKUP IN BOG VAS POŽEGNJAJ! Srečko Kalamar Cenjeni prijatelji! Ob trideseti obletnici izdajanja časopisa Porabje vam iskreno čestitamo. Za naše društvo pomeni globoko vez z vami, saj nam z obeh strani daje informacije o našem življenju in delu ter pomembnejših dogodkih. Želim, da bi nas časopis Porabje seznanjal še vrsto let s prijetnimi in zanimivimi dogodki. Iskrene čestitke. Predsednica DU Murska Sobota Angela Novak Spoštovana Marijana in sodelavci! Iskrene čestitke ob 30-letnici časopisa Porabje! Hvala za vaš trud. Toliko lepega ste prinesli v naše domove, toliko trenutkov ste rešili pozabe, toliko slovenskih, porabskih besed ste vedno znova pošiljali med ljudi, da je vsaka zahvala premalo. Vedno znova težko čakam na novo številko Porabja. Prepričan sem, da ne samo jaz, ampak tudi mnogi drugi. Želim vam, da bi še naprej s tako zavzetostjo opravljali svoje delo za časopis Porabje. Mnogo uspeha in še enkrat ČESTITAM! Ciril Kozar 4 PREKMURJE MOL Slovenija Sodelavci MOL-a Slovenija, slovenskoga tala vogrske naftne korporacije, naj bi se že v drügi polovici mejseca marca preselili v nauvo lejpo zidino, stera stogi nej daleč vkraj od soboškoga panhofa, na mesti, gé je ške do lani stala zidina, v steroj je inda svejta biu kirurški oddelek soboškoga špitala. Gda je gradbena firma Drava s Ptuja lani začnila podejrati staro zidino, se je prva gučalo, ka do nauvo dali v arendo eni računalniški firmi, ali furt bole se je, prva ške bole potüma, začnilo šuktivati tau, ka de zaistino zidino v arendo vzeu MOL Slovenija. Zdaj so v toj firmi tau tüdi potrdili. Napisali so ške, ka naj bi se v Vilico arhitekta Novaka preselilo 60 njihovih sodelavcov. Vogrska naftna firma, stera ma v Sloveniji iz leta v leto več bencinskih servisov, je zagnauk tretja najvekša firma, stera se v Sloveniji spravla z odavanjom nafte in bencina. Za zdaj ma 10-procentni tau trga. V zadnjih lejtaj se je širila tak sama od sebe kak tüdi zavolo toga, ka je dojküpila firmi Tuš Oil in Eni Slovenija, stera prejk ma bencinske postaje Agip. V Sloveniji po franšiznom modeli delüvle 54 bencinskih servisov MOL. Za MOL je Slovenija strateški trg tüdi zavolo geografske lege, vej pa sta glavni rafineriji té vogrske firme pauleg Slovenije, v Százhalombatti na Vogrskon in v Bratislavi. Najvekši, 60-procentni tau, ma v Sloveniji zagnauk Petrol, 20-procentnoga pa avstrijski OMV. Ali glij té slednji se je odlaučo, ka odide vö iz rosaga, tak ka se leko zgodi, ka de njihove bencinske servise prejkvzeu MOL Slovenija. Med potencialnimi küpci 120 bencinskih servisov firme OMV so ške poljska energetska drüžba PKN Orlen, v igri pa naj bi bila pauleg MOL-a ške azerbajdžanski SOCAR in rusoški Lukoil. Silva Eöry Pisali smo pred 30. lejti (2.) V drügi številki Porabja (28. februar 1991) je bila na prvoj strani tüdi novica o tom, sto vse je piso pa poročo o tom, ka je na valentinovo vöprišla prva številka novin. Ernest Ružič je bralce obvesto, ka so kratko novico o tom objavile tüdi velke rovaške novine Večernji list. »Novinar mariborskega Večera pa je podčrtal: «Izid bodočega štirinajstdnevnika z naslovom Porabje (na šestih časopisnih straneh) je bil tako resnično zgodovinski dogodek in hkrati očitna prelomnica v obveščanju o življenju in delu naše narodne manjšine na Madžarskem,« je ške zapiso Ružič in cujdau, ka so na kratko o tom poročali tüdi pri novinaj Delo, TV Slovenija pa je objavila prispevek v najbole gledanom drügom TV dnevniki in v narodnostni oddaji Mostovi - Hidak. »O časniku je poročal Radio Maribor, urednica Porabja pa je odgovarjala za oddajo združenih slovenskih radijskih postaj Sotočje. Veliko pozornost so Porabju namenili lokalni mediji, pogovor z urednico pa je objavil tudi železnožupanijski dnevnik Vas Népe,« je ške zapiso Ružič. Prvo paut je bila v novinaj objavlena tüdi rubrika Ali lahko mirno spite, gospod župan? Z monoštrskim županom Károlyom Bauerom se je pogučavala urednica Marijana Sukič. Na njeno pitanje, če je v varaši dosta takši reči, stere njemi ne dajo spati, je župan odgovoro: »Res imamo veliko takih problemov, zaradi katerih se človek ponoči zbudi. Ne more spati, saj so vprašanja v zvezi z nalogami in pristojnostjo samoupravnega organa nerazčiščena. To velja tudi za gospodarjenje tega telesa. Ljudje pa pričakujejo konkretna dejanja in rezultate. Tudi takrat ne morem spati, če pomislim na to, da nam grozi nezaposle- nost, kajti nekatera podjetja že zdaj ne morejo zagotoviti dela vsem zaposlenim.« Takša pa so bila ške drüga pitanja urednice in odgovori župana: Katere so najvažnejše naloge samoupravnega organa? »Le-ta mora opravljati zelo pomembne naloge brez zagotovljenih državnih sred- Porabju kakšen manjši obrat? »Tačas se ukvarjamo s ponudbo za predelavo plastičnih mas. To podjetje potrebuje velike površine. Ravno zaradi tega iščemo za partnerja kakšno večje podjetje npr. državno posestvo Babolna. Tako Porabje v tem primeru ne pride v poštev.« V Uradnih izjavah monoštrs- En tau članka Franceka Mukiča iz leta 1991 stev. Tako bo treba npr. tudi v prihodnje zagotoviti sredstva za delovanje inštitucij, kot so vrtci, šole itd. Kako bomo to rešili? Brez lokalnih dajatev dolgoročno ne bo šlo.« Monošter že dolga leta sodeluje z Mursko Soboto in Lendavo. Pred kratkim ste bili na obisku v Murski Soboti. Za katere nove oblike sodelovanja ste se dogovorili? »Menim, da moramo izmenjati izkušnje o gospodarjenju. Dogovorili smo se, da bodo naši strokovnjaki v Sloveniji obiskali kmetije, mlekarne in obrate mesnih izdelkov, saj moramo tudi mi v Monoštru in okolici razviti te dejavnosti. Pomurska gospodarska zbornica nam je posredovala nekaj ponudb za ustanovitev mešanih podjetij. Če jih bomo izkoristili, lahko pride do ustanovitve mešanega podjetja z italijanskim ali drugim tujim kapitalom.« Ali bi nam povedali za kakšno konkretno ponudbo? Nameravate zgraditi v slovenskem kega samoupravnega organa smo prebrali, da je ustanovil komisije, med drugim tudi komisijo za narodnosti in mednarodne stike. Presenetilo nas je, da ni v komisiji, razen Vas, nobenega pripadnika narodnosti. »Žalostno sem ugotovil, da na lokalnih volitvah v Monoštru ni kandidiral noben Slovenec. Saj če bi, potem bi bil seveda član te komisije. Tako pa nameravamo vanjo vključiti pripadnike narodnosti do konca tega meseca. Radi bi navezali stike s komisijo za narodnosti v Murski Soboti. Poleg tega bomo povabili k sodelovanju slovensko zvezo pri vseh vprašanjih, ki se nanašajo na Porabske Slovence.« Zanimiva je zgodba z naslovom Dola ga starlimo, ka tak na vej gučati, stero je napiso Francek Mukič. »Geste en takši guč, šteroga Porabski Slovenci te šagau mamo pravili, če nas kakši Vogrin calau zbantüje zavolo naše slovenske rejči in sa z nas norca dela. Zbantüvani Porabje, 25. februarja 2021 Sloven sa te etak čamari: Če ge pozabim vogrski, te mo eške itak znau gučati slovenski, če pa Vogrin pozabi vogrski, te de leko samo lajo ...,« je prva napiso Mukič, po tistom pa je raztolmačo, kak je Šandor Mešič iz Otkauvec v drügoj bojni na rusoški fronti pozabo tak porabski kak vogrski gezik. Tau se je zgaudilo po tistom, ka so ga na fonti pri Doni strejlili. Lagvo njemi je gratalo in je taspadno, »depa vnoči sa dja nazaj k seba prišo pa nuta v en potok üšo pa v en lejs pa sa sa dja f tistoga brejg nuta potegno. Da je zranka bilau, te sa dja zdaj poslüšo, dé de vogrska mašinska pukša djala. No pa te so šopronski sodactje namé najšli, depa te sa dja več nej vedo gučati.