SLOVENSKE KNJIŽNICE V STEVIEKAH SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH Naslov podzbirke: Podatke zbrala, obdelala in uredila: Naslov: Vnos podatkov: Priprava za tisk: Splošne knjižnice ISSN 1581-5269 Silva Novljan Splošne knjižnice. Poročilo za leto 2002 Marija Herakovič Marija Herakovič Izdala in založila: Odgovarja: Naklada: Narodna in univerzitetna knjižnica Lenart Šetinc 120 izvodov VSEBINA Stran SEZNAM TABEL V BESEDILU. 6 SEZNAM SLIK V BESEDILU. 6 0. UVOD. 7 L ORGANIZIRANOST KNJIŽNIC. 8 2. PROSTOR, OPREMA. 9 3. KNJIŽNIČNO GRADIVO. 10 4. KNJIŽNIČNI DELAVCI. 12 5. FINANČNA OCENA. 13 6. UPORABNIKI. 14 7. GIBANJA NA PODROČJU KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI. 17 8. ZAKLJUČEK. 23 9. PUBLIC LIBRARIES. 25 10. TABELARNI PRIKAZI. 27 11. PRILOGE 57 SEZNAM TABEL V BESEDILU Tabela 1: Knjižnična zbirka Tabela 2: Prirast knjižničnega gradiva Tabela 3: Člani knjižnic Tabela 4: Obiski knjižnic Tabela 5: Izposoja knjižničnega gradiva Tabela 6: Povprečje nekaterih značilnosti knjižnic od leta 1990 do 2002 Tabela 7: Značilni delovni pogoji in uporaba knjižnic od leta 1990 do 2002 SEZNAM SLIK V BESEDILU Slikal: Deleži knjižnične zbirke in prirasta v letu 2002 po vrstah knjižničnega gradiva Slika 2: Deleži knjižničnih delavcev v letu 2002 po vrsti knjižničnih opravil Slika 3: Deleži dohodkov knjižnic v letu 2002 po virih financiranja Slika 4: Indeksi (rast nad 100) značilnih elementov delovanja knjižnic od leta 1991 do 2002 6 0. UVOD Zbrane podatke so z izpolnjenim vprašalnikom o knjižnični dejavnosti na območju osrednje knjižnice Državni matični službi za knjižničarstvo pri Narodni in univerzitetni knjižnici poslale osrednje splošne knjižnice, upravne enote. Podatke o posameznem izposojevališču in podatke o knjižnični dejavnosti v posamezni občini imajo osrednje knjižnice in občine. Pričujoče poročilo ponuja podobo splošne knjižnične dejavnosti na območju posamezne osrednje knjižnice ter povprečno podobo splošne knjižnične dejavnosti na državni ravni. Primerjave so narejene glede na število prebivalcev z dne 31.12.2002 (Urad za statistiko Republike Slovenije): 1.995.033, od tega mladih do vključno 15. leta starosti 324.701, povprečne vrednosti EUR 226,22 SIT v letu 2002 in z upoštevanjem strokovnih knjižničarskih priporočil: - Standardi za splošne knjižnice. Predlog. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica 2001 , - Splošne knjižnice. IFLA/UNESCO standardi za splošne knjižnice. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica 2002. Svetovalna služba za splošne knjižnice pri Državni matični službi za knjižničarstvo je pri spremljanju knjižnic izhajala iz zakonsko opredeljenih nalog, določenih z: - Zakonom o knjižničarstvu. Uradni list RS 2001, št. 87, - Zakonom o državni statistiki. Uradni list RS 1995, št. 45. Pri analiziranju podatkov je upoštevala še drugo obstoječo zakonodajo, ki tudi usmerja delovanje splošnih knjižnic: - Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe,- Uradni list RS 2003, št. 73 , - Uredba o osnovnih storitvah knjižnic. - Uradni list RS 2003, št. 29, - Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Uradni list RS 2002, št. 96, - Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi. Uradni list RS 1998, št. 24, - Zakon o lokalni samoupravi. Uradni list RS 1993, št. 72, - Zakon o financiranju občin. Uradni list RS 1994, št. 80, in sodobne razvojne značilnosti knjižničarstva. V poročilu smo kazalce povprečne razvitosti knjižnic primerjali z določili Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Pravilnik) povsod, kjer so nam podatki dopuščali. Označeni so ležeče. Te primerjave smo uporabili za ilustracijo doseganja minimalnih pogojev, ki naj bi jih izpolnjevala vsaka knjižnica, ker je tudi doseženo povprečje zgovorna priča razvitosti splošnih knjižnic. S Pravilnikom označeni minimalni pogoji za izvajanje knjižnične javne službe pa izhajajo v pretežni meri iz doseženega razvoja splošnih knjižnic v letu 2000. 