« Zatau ka so brodili, ka je rusoški partizan, so ga skor steli strejliti, je ške prpovejdo Šandor Mešič in raztolmačo, ka je »samo tau sreča bila, ka sta od nikec prišla Klejtin Djauži z Gorenjoga Sinika pa z Varaša Merkli, pa sta ma spoznala. Tak so ma te gora na ene kaula djali pa so ma te od tistec pelali v en velki varaš, gé so špitale bile pa so mi tan golaubiše vö z glave zeli.« Na mlašeči strani je biu med drügim objavljeni tekst Brigite Šooš z naslovon Moja vas. »Moja rojstna vas Števanovci je v Porabju, 7 kilometrov od Monoštra. Prebivalci vasi so delavni, veseli in gostoljubni ljudje. Nekoč so se tukaj živeči ljudje ukvarjali izključno z živinorejo in poljedelstvom, danes pa hodijo delat večinoma v monoštrske tovarne,« je napisala osmošolka. V rubriki … do Madžarske pa smo zvedeli, ka v mlini na Gorenjom Seniki redijo tikvin oli od 6. januara do sredine marciuša, pa ka ja cena »porabskoga zlata« okauli gezero forintov. Vküppobrala: Silva Eöry 5 Zbornik o škofu dr. Jožefu Smeju Spet zasedala Komisija za narodnosti Zadnji stopáj V ponedeljek, 15. februarja, bi škof dr. Jožef Smej obhajal 99. rojstni dan in bi vstopil v stoto leto. 21. novembra lani ga je smrt iztrgala iz naše srede in je Rode, dva škofa, devetnajst župnikov, sestre klarise in osem laikov. Pogrebnim nagovorom sledi kratek življenjepis izpod peresa bogojanskega Predstavitev zbornika vstopil v leto, ki nima konca, naredil je zadnji korak ali zadnji stopáj v večnost. S svojim globokim duhovnim življenjem, s svojim zavzetim duhovniškim in škofovskim delom, z ustanovitvijo in urejanjem Stopinj, z v sestransko pisano besedo je globoko zaznamoval Prekmurje in ves slovenski prostor. V spomin na škofa Jožefa Smeja je Škofija Murska Sobota izdala zbornik z naslovom Zadnji stopáj. Zbornik na 126 straneh s sliko in besedo predstavi bogato življenje škofa Jožefa Smeja, predvsem njegovo povezanost s Prekmurjem, oziroma z župnijami sedanje soboške škofije. Zapise so prispevali apostolski nuncij v Republiki Sloveniji, kardinal Franc župnika Stanislava Zvera. Vpogled v delo škofa Smeja po naših župnijah Naslovnica so prispevali posamezniki župniki. Posebno poglavje je posvečeno škofu Smeju kot odličnemu pridigarju. Spoznamo ga še kot urednika in sodelavca Stopinj, sodelavca pri postopku beatifikacije Božjega služabnika Danijela Halasa in Božjega služabnika Alojzija Kozarja. Dragoceni so tudi objavlje- ŽELEZNA ŽUPANIJA Globše de se vrtalo 15. februarja je v spomladanskem delu zasedanja madžarskega parlamenta prvič zasedala tudi Komisija za narodnosti. Člani komisije so sprejeli delovni načrt komisije za spomladansko obdobje. Določili so, za katere zakonske predloge, ki jih bo vlada dala na dnevni red parlamenta, bodo dali spodbudo, naj se o njih razpravlja kot o narodnostnem dnevnem redu. Pod točko razno so razpravljali o raznih temah (o preložitvi popisa prebivalstva na leto 2022, o odstopu predsednika Nacionalne volilne komisije, o preusmeritvi finančnih postavk za narodnosti pri Uradu predsednika vlade, o možnosti zapisa imena in priimka v narodnostnih jezikih v potnih listih) in prisluhnili sporočilom, povezanim z raznimi aktualnimi temami. F. Sütő Foto: Pisarna za tisk DZ ni osebni spomini različnih ljudi, ki so škofa Jožefa Smeja imenovali: »patriarh med slovenskimi škofi«, »čisti evangeljski lik dobrega pastirja«, »veliki in svetniški škof«, »skromen in ponižen škof«, »velikan srca in duha«, »prijeten, učen, skromen in vedno pokončen«, »skromen, a tako velik škof in človek«, »duhovni oče velike širine«. Številni so svoj spomin na škofa Smeja pisali v prepričanju, da s tem dodajo »kamenček v mozaiku njegove svetosti«, »v upanju, da bo kmalu razglašen za svetnika«. Zbornik nosi naslov Zadnji stopáj. Škof Jožef Smej je bil ustanovitelj in edini petdeset let soustvarjalec Stopinj, o katerih je večkrat zapisal in povedal, da so »stopáji«. Vse življenje je delal stopinje, stopáje k Bogu in k ljudem. Ob smrti je naredil še svoj zadnji stopáj, stopáj v večnost. O tem zadnjem koraku oziroma o tem, kam je stopil škof Jožef Smej, govori tudi naslovnica. Vse življenje je hodil v senci križa in se zaziral v Križanega. Za križem žari luč, ki spominja na Kristusovo zmago nad smrtjo. V tej luči se po zadnjem koraku znajdejo tisti, ki Boga ljubijo z vsem srcem in vso močjo. Na zadnji strani ovitka vidimo škofa Smeja v njegovi skromni in ponižni drži, a vendar, kakor da ni več na tleh, kakor da je dvignjen v nebo. In mnogi so prepričani, da je res tako. Zbornik Zadnji stopáj je na razpolago na Škofiji Murska Sobota (Pastoralna služba: pastoralna.sluzba@skofija-sobota.si) in na vseh župnijskih uradih soboške škofije. Lojze Kozar ml. Porabje, 25. februarja 2021 Malo je razdražilo lüstvo, gda so pred kedni prišle informacije, ka se v Őrségu globše zvrtajo tisti stüdenci, gde so več deset lejt nazaj olaj (nafto) najšli. V županiji Zala bi tau niša novica nej bila, zato ka tam več stau zvrteni stüdencov majo, gde so gnauksvejta nafto vöpumpali. Depa v Železni županiji človek tašo rejdko čüje, sploj pa pri nas, v našoj krajini. Istina, olaj so pri nas v Porabji že gnauk iskali, tau je bilau tam na konci sedemdeseti lejt prejšnjoga stoletja. Te so cejlo Porabje gorazvrtali od Senika do Andovec, depa nej so meli sreče, samo par kaplic so najšli. Srejdnja generacija se na tau dobro spomina, velki tovornjak je vozo po vasaj, steri je tisti tören vozo, s sterim so vrtali. Gde so tej odli, tam so vse vküppoklačili, trave več za njimi nej trbelo kositi. Depa najvekša baja je nej tau bila, liki tau, ka je k vrtanji dosta vode trbelo. Gda so do tiste globine prišli, gde bi olaj mogo biti, te so v lüknjo vodau pistili, stera naj bi olaj goraprinesla. Eden velki tovornjak je odo s cisternov, s tauf so vozili pa pumpali vodau, gde so vrtali. V Andovci, kak je pri poštiji bila edna mlaka, tam so go na süjo vöpotegnili, ribe pa ka so v njej bile, so tam vonjale (smrdele) več kednauv. Tak ka olaj iskati pa vrtati je nej tak »zeleno« delo, kak bi človek mislo. Sploj pa v tašoj krajini, stera je zaščitena kak Natura 2000, ovak se pa k Narodnom parki Őrség drži. Lüstvo, stero tam v bližini žive, se zato bunij, sploj pa tisti, steri iz turizma živejo, ka zavolo vrtanja menje turistov pride. Pa tau bi zdaj za nji velka nevola bila, vejpa zavolo virusa so dotejga mau tak zaprejti bili. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Vlada Janeza Janše ostaja na oblasti Vlada Janeza Janše je v Državnem zboru uspešno prestala glasovanje o konstruktivni nezaupnici. Kandidatu za predsednika vlade Karlu Erjavcu na tajnem glasovanju namreč ni uspelo zbrati dovolj glasov. Podprlo ga je 40 poslancev, šest manj, kot bi bilo potrebno, trije manj, kot jih je pričakoval Erjavec, sedem jih je glasovalo proti. Konstruktivno nezaupnico s predlogom za izvolitev predsednika DeSUS Erjavca za mandatarja je predlagalo enajst poslancev LMŠ, SD, Levice, DeSUS in SAB. Iz koalicije je bilo med razpravo, ki je trajala skoraj 11 ur, slišati namige o rekonstrukciji vlade, torej spremembi resorjev, ki pripadajo določeni stranki. Tri smrtne žrtve in več poškodovanih v dveh plazovih V dveh sproženih plazovih v severni steni Storžiča so umrli trije alpinisti izmed šestih, ki so plezali po Kramarjevi smeri. V reševalni akciji pa sta se ob drugem sproženem plazu poškodovala tudi dva reševalca, eden huje. Predstavniki policije in reševalcev so v izjavi po reševalni akciji pojasnili, da so bile v severni steni Storžiča, v Kramarjevi smeri, tri naveze s po dvema