7 1. ORGANIZIRANOST KNJIŽNIC 1.1 KNJIŽNIČNA MREŽA 60 osrednjih knjižnic (upravnih enot) poroča, da deluje na območju 193 občin. Naj večje število občin na območju ene knjižnice je 15. 13 osrednjih knjižnic je sestavni del zavoda, ki združuje poleg knjižnične še druge dejavnosti. Iz tabele: 1 Organizacijske enote osrednjih knjižnic razberemo naslednje značilnosti splošne knjižnične mreže: Upravne enote vodijo evidenco delovanja o 248 knjižnicah, izposojevališčih. 13 osrednjih knjižnic nima dislociranih knjižnic, ostale pa imajo od 2 do 20 le teh. Povezujejo jih v mrežo, ki jo sestavlja 60 osrednjih knjižnic, njihovih 178 krajevnih knjižnic in 10 bibliobusov. Bibliobusi imajo skupaj 633 postajališč v 579 krajih na območjih 22 osrednjih knjižnic. 27 osrednjih knjižnic oskrbuje 124 krajev s premičnimi zbirkami, kjer je 124 postajališč teh zbirk. Skupaj 995 izposojevalnih mest (60 osrednjih knjižnic, 178 krajevnih knjižnic, 633 bibliobusnih postajališč, 124 postajališč premičnih zbirk) pa ne zadovoljuje potreb po dostopnosti knjižničnega gradiva, saj poročajo knjižnice o 80 krajih, kjer bi bilo potrebno po njihovi oceni organizirati krajevno knjižnico, za ostale kraje pa predlagajo uvedbo potujoče knjižnice, okoli 1.020 postajališč. V knjižnični mreži je 74,84% realiziran načrt mreže krajevnih knjižnic in 42,60% načrt ureditve postajališč potujočih knjižnic. 1.2 ODPRTOST Vsa izposojevalna mesta so bila odprta 309.117 ur v letu (tabela: 2 Prostor, oprema, odprtost). Nekatere knjižnice so uvedle tudi izposojo na domu in po pošti, večina knjižnic pa je oblikovala svojo spletno stran, kjer ponuja nekatere storitve. Knjižnice so odprte v povprečju 558 sekund na prebivalca. Indeks rasti glede na leto 2000 je 101,27. 8 2. PROSTOR, OPREMA 2.1 PROSTOR Po podatkih tabele 2 Prostor, oprema, odprtost imajo v letu 2002 vse knjižnice skupaj 68.667,60 m 2 prostora. Prostor knjižnic seje povečal v primerjavi s preteklim letom za skupaj 2.446 m 2 . Knjižnice imajo v povprečju 34 m 2 na 1000 prebivalcev. Indeks rasti glede na leto 2000 je 111,15. V povprečju dosegajo na 10.000 prebivalcev 344,19 m 2 in tako presegajo določilo Pravilnika 300 m 2 na 10.000 prebivalcev, indeks 114,73. 2.2 KNJIŽNE POLICE IN ČITALNIŠKI SEDEŽI Knjižnice imajo 160.663 tekočih metrov knjižnih polic, povprečno za 48 enot knjižničnega gradiva na en meter knjižne police (Tabela 2). Okoli 80 % knjižničnega gradiva je urejenega v prostem pristopu (Tabela 8). V knjižnicah je 4.827 čitalniških sedežev, povprečno 20 sedežev na knjižnico, kar je 2,4 sedežev n a 1 000 p rebivalcev (Tabela 2). Indeks rasti glede na leto 2000 je 101. Povprečje presega določilo Pravilnika, 2 sedeža na 1000 prebivalcev, indeks 120, ker je normativ nižji od že doseženega povprečja. 2.3 RAČUNALNIŠKA OPREMA Računalnika delovna mesta za uporabnike (osebni računalnik, terminal): V knjižnicah je skupaj 723 računalniških mest za uporabnike. Na 454 računalniških delovnih mestih imajo uporabniki dostop do interneta, kar pomeni povprečno 0,23 na 1000 prebivalcev. V povprečju imajo 0,36 uporabniških računalniških mest na 1000 prebivalcev (Tabela 2). Indeks rasti glede na leto 2000 je 133. Normativ Pravilnika je nižji od že doseženega povprečja, določa 0,25 računalniškega delovnega mesta, in je presežen; indeks 144. 9 3. KNJIŽNIČNO GRADIVO 3.1 KNJIŽNIČNA ZBIRKA Tabela 1: Knjižnična zbirka Povprečno število enot knjižničnega gradiva na 1.000 prebivalcev je 3.910. Indeks rasti glede na leto 2000 je 105, glede na določilo Pravilnika, 3,7 enote na prebivalca pa prav tako. V knjižnični zbirki je 176.752 enot referenčnega gradiva, to je 2,27% od celotne zbirke. Po podatkih tabel 3 in 3.1 je 38,50% knjig in neknjižnega gradiva namenjenega mladini (2.909.339 enot gradiva), kar je 8.960 enot knjižničnega gradiva na 1000 mladih prebivalcev. Med knjigami in serijskimi publikacijami je 801.527 enot gradiva v tujih jezikih (10,90 %). Med knjižničnim gradivom šestih osrednjih knjižnic je 86.441 knjig, 333 serijskih publikacij in 1.283 enot neknjižnega gradiva v jezikih manjšinskih etničnih skupin, pri čemer je Romom dostopno 5 enot gradiva v njihovem jeziku, Italijanom 24.363, Madžarom 63.689 enot knjižničnega gradiva. Med knjižničnim gradivom je 0,22 enot neknjižnega gradiva na prebivalca in dosega normativ Pravilnika, 0,3 enote, 73 %. V zbirki neknjižnega gradiva (tabela 3.2) je med kartografskim gradivom, slikami, grafikami, fotografijami, rokopisi, notnim gradivom, drobnim tiskom in tridimenzionalnim gradivom tudi 65,73 % enot gradiva, za uporabo katerega je potrebna oprema, ki predstavlja v skupni knjižnični zbirki naslednje deleže: videokasete in filmi 1,60 % ali celotne knjižnične zbirke, plošče, kasete, cd 1,80 %, multimedijsko gradivo 0,12 % in elektronski viri: CD-ROM 0,20 %. Elektronsko gradivo dopolnjuje 319 naslovov na daljavo dostopnega gradiva, med katerim je 112 zbirk serijskih publikacij. Knjižnično zbirko dopolnjuje 10.963 naslovov naročenih serijskih publikacij. (Tabela 4). Večino knjižnične zbirke je že dostopne v lokalnih računalniških katalogih, knjižnice ocenjujejo da v povprečju 83 %. Knjižnice navajajo, da imajo skupaj 7.923.926 enot knjižničnega gradiva v knjižnični zbirki (tabela 3.1), kar je 123.881 enot več od 7.800.045 vključenih v vzajemni katalog. Poleg teh , ki so dostopne s pomočjo listkovnih katalogov, pa imajo knjižnice še zmeraj nekaj neobdelanega gradiva. 10 3.2 PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Tabela 2: Prirast knjižničnega gradiva Povprečno število novih enot knjižničnega gradiva na 1000 prebivalcev je 203 in s tem je dosežen normativ Pravilnika, 200 enot, 115%. Med novimi knjigami, v kataloge so vključena tudi nekatera dela iz prejšnjih let, je 117.560 enot (34,43 %) za mladino (tabela 4), 362 enot na 1000 mladih prebivalcev. Med knjižničnim gradivom je bilo pridobljenih 21,28 enot neknjižnega gradiva na 1000 prebivalcev, kar pomeni 96,72% doseganje normativa Pravilnika, 22 enot. Med neknjižnim gradivom je bil največji prirast videokaset in filmov, 20.567 enot oziroma 48,03%, sledijo plošče, kasete, cd 31,90%, CD-ROM 6,54 %, kartografsko gradivo 4,02 % in drugo gradivo v manjših odstotkih (tabela 4.1). Med prirastom je bilo 394.805 ali 97,63 % enot knjižničnega gradiva pridobljenega v letu 2000, kar je 198 enot na 1000 prebivalcev. Način pridobivanja knjižničnega gradiva v letu 2002 (tabela 5) je: -nakup (60 osrednjih knjižnic); 323.872 enot -obvezni izvod (8 osrednjih knjižnic); 32.912 enot -zamena (42 osrednjih knjižnic); 1.757 enot -dar (59 osrednjih knjižnic); 36.264 enot Slika 1: Deleži knjižnične zbirke in prirasta v letu 2002 po vrstah knjižničnega gradiva Zbirka Prirast 1 4. KNJIŽNIČNI DELAVCI V vseh knjižnicah je skupaj redno zaposlenih 879,35 knjižničnih delavcev. Med njimi je zaposlenih 686,30 strokovnih knjižničarskih delavcev, 78,05% od vseh, kar pomeni 0,34 delavca na 1000 prebivalcev. Normativ Pravilnika, 0,32 strokovnega delavca, je presežen za 7,45%. Indeks rasli glede na leto 2000 pa je manjši, 103, ker je bilo povprečje v tem letu 0, 33 strokovnega delavca. Med zaposlenimi je še 11,21% ali 98,55 upravnih delavcev in 10,74% ali 94,50 tehničnih delavcev in manipulantov (tabela 6), skupaj 0,97 zaposlenih na 10.000 prebivalcev in s tem 96,76% doseganje normativa Pravilnika, 1 upravni ali tehnični delavec. 