alpinistoma. Vodja intervencije, gorski reševalec iz GRS Tržič, Sašo Rožič je povedal, da je v reševalni akciji v dveh nesrečah sodelovalo 24 reševalcev s tremi lavinskimi psi, ob pomoči policijskega in vojaškega helikopterja. Iz Policijske uprave Kranj so sporočili, da se je v Kramarjevi smeri plaz sprožil okoli 10.30 in odnesel dva izkušena alpinista, ki sta oba umrla. Ob 13.20 se je sprožil še drugi plaz, ki je odnesel še dva alpinista. Eden izmed alpinistov je zaradi hudih poškodb v plazu umrl, drugi alpinist pa je bil huje poškodovan in s helikopterjem odpeljan v nadaljnjo oskrbo. Stoti rojstni dan komika - monoštrskega gimnazijca Če se sprehajamo po Monoštru in po ulici Hunyadi prečkamo Rabo, na svoji levi kmalu zagledamo mestni kino. Le-tega sta davnega leta 1913 ustanovila navdušena delavca tovarne ur Edelsohn in Hülle, od leta 1932 pa so v njem že vrteli tudi zvočne filme. Ime kinematografa se je večkrat spremenilo: poimenovan je bil kot Uránia in Júlia, nosil pa je tudi ime Lajosa Kossutha. Ob stoti obletnici ustanovitve, 8. decembra 2013, so inštitucijo s častitljivo tradicijo poimenovali po znamenitem madžarskem igralcu Lászlu Csákányiju, ki je v 30-ih letih 20. stoletja obiskoval monoštrsko gimnazijo. Pravijo, da se je že takrat resno zanimal za filmsko in gledališko umetnost, udeleževal se je namreč učnih ur filmske estetike v mestnem kinu. László Csákányi se je 13. januarja 1921 – torej natanko pred stotimi leti – rodil v mestu Németújvár, ki je čez nekaj mesecev z imenom Güssing pripadlo Avstriji. (Na igralca se v rojstnem kraju še dandanes radi spominjajo ob okroglih jubilejih). Po rodu je bil gradiščanski Hrvat, njegova družina je svoj stari priimek Zsigovits dala pomadžariti v 30-ih letih 20. stoletja. Oče kasnejšega priljubljenega igralca je bil davčni uradnik in je hotel, da bi se mali László izučil za duhovnika. Pri desetih letih ga je zato poslal v cerkveni internat v Kőszegu, kamor se je družina preselila po podpisu trianonske mirovne pogodbe. Po ogledu neke gledališke predstave pa se je mladenič odločil, da bo kot igralec raje služil muzi Taliji. László Csákányi si je s svojo vztrajnostjo pridobil privolitev staršev za ta poklic. Tako se je po maturi na monoštrski gimnaziji leta 1939 prijavil na Akademijo za gledališko umetnost v Budimpešti. Profesorji so zelo hitro postali pozorni na njegovo nadarjenost, zato se je lahko po diplomi leta 1942 takoj zaposlil pri Narodnem gledališču, kjer je že prej prijela, da so jo od umetnika zahtevali vsakič, kjer koli je stopil na oder. (Sam je sicer Igralca Gábor Agárdy in László Csákányi med snemanjem radijskega kabareta za silvestrovo 1973 (vir: Fortepan / Zoltán Szalay) večkrat nastopal v vlogi statista. Življenjska pot mladega igralca pa je bila posuta s trnjem. Med drugo svetovno vojno so ga vpoklicali v vojsko, kjer je leta 1945 padel v rusko vojno ujetništvo. Lahko bi se rešil: sovjetski vojaki so njegovo četo v okolici Linza spravili na vagone proti Rusiji, so pa za nekaj dni obtičali na neki železniški postaji v Budimpešti. Prijatelji Csákányija so zaman prosili takratnega direktorja Narodnega gledališča Tamása Majorja, le-ta ga ni niti poskusil rešiti. Ko se je igralec z železnožupanijskimi koreninami leta 1948 vrnil iz ruskega taborišča, je njegovo prošnjo po zaposlitvi gledališki direktor Major prav tako zavrnil. (Češ da je fašist.) Vse to pa k sreči ni onemogočilo kariere Lászla Csákányija: nekaj časa je nastopal v parodijah in burleskah na podeželju, kasneje pa je igral v gledališčih Pesti Színház, Fővárosi Operettszínház, Vígszínház in Vidám Színpad. To so teatri, v katerih so na spored uvrščali v glavnem veseloigre, iz česar je razvidno, da je igralcu usoda dodelila vlogo komika. Čeprav je bil izreden karakterni igralec, je postal Csákányi po vsej državi znan s pesmijo iz neke operete Jenőja Huszke. Prijetna melodija se je tako rad poudarjal, da ne pozna not in se tudi na glasbo ne razume.) Vseskozi je nastopal tudi v televizijskih skečih, njegova udeležba je bila zagotovilo za uspeh. Igral je tudi v radijskih kabaretih, največkrat z Gáborjem Agárdyjem ob boku. László Csákányi je sodeloval pri sinhronizaciji številnih madžarskih filmov, bil je madžarski glas med drugim igralcev Fernandela, Petra Ustinova in Charlesa Laughtona. Med mladimi gledalci pa je postal najbolj priljubljen z vlogami v risankah: svoj prekajeni glas je podaril na primer psu »Foxi Maxiju« in pračloveku »Frédiju« iz Kremenčkovih. Otroci pa so njegov hripav glas radi poslušali tudi v filmu »Vuk«, kjer je svoj bariton posodil staremu lisjaku »Karaku«. Bil je popularen kot robot »Mikrobi«, mnogi se ga pa radi spominjajo tudi kot debelega ptiča »Gombóc Artúrja«, ki je oboževal čokolado vseh možnih oblik. Flimskih vlog mu niso dosti dodelili, se pa je v vseh lepo izkazal. Sodeloval je pri madžarskih uspešnicah »Indul a bakterház« in »Rab ember fiai«, svojo zadnjo filmsko vlogo pa je odigral v kultnem filmu Róberta Koltaija »Sose halunk meg«. Premiere slednjega v januarju 1993 več ni doživel. László Csákányi je preživel štiri desetletja na odru, umrl je 3. novembra 1992 v Budimpešti. Nagrado Mari Jászai so mu dodelili leta 1959 in tudi kasneje je prejel več prestižnih priznanj za odrske umetnike. Njegova hči Eszter Csákányi hodi po sledeh očeta, tudi sama je postala priznana igralka. Enkratni igralec, ki je svoja mladostniška leta preživel v srcu Porabja, počiva na pokopališču Farkasréti v madžarski prestolnici. -dm- Tudi v Števanovcih so se otroci veselili snega, toda odjuga ga je hitro pobrala. Porabje, 25. februarja 2021 7 Varaški šujstri iz Turnišča Erični slovenski športniki (10.) S starodobnimi kolesi naokrog Brigita Bukovec Kolesarski klub Varaški šujstri (turniški čevljarji) so ustanovili lastniki in ljubitelji starodobnih koles, ki so starejša od petdeset let. Večina članov je iz turniške občine, nekaj pa jih je tudi iz okoliških občin. Nekateri so bili že pred ustanovitvijo kluba člani sorodnega Društva starodobnikov – ljubiteljev starih koles Dimek iz Beltincev, ostali pa so iz kleti privlekli stara kolesa in Znamo, ka je atletika kralica športov. V tom športi je žmetno priti do medalj na najvekšij tekmovanjaj, vej pa se z njim spravlajo športniki s cejloga sveta. bila vöodabrana tüdi za Slovenko leta. Brigita Bukovec je bila ljubljenka slovenskih src, nej samo zavolo svojih športnih uspehov, Najbaukše tri iz Atlante (od leve): bronasta Francozinja Patricia Girard, Brigita Bukovec in Ljudmila Enqvist Na prireditvi Lendavska trgatev so predstavljali čevljarsko obrt jih primerno obnovili, tako, da so sedaj spet vozna. V KK Varaški šujstri je sedemdeset članov, pravi predsednik kluba Anton Sep, na vožnje v koloni pa se odpravijo s starimi kolesi in v oblačili, kakšna so v teh krajih nosili njihovi predniki pred več kot pol stoletja: »Ime smo si dali po čevljarjih iz Turnišča, v prekmurskem narečju varaških šujstrih, saj je vas bila nekoč daleč naokrog znana po čevljarski obrti, bila pa je tudi stičišče trgovskih poti. Na prireditvah v občini in drugje prikazujemo, kako so nekoč ročno izdelovali in popravljali čevlje. Organizirali smo tudi prireditve, s katerimi smo predstavljali kmečka opravila in običaje ob žetvi.