1 redno zaposlen knjižnični delavec je namenjen 2.269 prebivalcem. 699,65 zaposlenih ima strokovno knjižničarsko izobrazbo. 42 osrednjim knjižnicam so pri delu pomagali delavci, zaposleni preko javnih del in drugi, ki so po urah opravili delo okoli 138 zaposlenih. Večino dela so opravili na področju urejanja in vzdrževanja knjižničnega gradiva, priprave gradiva za računalniško poslovanje in pri izposoji. Slika 2: Deleži knjižničnih delavcev v letu 2002 po vrsti delovnih opravil 0 Knjižničarji H Upravni delavci □ Tehnični delavci 12 5. FINANČNA OCENA 5.1 PRIHODKI Za izvajanje programa so knjižnice pridobile 88,36 % sredstev od občin in države (znotraj tega je delež države 10,98%, predvsem za nakup knjig), 9,45% predstavljajo lastna sredstva. Poleg tega so knjižnice pridobile še 2,13% sredstev z drugimi načini. (Tabela 10). Slika 3: Deleži dohodkov knjižnic v letu 2002 po virih financiranja 5.2 ODHODKI Knjižnice so porabile 52,35% sredstev za plače, 23,11% za materialne stroške (med temi sredstvi je poraba sredstev za avtomatizacijo znašala 2,13%, poraba za izobraževanje zaposlenih pa 3,17%), 17,86% za nakup knjižničnega gradiva (med temi sredstvi je bilo 0,72% porabljenih za elektronske vire, ki so jih izbrale same), 6,67% za investicije (brez urejanja prostora, med njimi pa je bilo 25,88% sredstev porabljenih za nakup računalniške opreme), tabela 11. Knjižnice so porabile povprečno 3.807 SIT na prebivalca (z investicijami, ki pa ne vključujejo tudi urejanje prostora), na člana pa 15.427 SIT. Strošek enega obiska je 920 SIT, strošek izposojene enote knjižničnega gradiva je 353 SIT. Za kupljeno enoto knjižničnega gradiva so knjižnice porabile 4.189 SIT. Od skupnih odhodkov je bilo porabljenih za nakup knjižničnega gradiva 680 SIT na prebivalca, za plače 1.993 SIT na prebivalca. Za izobraževanje knjižničnih delavcev je bilo porabljenih v povprečju za delavca 63.433 SIT. □ Matični zawd □ Lastni prihodki ■ Drugo g Občina ■ Država 13 6. UPORABNIKI 6.1 ČLANI Tabela 3: Člani knjižnic V knjižnice je včlanjenih 24,68% prebivalcev. Knjižnice so včlanile 42,72% mladih prebivalcev in med člani je 28,18% mladih do 15. leta starosti (tabela 7). Med 1000prebivalci je 245 članov. 6.2 OBISKOVALCI Tabela 4: Obiski knjižnic V povprečju obišče knjižnico za izposojo knjižničnega gradiva na dom ali za njegovo uporabo v knjižnici ter zaradi udeležbe na prireditvah vsak prebivalec 4,13-krat (tabela 7), na uro je v knjižnici povprečno 27 obiskovalcev. 14 6.3 IZPOSOJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Tabela 5: Izposoja knjižničnega gradiva Član si je izposodil 43,64 eno knjižničnega gradiva. Knjižnična zbirka se je izposodila 2,75 krat. V povprečju je bilo 1000 prebivalcem izposojenih 10.768 enot knjižničnega gradiva, večina na dom, 86,56% (tabela 9). Na dom je bilo izposojeno 55,15% leposlovnega gradiva in 44,85% neleposlovnega gradiva. Večina gradiva med na dom izposojenim gradivom so bile monografije, serijskih publikacij je bilo le 2,25%. 1 strokovni knjižnični delavec je v povprečju izposodil 31.317 enot knjižničnega gradiva, en knjižnični delavec pa 24.441 enot. V povprečju je bilo na uro odprtosti knjižnice izposojenih 70 enot knjižničnega gradiva. V medknjižnični izposoji je krožilo 12.300 enot knjižničnega gradiva (0,15% knjižnične zbirke, tabela 9). Knjižnice poročajo, da so uporabnikom posredovale še 434.577 informacij in 1.377.655 fotokopij (tabela 8). 6.4 PRIREDITVE Knjižnice so imele 14.505 prireditev. Vsako izposojevališče povprečno 61 prireditev v letu, na eni prireditvi pa je bilo v povprečju 40 obiskovalcev. 