« V njihovi zbirki je ob kolesih, ki so stara več kot petdeset let, tudi veliko drugih predmetov in orodja, ki so ga nekoč njihovi predniku uporabljali pri kmečkih in gospodinjskih opravilih. Imajo tudi stari kmečki voz. Ob ohranjanju kulturne in tehnične dediščine ter tradicije kraja tako s kolesarjenji in pohodi skrbijo tudi za zdravje občanov. V preteklih letih so organizirali prireditve, kolesarjenja in pohode, sodelovali pa so tudi na etnoloških prireditvah v Beltincih, Črenšovcih, Lendavi, Veliki Polani in drugje. Vsako leto tako organizirajo pohod ob potoku Ledava od Turnišča do Lendavskih goric. Organizirajo tudi kolesarjenje s starodobnimi kolesi do Copekovega mlina v Mali Polani in Bukovniškega jezera. Sodelovali so na Dimekovem reliju starodobnih koles po Pomurju v Beltincih in na Pomurskem poletnem festivalu v Veliki Polani. Vsako leto so se udeleževali prireditve Lendavska trgatev, kjer so sodelovali v povorki po starem mestnem jedru s prikazom ljudskih običajev. Ob odprtem dnevu Kovačeve domačije v Nedelici že tradicionalno kuhajo bograč in »lupajo kukarico«, čevljarsko obrt pa predstavljajo tudi na Ferencovem senju v Turnišču. Večjega dela teh prireditev žal lani zaradi pandemije ni bilo, dodaja Anton Sep. Besedilo in fotografiji: Jože Gabor Vseeno je eno par slovenskih atletov daubilo olimpijske medalje. Med redkimi izbranci je tüdi leta 1970 v Ljubljani rojena Brigita Bukovec. Svoj najvekši uspeh (siker) je dosegnola leta 1996, gda je na olimpijskij igraj, stere so bile v merkanarskom varaši Atlanta, v bejžanji na 100 m z ovirami (gátfutás) osvojila srebrno medaljo. Od najbaukše slovenske atletinje vsej cajtov je bila 31. julija tistoga leta samo za eno stotinko baukša Ljudmila Enqvist, nad zmago stere pa visi kmična senca, vej pa je Švedinja sledkar spadnola na dopinškom testi. Ljubljančanka je v finali bežala 12,59, tau pa je ške gnesden slovenski ženski rekord v toj disciplini. Brigita je bila najbaukša med letoma 1993 in1998. Prvi velki uspeh je dosegnola leta 1993 na sredozemskij igraj v Narboneji, gé je na 100 m z ovirami gvinila s časom 13,10. Svojo prvo medaljo je osvojila leta 1995, gda je na dvoranskom svetovnom prvenstvi v Barceloni bila tretja. Zadnji vekši uspeh pa je bilo njeno drügo mesto na evropskom prvenstvi, stero je bilau leta 1998 v Budimpešti. V letaj 1996 in 1997 je bila vörazglašena za najbaukšo slovensko športnico in atletinjo leta, leta 1995 je dobila Bloudkovo nagrado, leta 1996 pa je liki tüdi zavolo toga, ka se je nej nika vömetala. Po tistom, ka je zavolo zdravstvenih problemov zgotovila svojo športno kariero, je mela v Ljubljani svojo atletsko šaulo, stera pa je nej bila usmerjena v tekmovalnost, liki bole v tau, ka v deci gorzbidi lübezen do športa in do gibanja. Oženila se je z Željkom Pavlico, s sterim mata dva sina, Aljaža in Aleksandra. Držina se je pred par lejti preselila v Švico, v varaš Nyon, gé je sedež UEFE, vej pa je mauž daubo slüžbo kak šef varnosti pri evropski fotbalski zvezi. Če jo ške gnesden pitate, ali se počüti kak velka športna junakinja, de vam Brigita raztolmačila, ka se je nikdar nej počütila, ka bi bila nika ejkstra. »Vsakši človek je dober na svojom področji. Eden v znanosti, drügi v kulturi ali ger indri. Vsakši je za sebe dober,« pravi simpatična šampionka in ške cujda, ka je istina gé, ka do medalje ne more priti vsakši, samo ka je tau nej najbole fontoško, liki je bole fontoško tau, ka se lidge trüdijo in ka so zadovolni sami s sebov, pa s tistim, ka delajo. (Kejp na 1. strani: Tak je Brigita Bukovec bežala prauti olimpijski srebrni medalji.) Silva Eöry Kejp; internet Porabje, 25. februarja 2021 ... DO MADŽARSKE Najbogatejši in najrevnejši Po analizi Inštituta za gospodarska vprašanja, ki so jo pripravili na podlagi podatkov Centralnega statističnega urada o dohodkih iz leta 2019, se ugotavlja, da četrtino vseh dohodkov prebivalstva še zmeraj dobiva 10 odstotkov najbogatejših. Najrevnejših 10 odstotkov dobiva le 3 odstotke vseh dohodkov. Na podlagi gospodarske rasti v zadnjih desetih letih in vladnih ukrepov za pomoč družinam ter podpornih programov Evropske unije je bilo pričakovati, da se bodo razlike med bogatimi in revnimi zmanjšale. Toda podatki kažejo, da so se razlike v dohodkih konzervirale. Analiza potrjuje, da je tudi v letu, ko je bila gospodarska rast na vrhu, živelo na Madžarskem več kot dva milijona ljudi iz plače pod življenjskim minimumom (101 tisoč forintov). Plače so se sicer od leta 2010 nominalno dvignile za 100 odstotkov, toda pokojnine le za 33 odstotkov. Socialni transferji se niso skoraj nič dvignili, saj jih izračunajo na podlagi minimalne pokojnine, ki je od leta 2010 28 tisoč 500 forintov. Najbolj izpostavljeni sloji na Madžarskem so upokojenci in tisti, ki živijo iz socialnih transferjev, kljub temu da imajo za sabo 40 ali 50 let delovne dobe. Prispelo je cepivo s Kitajske Prejšnji teden v sredo je prispela prva pošiljka kitajskega cepiva, ki ga je pripeljalo madžarsko vladno letalo. V prvi pošiljki je 550 tisoč odmerkov, z njim bodo lahko cepili 275 tisoč ljudi. Cepljenje s kitajskim cepivom se bo začelo, ko bodo strokovnjaki Nacionalnega centra za zdravstvo izdali dovoljenje. Po nekaterih virih naj s cepivom ne bi s Kitajske poslali potrebne dokumentacije. V državi je – po besedah predsednika vlade – na razpolago pet vrst cepiva, tri z dovoljenjem Evropske unije, potem rusko cepivo Sputnik V in kitajsko cepivo Sinopharm. 8 »Leko de te stari mlin še kaj buvnjaro ...« Kranjec Djauži so na Gorenjom Seniki doma, paulak pri potoki pa poštiji, nejdaleč kraj od mlina. Ranč zavolo tauga sem je prejšnji keden gorpoisko pa sem je proso, aj mi malo pripovejdajo od mlina, sto je biu mlinar, kak se je sildje mlelo. Srečo sem emo, nej so samo od tauga znali pripovejdati, pripovejdali so še doste več, zato ka večkrat so prejkodli remenje šivat v mlin, če so se strgala. - Djauži, kak se kaj mate, zdravdje kak slüži? »Tak po starom se tamantram, dvej dekle sta že kraj od rama odišle, edna je v Varaši, drüga pa v Števanovci. Sin je doma, depa dosta ga ne vidim, zato ka rano odide delat pa samo proto večera pride domau.« - Tau je vaš rojstni ram, vi ste tü gorrasli? »Tau je moj rojstni ram, ge sem se tü naraudo pa tü živem v cejlom življejnji.« - Te gvüšno znate, gda se je mlin zido. »Tau pa ne vejm, depa na tau se dobro spomnim, ka tü pri mlini je vsigdar dosta lüstva bilau. Včasin so kaula cejlak gora do Kustoga stale, tü pa cejlak do nas, zato ka cejla krajina je sé vozila sildje na mlin. - Kakšno sildje so vozili sé na mlin? »Vsefele, kukrco, rž, dino, depa največ je pšenice bilau.« - Sto so bili mlinar? »Tak so se zvali ka Filo, taši velki človik so bili kak ti, pa fajn človik so bili.« - Gvüšno so dosta žaklov zdigavali, zato so tak močni bili. »Bola nej, oni so k žakli sploj nej segnili, oni so bola samo mašine pištja- »Tau so name že pitali, ge potima šlau. Kak kolau vali, mazali pa vredik meli, tau tebi povedati ne vejm, tak motorge so eden šurzato ka oni so fejst genau če je tau žlata bila ali samo ki remen gnali. Gda se je človik bili. Z bejlim remen vtrgno, tašoga rejklinom kak mlinar reda sem ga ge prejkoso se tak po poštiji šedo šivat. Pred menov je tali. Če kakšno delo moj drügi oča (očim) bilau, tisto so vsigdar odo ramenje šivat, ge drügomi vödali, bilau, sem tau od njega erbo, ka so kričali meni, aj od njega sem se navčo, prejkdem. Ka je nekak se tau dela.« volé, sem je pito. Trbej - Dosta ramenov je binutpomosnicivati, zato lau v mlini? ka so svinje mosnice »Telko je bilau, ka ti gorzlüčale. Dobro, ge ranč ne vejm povedadem pa naredim, sem ti, vsefelé, mali, velki, njim pravo. Rejsan sem šurki, vauski, vse. Na taüšo pa sem naredo. ednom tali so rešete Filo bači so prišli, so gnali, na drugom tali Kranjec Djauži so dosta ojdli v mlin pomagat poglednili pa vse so mlin, tretji pa mašine, s gorstrgali, nej se njim sterimi so goščice mleje vidlo, pa vse sem znau- ime so gnako meli.« li.« va mogo delati. Ge tau - Djauži, vi ste skrak pri - Prvin je bilau telko vode vse zato tak dobro vejm, mlini živeli, tau meni v potoki, ka je mlin zaka sem ge ta prejk k njim povejte, gda so mleli, te je gnala? dvajsti lejt odo mesarit.« tau fejst glasno bilau? »Telko vode je bilau, ka je v - Gda so mlinar Filo »Gda so mašine pistili, te potoki više do krčme (Za- skakali.« - Vi ste se tö odli kaupat? »Ge sem se nej odo kaupat pa mlajše sem tö nej püsto, nej ka bi se zalajali v velkoj vodej.« - Vi vejte plavati? »Kak stara tapača tak vejn ge plavati.« - Ka je bilau tašoga reda, gda je povaudan prišla? »Tašoga reda je večkrat prišo pome stari Filo pa pravo, aj dem, ka je velka voda pa prejk brvi teče. Jaj, istina, ka nejmam vlase, depa tašoga reda so mi vse vkumas stali, ka zdaj baude. Tašoga reda sem više vode na brvi stau pa z edno velko kolauv sem vodau prejkpüsto, tapüsto v potok. Tau je nej bilau leko delo, sprvoga je težko bilau. Gda je že voda tekla pa začnila zdigati, te je že bola naleki šlau. Čüda, ka sem eti gé, čüda, ka me je voda nej odnesla, gda je tam pod nogami buvnjarila. Gda sem še taši mali pojbiček biu, se dobro spomnim, ka taša voda bila, ka pri nas vö iz potoka prišla nut v dvorišče. Vse, ka smo na dvauri meli, je v vodej plavalo.« - Kak so vzimi mleli, gda je voda zmrznila? »Tak, ka smo z žagami led rezali pa vozili za krčmau Ciffer, stera je vleti s tejm ledaum piti hladila. Pod ledaum voda pomalek tö teče, depa tam, gde se je led vrezo, tam je te že voda dosta bola gnala kolau.« Stari mlin na Gorenjom Seniki - Ka mislite, te mlin de gnauksvejta še gnala mrli? je fejst šumelo, kak so se vec krčma) voda stala, kak voda Seničkega potoka? »Leta 1966 so mrli, te je nje- kamni vrteli, kak je voda so pri mlini vodau stavili. »Ge dostakrat pravim pojno mesto hči Hilda prejk- kolau gnala. Gda je že me- Kaulak vode je vsigdar tel- bi, leko de te mlin še kaj vzela, ona je tö fajnska nje vode bilau, te so z ma- ko lüstva bilau kak roj, naj- buvnjaro, depa nikdar več ženska bila.« šinom na plin gnali mlin- bola vleti, gda so se mladi nede tak, kak so gnauksvej- Te vaš Filo mlinar je žla- ske kamne, sledkar pa z kaupali. Vrkar dola s kole ta Filo bači meli.« ta biu v Varaši Filo peki? elektrikov, tak je že bola so na glavau nutra v vodau Karči Holec Porabje, 25. februarja 2021 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 25. Ta krajina je ranč nej takša sirauta Gestejo takši plani, ka bi se leko z Budimpešte v krajino Dunakanyar pelali s cugami na dva štauka, tau pa s 160 kilomejterami na vöro. Gvüšno pa so se nej tak naglo vozili tisti, šteri so se leta 1846, s prvov železnicov na Vogrskom oprvim s Pešta v Vác patalejskali. Tistoga ipa se je lüstvo že tá pa nazaj leko pelalo s parnim šiftom tö. Bližanji Diósjenő najraj gorpoiškejo lübiteli kaupanja pa ribolova, depa od tistec se leko najležej napautimo vandrivat v bregé Börzsöny tö. 4. juliuša 1552 so se za grad v Drégelypalánki graubo bíli Törki pa Vaugri, o tejm je napiso svojo erično pesem János Arany. Osmanski prejdjen Ali baša je dau lepau pokopati svojoga protivni- Kraleski dvorec držine Grassalkovich so eške samo v leti 1990 zapüstili sovjetski čapati – v zidini deluje gnes muzej pa dosta programov držijo Püšpekijo v etom varaši je stvauro krau sveti Števan, püšpekova palača in katedrala pa sta novejšiva, z 18. stoletja. Gestejo pa v Váci eške drüge zanimive cerkvene zidine: pri »sedem kapejlaj« žalostne Matere Bože si leko vözvračimo betege na očaj, v kripti »bejle cerkve« dominikancov pa so - v cajti plebanoša Jožefa Zavca z Gorenjoga Sinika - najšli pofarbane škrinje s 16. do 18. stoletja. Če nam ostane eške malo cajta, nam leko karikature Ferenca Sajdika na stenaj ednoga maloga muzeja nazaj pricumprajo mlašeča lejta. V Váci pa so erične eške tiste kamene dveri, štere so postavili v čest Marije Terezije. Cesarica je prišla s šiftom s Požonja, gda pa je čüla, ka so slavolok (diadalív) v samo pet mejsecaj postavili, je raj pejški nimo njega odišla. Ne vej vsakši, ka pride ime varaša Nógrád s slavski reči »nauvi grad«, štera kamena zidina nad mestom je najbole cvela v cajti krala Matjaša. ka Györgya Szondina, eške dvöma njegvima oprodama je ranč tak vöpokazo tau čest. V etoj krajini živejo Slovaki, šteri radi vküppridejo na narodnostni srečanjaj v vesnici Bánk, gde majo svoj mali muzej tö. Sausadno vés Felsőpetény poznamo najbole po tom, ka je primaša Józsefa Mindszentyna leta 1956 tam v robstvi držala Slüžba za državno varnost (ÁVH), prva kak liki bi ga nazaj v Budimpešto odpelala. V tistoj vesnici ovak ilojco vökoplejo, s štere šalice, vaze pa ploščice za kaupance redijo. Če se odpelamo malo prauti djugi, pridemo v »zapüščeni Dunakanyar«, štera krajina je nej tak popularna kak visegrádski tau z ov kraj Donave. Donk pa tam najdemo prilübleno letovišče Verőce pa vesnico Szokolya s svojimi »palóc« ižami (ime te vési pride s slavske rejči »sokol« »sólyom«). Če pa má nekak zavolé mauči, se leko pela s takšim malim cugom tö, šte- roga sam žené z rokami. Prejk vési Kismaros, po kračišom pelanji pridemo v Kóspalla, gde stogi eden kameni križ na cintori, na šterom so v napoleonski bojnaj pokapali mrtvece z bližanji špital v vési Márianosztra. Ta je dobila ime po latinski rečaj »naša Marija«, tam so farno cerkev in pavlinski (pálos) klaušter zozidali v 14. stoletji. Znautra v Božoj iži vidimo kopijo eričnoga Marijinoga kejpa s Czestochowe, v samostani pa držijo od leta 1858 robe (do leta 1949 so bile tam zaprejte samo ženske). V Nagybörzsönyi so cerkev zozidali rudarge (bányászok). Vés je oprvim ležala na bregej, sledik se je lüstvo spakivalo v dolino. Gda je pod zemlauv sfalilo zlata pa srebra, so se začnili domanji spravlati s sadom, lejsom pa kamlami. Z njinoga sadja so začnili réditi erične sirupe v bližanjom varaši Szob. Leko bi pravli, ka je »dvojček« Visegráda z ov kraj Donave mali varaš Nagymaros. Tam je živo pa delo eričen afriški popautnik pa djager Kálmán Kittenberger, v njegvoj rojstnoj kuči želejo domanji v bodaučnosti oprejti muzej. Če pa tau neškemo počakati, raj splezdimo v razgledni törem na 482 mejteraj in se čüdivajmo krajini. Njajmo za sebov Donavo, napautimo se prauti Budimpešti, od tistec pa se podajmo na avtocesto »M3«. Za en malo pridemo v varaš Gödöllő, gde je v cajtaj Marije Terezije cvela edna veuka gazdija. S tistoga paverstva sta do gnes vözrasla agrarni center pa univerza, v šteroj se eške gnesdén dosta bodauči agronomov vči. V etom varaši stogi edna najlepša baročna zidina na Madžarskom: kraleski dvorec (kastély), šteroga je vogrski rosag dau v dar krali Franci Jožefi pa njegvoj ženi Sissi. Tistoga ipa so vküpznosili zemlau s 63 županij in z njé zdignili eden mali brejg v parki, od 1920 pa je tam bila letna rezidenca regenta Miklósa Horthyna. Če se podamo v središče varaša, pred mestnov ižov včasik na pamet vzememo eden veuki talejr z brona: »gong za mér po svejti« je Indonezija dala v dar toma varaši, šteri je med prvimi pomago rosagom, gde je cunami vse tisti bogatci s Pešta, šteri so nej bili sodacke, donk pa so radi gezdili. Lübiteli narave ranč tak majo nika za videti v etoj krajini. Botanični gračenek v Vácrátóti so vönapravili v 35 lejtaj, v njem je zrasla najvišiša močvirska cipresa v cejloj