15 7. GIBANJA NA PODROČJU KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI 17 Tabela 6: POVPREČJE NEKATERIH ZNAČILNOSTI SPLOŠNIH KNJIŽNIC OD LETA 1990 DO 2002 Tabela 7: ZNAČILNI DELOVNI POGOJI IN UPORABA KNJIŽNIC OD LETA 1990 DO 2002 Slika 4: Indeksi (rast nad 100) značilnih elementov delovanja knjižnic od leta 1991 do 2002 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 8. ZAKLJUČEK Za zaključek bomo s povprečji preverili, kako se povprečna knjižnica približuje določilom Uredbe o osnovnih storitvah, ki je začela veljati letos. Vsaka mora zagotavljati državljanom enake osnovne knjižnične pravice, pa naj si bo npr. organizirana kot nesamostojna krajevna knjižnica za več kot 1.500 prebivalcev na najmanj 35 m 2 , ali kot samostojna knjižnica za najmanj 10.000 prebivalcev na najmanj 300 m 2 , kot določa Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe za prvo razvojno obdobje. V skladu s 3. členom Uredbe o osnovnih storitvah naj bi knjižnica izvajala in omogočala naslednje osnovne storitve: Vpogled v knjižnične zbirke v prostem pristopu in njihova uporaba sta glede na določila Pravilnika in doseženo povprečje ovirana. Poglejmo na primeru samostojne knjižnice na območju z 10.000 prebivalci. Tu je uporabniku še omogočen vpogled na 88% delež 39.100 enot knjižničnega gradiva, ki ga mora knjižnica urediti na 344 m 2 prostora, za kar potrebuje 815 m knjižnih polic. Zelo ovirana in neusklajena z uporabnikovimi knjižničnimi pravicami pa je uporaba gradiva, saj je potrebno v tem prostoru postaviti še 24 čitalniških sedežev, 3, 6 uporabniških računalniških mest in delovni prostor za 4,36 knjižničnih delavcev in seveda fotokopirni stroj in opremo za uporabo neknjižnega gradiva. Uporabo javnih klasičnih knjižničnih katalogov, vzajemnega kataloga, in drugih podatkovnih zbirk in informacijskih virov zagotavlja knjižnica po zbranih podatkih nepopolno. Ima poleg premalo prostora tudi premalo knjižničnih delavcev, da bi lahko zagotovila tekočo obdelavo knjižničnega gradiva in izobraževanje uporabnikov, saj za obdelavo 2.043 enot prirasta knjižničnega gradiva porabi delovni čas približno enega delavca, enega delavca za vodenje, administrativna in tehnična opravila, dva pa ostaneta na voljo uporabnikom za izobraževanje, svetovanje ter pomoč pri 45 umi odprtosti na teden in 27 obiskovalci na uro. Dostop do splošno dostopnih elektronskih virov javnih oblasti in njihovo uporabo ni omogočen, ker manjka okoli 80 krajevnih knjižnic, ker ima obstoječa knjižnica le 0,23 računalnikov z internetom na 1000 prebivalcev in ker zaposleni ne morejo zagotoviti niti dostopnosti javnih dokumentov svoje knjižnice. Posredovanje informacij o gradivu in iz gradiva je nepopolno, ker je okoli 83% zbirke obdelane, nezadovoljiva pa je tudi referenčna zbirka, saj obsega le 2, 26% knjižnične zbirke, pa še ta ni vselej prosto dostopna. Dostopnost informacij na daljavo pa se ne more dopolnjevati s sedanjim številom delavcev in z nakupom elektronskih virov s povprečno ceno 4.189 SIT za enoto knjižničnega gradiva. Izposojo knjižničnega gradiva v knjižnici in na dom knjižnica intenzivno podpira, tudi z nabavo knjižničnega gradiva predvsem po željah prebivalcev, včasih z neomejenim podaljševanjem in številom izposoje enot gradiva, zato da pridobi prostor na policah, čas za interno strokovno delo in lastna sredstva z zaračunavanjem svojih storitev: za vsako na dom izposojeno enoto knjižničnega gradiva pridobi na različne načine lastni dohodek v povprečju 36,82 SIT. To je dodaten prispevek davkoplačevalca k že plačanim 314 SIT na vsako izposojeno enoto, če si želi izposoditi gradivo na dom. Medknjižnična izposoja obstaja, je pa kot možnost dopolnilne ponudbe knjižničnega gradiva malo uporabljana, 50 enot v povprečju je bilo izposojenih na knjižnico, ker bremeni žep uporabnika in se ta raje zadovolji z obstoječo ponudbo knjižnice. Usposabljanje