Evropi. Vrnau tam, v varaši Veresegyház pa najdemo V cerkvi v Márianosztri držijo proščenje trikrat na leto – v klauštri deluje edna najstarejša vauza na Vogrskom porüšo. V Gödöllő se že od leta 1911 leko pripelamo s cugom HÉV, šteri je gvüšno puni s pautnikami, gda držijo bučo v vesnici Máriabesnyő. V tajoj eričnoj prauškarskoj cerkvi stogi mali kip Device Marije z Detetom, šteri je že dosta čüd napravo. Nazaj prauti Budimpešti pa je avtocesta najbole puna, gda se vleti konča Formula-1 na Hungaroringi v Mogyoródi. Tista betonska štrejka je duga 4381 mejterov, na tribunaj pa leko med tekmovanjom nojete grzé 220 gezero najgir lüdi. Gda pa ne lejčejo formule, leko menjši pa vekši »nedelski šoferge« vösprobajo, kak se je naglo pelati z gokartami. V bližanjom mesti Fót že dugši cajt deluje takzvani »mlašeči varaš«, gde v ništerni sobaj dvorca pa po mali zidinaj v njegvom parki ranijo siraute v skupinaj od 10-12 mlajšov. V sausednom mesti Dunakeszi pa so se že od konca 19. stoletja srečavali Porabje, 25. februarja 2021 »Medvedji dom«, gde na 5,5 hektaraj živé 28 medvedov (pa od nej davnik en par vukauv pa söverni djelenov tö). Če čüjemo ime varaša Aszód, nam brž na pamet pride Sándor Petőfi. V tistom mesti so za evangeličana okrstili njegvoga očo, šteri se je tam oženo tö, v varaši pa je v literansko gimnazijo odo kisnejši poet ranč tak. Z vogrskov revolucijov je povezano malo mesto Isaszeg tö, gde so 6. aprila 1849 domobrani krajzagnali cesarske šerege (na tau tam gnes spomina »cerkev méra in slobaudnosti«). Svoj kraug zaklüčimo v varaši Pécel, šteri je že trnok pauleg glavnoga mesta. Tak smo prišli kauli Budimpešte in končali svojo dugo-dugo paut na našoj strani Donave. Donk pa ostanite z nami: dosta kaj zanimivoga pa lejpoga nas čaka na drügom tali rosaga tö! -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 25. Vsikšoma se leko opréjo nebeske dveri Apoštolge so bili odebrana pápo, glavnoga pastéra Božeskupina dvanajset lidi, šte- ga lüstva. rim je Kristoš zavüpo pelanje svoje Cerkve, oznanjanje Bo- Kak smo dojspisali, apoštolov žega kralestva in posvečanje je bilau dvanajset, ranč tak lüstva. Eden med njimi pa je kak izraelski lüstev v Starom zadaubo posebno čest – 22. zakoni. Gda je Judaš Iškarijot februara svetimo sedež apoš- zatagiu Jezoša, so drügi njegtola Petra (Szent Péter apos- vi vučeniki po Gospaudovom tol székfoglalása). vnebohodi odebrali nauvoga Že gda ga je pauzvo, je Jezoš prvoma med apoštoli dau drügo ime: »Ti si Šimon, Janoša sin. Zvali do te Peter.« V evangelijaj pišejo o tom možaki 114-krat, prvo mesto pa je zadaubo venak zatok, ka je v Cezareji svojoma učiteli vöpravo svojo vöro: »Ti si Kristoš, živoga Boga Sin.« Jezoš ga je blagoslovo in ma »Ti si Peter, na té kamen zozidam svojo Cerkev, pravo: »Jas pa ti štero peklenske dveri ne obladajo« - po Jezoša smrti je Peter stvauro püšpekijo v Romi povejm: Ti si Peter, na té kamen zozidam svojo Cerkev, štero apoštola: tau je grato sveti peklenske dveri ne obladajo. Matija (Szent Mátyás). Dam ti klüče nebeskoga kra- Gda so ga odebérali, je prvak Peter zapovödo, ka more biti lestva ...« Klüče kralestva dobi samo nauvi apoštol med Jezoša kralov namestnik (helyet- vučeniki že od začetkov in ka tes), Jezoš pa je Petri dau eške more biti med tistimi, šteri so edno drügo mauč: ka zapovej vidli goristanjenoga Gospauali dojzapovej na zemlej, tau da. Matija je biu venak eden de tak v nebesaj tö. Eške gne- od tisti sedemdvajsti, štere je snedén je vsakši pápa oprvim Jezoš po rečaj Svetoga pisma püšpek v Romi, te patriarka »poslo pred sebov po dva pa latinske Cerkve, na konci pa dva v vsakši varaš in vesnico, naslednik apoštola Petra in kama je želo sam priti«. Zvün od Gospauda postavleni pr- Matije je biu drügi kandidat Jožef Barsaba, po žrebi (sorvak cejle Matere Cerkve. Že v 4. stoletji so se na dosta solás) pa je Baug za nauvoga mejstaj svetešnje spominali apoštola dolaučo prvoga. na stvaurenje svoje püšpeki- (Zatok ga slovenski »Bogje, ranč tak v Romi, vsikšoga dan« ali »Božidar« tö zovéjo.) 22. februara. Takšoga ipa so Biblija o Matiji ne povej nika vsikdar tau tö na znanje dali, drügoga zvün toga, kak so ka je püšpekija v Romi nika ga odebrali. O njegvom deli posebnoga, vej je pa Kristoš pišejo apokrifna (od Cerkve dau svetoma Petri najvišišo nej pripoznana) dela, ništercerkveno slüžbo. Té datum je ni krivovörci celau trdijo, ka za vörne lidi dén molitve za je Matija napiso svoj evangelij tö. Stara tradicija pa pripovejda, ka so v Etiopiji oprvim kamle lüčali v njega, te so ma pa eške glavau krajsekli (zatok ga največkrat namalajo s sekérov). Za svojoga patronuša so ga odebrali tisti majstri, šteri ostre škéri nücajo: mesarge, tesarge, sabaulge in kovači. Po cejloj Evropi – tak v Sloveniji kak na Vogrskom tö - poznajo pregovor: »Svet’ Matija led razbija, če ga ni, ga naredi«. Tau znamenüje, ka se té svetnik 24. februara odlauči, ali de konec zimé ali se znauvič začne. Vnaugi krščeniki se spitavajo: »Vsi svetci so napravili nika posebnoga, ka de pa z nami, šteri vsakdanešnji, prausen žitek živémo?« O svetom Gabrijeli od žalostne Matere Bože (a fájdalmas Szűzről nevezett Gábor) pa pravijo, ka je zatok svetnik grato, ka je nika posebnoga nej včino. Sveti Gabrijel se je naraudo leta 1838 v taljanskom varaši Assissi, svojo ime je daubo po svetom Frančiški. Gda je biu na srejdi pubertete, ma je mrla mati in ga je gorrano oča, šteri je biu globko vören in siguren. Mladi Francesco Possenti se je rad drüžo, rad je djajo pa pleso, de je pa čeden tö biu. Oča ga je poslo k šaulskim bratom, te pa v ježuitski kolegij, donk so pa mladenca nej mogli nagučati, aj staupi med nji. Gda je biu Gabrijel star osemnajset lejt, je gnauk pogledno na eden Marijin kejp in daubo znautrašnje razsvetlenje. Včasik je staupo v siguren red pasijonistov, želo je gratati barat s cejlim srcom. Té menihi so poznani po tejm, ka dosta premišlavajo o Jezoša trplenji in smrti, šteriva najbole svedočita Božo lübezen do človöka. Devica Marija je vidla tau veuko lübezen svojoga sina, zatok si je Francesco odebro meniško ime »Gabrijel od ža- Ništerni brodijo, ka se je opat sveti Roman naraudo kauli leta 400 v Galiji (na gnešnjom Francuskom), nej se pa je sto vönavčiti za posvejtnoga čednjaka. Bole ma je segnilo v düšo vse, ka je čüu pa prešto o Baugi in Odküpiteli. Nej se je oženo, liki se je odlaučo živeti samo za Boga - nikak si pa je nej najšo dühovnoga voditela. V varaši Lyon je gorpoisko opata svetoga Sabina, šteri ma je dau dosta knig o püščavnikaj (remete) pa barataj. Gda je vse prebrodo, je odišo v samočo, gde je samo molo, što in z rokami delo. Za en malo pa je za njim prišo njegvi brat Lupicin. Z dnevom svetoga Matije je povezani dosta Vnaugi mladi šeg na Vogrskom: ništerni pavri so pšenico lidgé so prihasejali, drügi kravo z rosnatim lijenom jali, ka bi živeli pokrivali, tretji ščuke lovili z Romanom, za daritev živlenja. štere pa je Lupicin skoro vse Tejlovi žitek barata Gabrijela tazagnau. Za en malo pa je se je končo, gda je eške nej že telko lüstva prišlo, ka so dopuno 24 lejt. Leta 1920 ga mogli zozidati eden klaušter, je pápa Benedikt XIV. zglaso šteroga opat je grato Roman. za svetnika in ga postavo za Ka bi se nej telko korila, je drügoga patronuša katoli- dau postaviti eške eden sačanjske mladine na Taljan- mostan svojoma brati. Gnauk skom. Na njegvi grob prihaja je prišla edna sestra, štera pa dosta prauškarov, njegvi den ga je prosila, aj dá zozidati svetimo 27. februara. eden