uporabnikov za uporabo knjižnice , pomoč in svetovanje pri iskanju gradiv, informacij in pri uporabi knjižnice je pri doseženem povprečju težko zadovoljivo in kakovostno. Na strokovnega knjižničnega delavca je 31.317 enot izposoje knjižničnega gradiva, 70 enot na uro. V uri pa lahko knjižničar v naši knjižnici z 10.000 prebivalci, ki je sam na izposoji vsak dan osem ur, posveti okoli dve minuti časa vsakemu obiskovalcu. Uporabniki so zato pretežno prepuščeni sami sebi in nepopolno strokovno urejeni knjižnici ali pa hitri pomoči knjižničarja, ki se skrči na ponudbo večjega števila knjig, primernih za vsak okus oziroma nadomestljivih. Najslabše pa je, ko mora knjižnica na taka delovna mesta razporediti neustrezno pomoč, delavca, zaposlenega preko javnih del, ki nima zadovoljivega znanja za svetovalno delo v knjižnici. Seznanjanje z novostmi v knjižnici je bilo nepopolno omogočeno s prirastom novega knjižničnega gradiva, kjer so med 203 enotami na 1000 prebivalcev predvsem knjige, in več gradiva za mladino kot za odrasle. Gradivo pa tudi ni ustrezno predstavljano z razstavami in drugimi oblikami, saj se je število članov povečalo le za 0,3%, kar pomeni, da knjižnice pridobivajo in predstavljajo knjižnično gradivo še zmeraj za že znanega uporabnika in bolj za njegove želje kot potrebe, manj ali celo nič pa nagovarjajo neuporabnike in prebivalce s posebnimi potrebami. Preslikovanje iz knjižničnega gradiva, ki je v lasti knjižnice omogoča predvsem klasični preslikovalni stroj, tudi uporabnikom, ki nimajo denarja za plačilo stroškov izposoje na dom. Knjižnica je izdelala povprečno 5.788 fotokopij. Rezerviranje knjižničnega gradiva : nadstandardna ponudba, s katero knjižnica pridobiva lastna sredstva ob premajhnem prirastu in morebitni neomejeni izposoji novosti. Uporaba tehnične opreme namenjene uporabnikom je zaradi kadrovskih in prostorskih težav ovirana in ne vselej gospodarno izkoriščena. Dostop do svetovnega spleta ni vsem prebivalcem omogočen, ker manjka okoli 80 krajevnih knjižnic, ker ima obstoječa knjižnica le 0,23 računalnikov z internetom na 1000 prebivalcev, ovira pa ga tudi neznanje, plačilo storitev, čakalne vrste in podobno. Dostop do dejavnosti in prireditev je bogat predvsem za prebivalce, ki žive blizu osrednje knjižnice. Knjižnica je imela povprečno 61 prireditev in 2.440 obiskovalcev. Kljub povečanem obisku prireditev pa je vprašljiv njihov vpliv na izposojo in obisk knjižnice, kjer zaznamo manjši padec, in na bralno kulturo. Kako deluje takšna knjižnica? Z velikim ustvarjalnim prizadevanjem zaposlenih, ki obljublja izboljšanje storitev za potrebe sodobnega osveščenega uporabnika kakor tudi za potencialnega uporabnika knjižnice. 9. PUBLIC LIBRARIES The most prominent feature of public libraries is their openness to general public. With special regard to tliis characteristics origins of public libraries in territories which nowadays form the Republic of Slovenia can be traced back as far as to the year 1 569 when the first library o f the kind was founded b y the States of the P rovince o f Kranjska (Camiola), its individual instigator being Primož Trubar, founder of Slovenian literary tradition. Treasures of libraries, established ffom then onvvards either by convents and other ecclesiastical institutions or as family assets by nobility, were hardly accessible to anyone but a very restricted circle of users, moreover, most of them remained closed to outsiders completely up to the end of the 18 th Century. The only notable exception were a few proprietary libraries owned by wealthy townsmen which fulfilled to a certain degree general cultural and educational missions by allovving men of letters and scholars to make use of their holdings. Evolution of the public function of libraries was accelerated by the enlightening, state-supported policy of Austria which decided to establish a central and publicly accessible research library in each of its provinces. Thus it came about that, in 1774, the Lyceum Library, made up mostly of book collections of abolished convents, was founded, initiating so to say the era of publicly accessible libraries. Public libraries, established primarily in order to meet general needs of common rural as well as urban population, have their origin in the enlightenment movement of the late 18"' Century which resulted in the promotion of theological and other reading societies. In the mid-19" 1 Century, a network of 450 libraries vvith total stock of about 122.000 books, run by reading, educational and vvorkers’ societies, was established by Slovenian Christian Social Union, making trne the initiative first explicitly proclaimed by the Slovenian Society in 1948. In boroughs and towns the so-called public reading societies had been introduced since 1861; as a result as many as 54 reading societies were active by the end of the decade and some of them, in particular those in more developed localities, got eventua!ly tmasformed into real public libraries. The second half of the 19 th Century saw also appearing of societies or libraries established primarily for vvorkers. In the period betvveen the two world wars the number of public libraries, mainly sponsored either by political parties or by local authorities and schools, increased considerably. Prior to 1940 there were thus already 850 libraries possessing total stock of 580.000 Books. Municipal public libraries, hovvever, vvere practically the only ones to be run according to professional standards as customary at the time. After World War II. public libraries w ere a lso officially recognized as a public Service; this status o f theirsvvas explicitly confirmed by the first Slovenian Library Law of 1961. Parallel to public libraries, hovvever, libraries also serving basically general reading needs vvere organized by trade unions in enterprises and institutions. Public libraries vvith collections and catalogues of bibliographic tools for local history research, called “study” libraries, vvere established in regional centres. In 1971, for ali enumerated types of libraries a netvvork of public libraries vvas established in order to meet general readres’ needs vvith regard to education, information, cultural activity and entertainment. Library Lavv of 1982 stipulated modalities of their cooperation vvith other types of libraries vvith a vievv of establishing in this vvay a uniform library information system in Slovenia. The nevv Library Act of 2001 linked the responsibilities and tasks of libraries vvith the needs of the information society and underlined their cooperation and coordination. Detailed standards for their management, activities and Services vvere endorsed in 1985. The draft of nevv national standards vvhich are to be accepted by appropriate bodies vvas created simultaneously vvith the nevv IFLA standards. Consultancy and information centre for public libraries is vvith the National and University Library, Turjaška 1, 1000 Ljubljana, Republic of Slovenia, telephone+386 1 58 61 300, fax: +386 1 58 61 346, e-mail: dms@nuk.uni-lj.si and vvith the follovving library associations: - Union of Public Libraries - Section for Public Libraries of the Library association of Slovenia 25 LIBRA RIES Total Administrative Units: 60 Number of Respondents: 60 Service Points: 248 COLLECTIONS Books and Bound Periodicals: 7.356.060 Current Periodicals - Titles: 10.963 Manuscripts: 13.547 Non - Books Materials: 430.438 Total: 7.800.045 ADDITIONS Books and Bound Periodicals: 361.948 Non - Books Materials: 42.448 Total: 404.396 FACILITIES AND SERVICES Percentage Stock on Open Access: 83,00 Percentage Catalogue Records Automated: 87,00 Number of Workstations for users: 723 Number of Workstations connected to the internet (included above): 454 USE AND USERS Registered Members: 492.334 Loan Transactions: 21.483.595 Number ofVisits: 8.249.095 Inter Library Loans: 12.300 Potential Total population Served: 1.995.033 LIBRARY STAFF Trained Librarians: 686 Other Library Staff: 193 Total Staff: 879 RECURRENT EXPENDITURE Staff: 3.976.608.836 SIT (17.578.502 EUR) Aquisitionof Stock: 1.356.701.516 SIT (5.997.266 EUR) Other Expenditure: 2.264.030.456 SIT (10.008.091 EUR) Total Expenditure: 7.595.340.808 SIT (33.575.019 EUR) INCOME Public Funding: 6.400.431.681 SIT (28.292.952 EUR) Fees and Charges: 684.708.921 SIT (3.026.739 EUR) Other Income: 158.363.791 SIT (700.043 EUR) Total Income: 7.243.504.393 SIT (32.019.734 EUR) 26 10. TABELARNI PRIKAZI 27 1 ORGANIZACIJSKE ENOTE OSREDNJIH KNJIŽNIC (2002) 29 1 ORGANIZACIJSKE ENOTE OSREDNJIH KNJIŽNIC (2002) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalci II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev Ul. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 pebivalcev. 30 2 PROSTOR, OPREMA, ODPRTOST (2002) 31 2 PROSTOR, OPREMA, ODPRTOST (2002) 32 3 ZBIRKA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2002) 33 3 ZBIRKA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2002) 34 3.1 ZBIRKA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2002) 35 3.1 ZBIRKA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2002) * Zajeto je tudi gradivo, ki še ni računalniško obdelano. 36 3.2 ZBIRKA NEKNJIŽNEGA GRADIVA (2002) 37 3.2 ZBIRKA NEKNJIŽNEGA GRADIVA (2002) 38 4 PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2002) 39 4 PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2002) 40 4.1 PRIRAST NEKNJIŽNEGA GRADIVA (2002) 41 4.1 PRIRAST NEKNJIŽNEGA GRADIVA (2002) 42 5 PRIRAST PO NAČINU NABAVE (2002) 43 5 PRIRAST PO NAČINU NABAVE (2002) 44 6 KNJIŽNIČNI DELAVCI (2002) 45 6 KNJIŽNIČNI DELAVCI (2002) 46 7 ČLANI, OBISKOVALCI (2002) 47 7 ČLANI, OBISKOVALCI (2002) 48 8 UPORABA STORITEV V KNJIŽNICI (2002) 49 8 UPORABA STORITEV V KNJIŽNICI (2002) 50 9 IZPOSOJA NA DOM (2002) 51 9 IZPOSOJA NA DOM (2002) 52 10 PRIHODKI - BREZ INVESTICIJ (2002) 53 10 PRIHODKI - BREZ INVESTICIJ (2002) 54 11 ODHODKI (2002) 55 11 ODHODKI (2002) 56 11. PRILOGE 57 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Državna matična služba za knjižničarstvo PODATKI O SPLOŠNI KNJIŽNICI Poročilo za leto 2002 L Uradno ime knjižnice Ime matične ustanove (nesamostojne knj ižnice):___ Ime knjižnice:___ Občina:_____Kraj:_ Ulica in hišna številka:_ Telefon :____ Faks:_ Elektronski naslov:___ (Opomba: Če so podatki za letošnje leto drugačni, jih prosimo priložite na posebnem listu.) 2. Občine in prebivalstvo na območju knjižnice (stanje 31.12.2002) Število občin:_ Število prebivalcev na območju knjižnice:_Od tega mladih (do 15. let): Število naselij z več kot 10.000 prebivalci:_ Število naselij z 2.000 do 9.999 prebivalci :_ Število naselij z manj kot 2.000 prebivalci:_ 3. Knjižnična mreža na območju knjižnice _ 3.1 Število knjižnic (vse, tudi osrednja, v krajih z več kot 2.000 prebivalci);_ Število krajev z več kot 2.000 prebivalci brez knjižnice:_ 3.2 Bibliobus □ Da □ Ne Ime knjižnice, kjer je sedež:_ Število krajev s postajališči bibliobusa:_ Število postajališč bibliobusa:_ Premične zbirke: □ Da □ Ne Število krajev s premičnimi zbirkami:_ 3.3 Število postajališč premičnih zbirk: _ Število krajev z manj kot 2.000 prebivalci brez knjižnične dejavnosti: (Opomba: Kraj z več kot 2.000 prebivalci pomeni lahko tudi območje z radijem 4 km, kjer je več kot 