klaušter daleč od sveta za apatice tö. V Rimsko cesarstvo so v 5. En par lejt kisnej so ga posvestoletji nutvdardjali hunski tili v dühovnika, če rejsan je pa germanski sodački čapati, sam brodo, ka je nej vrejden lidgé pa so na tau različno toga. En malo pred smrtjov reagérali: ništerni so se samo je odišo na dugo prauško, veselili, drügi pa so se skrili gda pa se je povrno, se je zappred lagvim svejtom in iskali ro v svojo celico in več nej rešenje za svojo düšo. Bili so vöprišo. Mrau je 28. februpa takši tö, šteri so pokauro ara 464, dobri stau lejt pred delali in dosta molili, med nji- tistim, gda so na zemlau gnemi najdemo svetoga Romana šnje Francuske staupili prvi (Szent Román). Po njem je benediktinci. ime dobilo dosta Slovencov, -dmmed Slovenkami pa so vnauilustraciji: ge Romane tö. Szilveszter Bartkó lostne Matere Bože«. Zavolo politične situacije na Taljanskom je mladi barat nej mogo dühovnik gratati. Gnauk pa je daubo eden grdi beteg, za šteroga pa je válo dau - kak za poslanca z nebes. Graube bolezni so ma bile prilika za tau, ka bi Baugi svedočo svojo pripravlenost Porabje, 25. februarja 2021 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 26.02.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Zimski počitniški program, 11.00 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Severna obzorja (I.): Ruska gripa, ameriška nadaljevanka, 14.25 TV-izložba, 14.40 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.55 TV-izložba, 15.15 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.50 Danin dinosvet, kanadska otroška nanizanka, 16.15 Varuška nindža: Ni ga!, nizozemska nadaljevanka za mlade, 16.40 Infodrom, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Premagajmo covid 19, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tanja Žagar: 20 let glasbene poti, koncertni spektakel, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Nevarni ovinki, italijanski film, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Napovedujemo PETEK, 26.02.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.15 Videotrak, 9.20 Ugriznimo znanost: Zakaj smo jezni?, oddaja o znanosti, 10.10 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija, smučarski skoki (M) - mala skakalnica, 11.35 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 13.20 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.00 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.30 Oddajniki in (dobre) zveze, dokumentarni feljton, 15.25 Migaj z nami, oddaja za razgibano življenje, 15.55 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija, smučarski tek, 10 km (M), 16.40 Nordijsko smučanje svetovno prvenstvo: smučarski skoki (Ž), ekipna tekma, 19.05 Videotrak, 20.15 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (M), kvalifikacije na srednji skakalnici, 21.55 Kongo: milijonarji kaosa, francoska dokumentarna oddaja, 23.00 Zadnja beseda!, 23.50 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (Ž), ekipna tekma, 1.20 Videotrak, 2.15 Info kanal SOBOTA, 27.02.2021, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.35 Infodrom, 10.50 Holly Hobbie, kanadska mladinska nadaljevanka, 11.15 TV-izložba, 11.35 Tarča, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Mestne promenade: Kamnik, dokumentarna serija, 14.35 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.50 TV-izložba, 15.05 Čudovita zgodovina smučanja, francosko-švicarska dokumentarna oddaja, 16.00 Alpe-Donava-Jadran, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 EMA 2021, 21.00 Kaj dogaja? 21.30 Tanek led, koprodukcijska nadaljevanka, 22.20 Poročila, Šport, Vreme, 22.45 Žvižgači, koprodukcijski film, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SOBOTA, 27.02.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 8.00 Spomini: Malči Jakša - Miša, 9.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, 10.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 11.40 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski tek, skiatlon (Ž), 12.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, 13.55 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski tek, skiatlon (M), 15.00 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija, smučarski skoki (Ž), 15.25 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija, smučarski tek, 5 km (Ž), 16.00 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (M), posamična tekma na srednji skakalnici, 18.50 Avtomobilnost, 19.20 Videotrak, 20.05 Neločljiva prijatelja, argentinski film, 22.00 Zvezdana, 22.55 “Prešerna noč” v Vrbi 2020, akustični koncert, 0.00 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (M), posamična tekma na srednji skakalnici, 2.05 Videotrak, 3.00 Info kanal NEDELJA, 28.02.2021, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice, 11.00 TV-izložba, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, 11.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.45 Zelena generacija/Yo- ung Village Folk, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Tanja Žagar: 20 let glasbene poti, koncertni spektakel, 15.10 TV-izložba, 15.30 Felicita, francoski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Šola za pošasti, risanka, 18.50 Mali Timotej, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Genialna prijateljica (II.), italijanska nadaljevanka, 21.10 Z Mišo: prof. dr. Tanja Rener, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 22.25 Orlek: knap'n'roll, dokumentarni film, 23.20 Janez Dovč & Sounds of Slovenia, glasbeni spot, 23.25 Ansambel Vedun, 23.35 Simfonični orkester RTV Slovenija in Francesc Prat, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo NEDELJA, 28.02.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 5.40 Videotrak, 6.20 Duhovni utrip, 6.35 Premagajmo covid 19, 7.05 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 7.30 34. srečanje tamburašev Slovenije, 8.00 Mogočni Misisipi, potopis, 9.00 Ambienti, 9.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, 10.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 12.15 Nogomet - evropska liga: vrhunci povratnih tekem šestnajstine finala, 12.45 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski tek, ekipni sprint (M), 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, 14.00 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski tek, ekipni sprint (M), 14.25 Nogomet - državno prvenstvo: Bravo : Mura, 24. kolo, 16.30 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki, mešane ekipe, 19.10 Videotrak, 20.00 Kolumbovi predhodniki – pravi odkritelji Amerike, nemška dokumentarna oddaja, 20.55 Bollywood - največja filmska industrija na svetu, britanska dokumentarna oddaja, 22.00 Žrebanje Lota, 22.10 Vikend paket, 23.25 Kaj dogaja?, 0.00 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki, mešane ekipe, 1.55 Videotrak, 2.40 Info kanal PONEDELJEK, 01.03.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha, preživetje družbe, 10.40 TV-izložba, 11.00 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Z Mišo: prof. dr. Tanja Rener, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Severna obzorja (I.): Seks, laži in Edovi posnetki, ameriška nadaljevanka, 14.25 TV-izložba, 14.40 S-prehodi: Vinska povezovanja, 15.10 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.25 Dober dan, Koroška, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Mestne promenade: Piran, dokumentarna serija, 17.55 Na kratko, 18.05 Nejko, risanka, 18.10 Simon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 20.55 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Umetni raj, 23.20 Umetnost v krizi, 23.40 Glasbeni večer, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo PONEDELJEK, 01.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.20 Videotrak, 10.30 Dobro jutro, 13.05 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.45 Deskanje na snegu - svetovno prvenstvo: paralelni veleslalom, 16.00 Zadnja beseda!, 17.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.50 Zelena generacija/Young Village Folk, 18.00 Sadar+Vuga XX, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Mogočni Misisipi, potopis, 20.50 Dediščina Evrope: Brecht, koprodukcijska nadaljevanka, 22.35 Dr. Mukwege, zdravnik, ki rešuje ženske, francosko-senegalska dokumentarna oddaja, 23.30 Pobeg, kratki igrani film AGRFT, 0.05 Deskanje na snegu - svetovno prvenstvo: paralelni veleslalom, 1.40 Videotrak, 2.35 Info kanal TOREK, 02.03.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Umetni raj, 10.35 TV-izložba, 10.50 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Severna obzorja, ameriška nadaljevanka, 14.25 TV-izložba, 14.40 Duhovni utrip, 15.00 TV-izložba, 15.15 Potepanja – Barangolások, 15.50 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 Kalimero: Polomija s korenjem, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Bolnišnica dobre karme (I.), britanska nadaljevanka, 20.50 Tajvan: demokracija v senci Kitajske, francoska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vre- Porabje, 25. februarja 2021 OD 26. februarja DO 25. MARCA me, 22.55 Slovenija - 30, 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.15 Napovedujemo TOREK, 02.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.50 Videotrak, 10.05 Dobro jutro, 11.20 EMA 2021, 12.40 Kaj dogaja?, 13.10 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski tek, 10 km (Ž) - prosta tehnika, 14.30 Deskanje na snegu - svetovno prvenstvo: paralelni slalom, 16.30 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski tek, 10 km (Ž) - prosta tehnika, 17.45 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (Ž), kvalifikacije na veliki skakalnici, 19.15 Videotrak, 20.00 Nikotin, mamilo, ki povzroča odvisnost, nemška dokumentarna oddaja, 20.55 Dalida, italijansko-francoski film, 23.05 Kaj govoriš? = So vakeres?, 23.25 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski tek, 10 km (Ž) - prosta tehnika, 0.35 Videotrak, 1.25 Info kanal SREDA, 03.03.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Koda, 10.40 TV-izložba, 11.00 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Severna obzorja (I.): Severni sij: Pravljica za odrasle, ameriška nadaljevanka, 14.20 TV-izložba, 14.35 Osmi dan, 15.10 Umetnost v krizi, 15.20 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.35 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.15 Male sive celice: OŠ Križevci in OŠ Leskovec pri Krškem, kviz, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Res sprejeti?: Vegani, dokumentarna oddaja, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Gregor Strniša: Vesolje, 18.00 Zmedi gre v Zakajzato, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Little Woods, ameriški film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Panoptikum, 23.50 Res sprejeti?: Vegani, dokumentarna oddaja, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SREDA, 03.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.45 Videotrak, 10.00 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice, 10.55 Dobro jutro, 13.10 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski tek, 15 km (M) - prosta tehnika, 15.10 Ambienti, 15.35 Vikend paket, 17.00 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (Ž), posamična tekma na veliki skakalnici, 19.20 Videotrak, 20.05 Anton Bruckner, prezrti genij, glasbeno-dokumentarni film, 21.10 Moje mnenje, 22.00 Žrebanje Lota, 22.10 Umori na podeželju (XX.): Smrt v stripu, britanska nanizanka, 23.50 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (Ž), posamična tekma na veliki skakalnici, 1.40 Videotrak, 2.35 Info kanal ČETRTEK, 04.03.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Res sprejeti?: Vegani, dokumentarna oddaja, 10.35 TV-izložba, 10.50 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Severna obzorja, ameriška nadaljevanka, 14.25 TV-izložba, 14.40 Slovenci v Italiji, 15.10 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, portretna oddaja, 15.45 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Medvrstniška podpora, 18.00 Dinotačke, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Dediščina Evrope: Brecht, koprodukcijska nadaljevanka, 1.20 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.05 Napovedujemo ČETRTEK, 04.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.45 Videotrak, 10.00 Panoptikum, 10.55 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija, smučarski skoki (M) - velika skakalnica, 12.30 Dobro jutro, 15.10 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija, smučarski tek, 10 km (M), 16.30 Samorastniške kronike, dokumentarni feljton, 17.15 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (M), kvalifikacije na veliki skakalnici, 19.00 Videotrak, 20.00 Povezani z naravo, avstrijska dokumentarna oddaja, 20.55 Avtomobilnost, 21.30 Ambienti, 22.00 Sozvočje svetov: Alpske sanje (Komorni godalni orkester in Eva- Nina Kozmus), 22.30 Slovenska jazz scena, 23.25 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (M), kvalifikacije na veliki skakalnici, 0.55 Videotrak, 1.55 Info kanal Pust v vrtcih Gornji Senik in Števanovci Ob pričakovanju pusta smo se v Vrtcu Gornji Senik spremenili v pajacke. Plesali, hodili, vrteli in poskakovali smo kot pajacki. Izdelali smo si imenitne barvite naglavne kronice s kraguljčkom, ki je ob vsakem skoku lepo zazvenel. Pustni čas V vrtcih smo se že nekaj časa pred pustom pogovarjali o tem veselem, norčavem prazniku. Na fotografijah smo si ogledali različne pustne šeme, jih poimenovali v slovenskem jeziku in jih narisali. Izdelali smo pisano pustno dekoracijo za igralnico, smejoče klovne in druge maske. Ponavljali Pustne šeme v Sakalovcih smo barve, rajali ob pustnih pesmicah in peli. Na pustni torek pa smo se maškare zbrale, glasno pele, rajale in preganjale zimo. Sladkali smo se s krofi in se lepo imeli. Maškare v Vrtcu Gornji Senik Pustno rajanje v Monoštru Romana Trafela vzgojiteljica asistentka ŠEMI IZ VRTCA SAKALOVCI Otroci iz Vrtca Gornji Senik (spremenili smo se v pajacke) Starodavna šega, ki se je ohranila še dandanes na pustni torek, je letos minila brez množičnih druženj, drugače, kot smo je vajeni. Na pustni dan so si tudi otroci iz obeh porabskih vrtcev nadeli izvirne pustne maske in kostume. V vrtcu smo povedali, zapeli in zaplesali znane pustne pesmice in se posladkali s pustnimi krofi. Na vrtčevskem igrišču v Vrtcu Števanovci so nas obiskali šolarji, našemljeni v maškare, in nam zapeli pustno pesmico, mi pa smo jim v zahvalo pomahali skozi okno. Upajmo, da bodo pustne maske tudi letos hitro odgnale mrzlo zimo in kmalu prinesle toplo pomlad. Andreja Serdt Maučec vzgojiteljica asistentka 3500 Ft/l 100 % sadja Sok črnoplodne aronije Pijmo ga, da bomo zdravo živeli! porabje.hu Proizvajalec: Róbert Merkli 0036 30 957 3279 Brezplačna dostava na dom! TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács pri nakupu 6 steklenic vam sedmo steklenico podarimo Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB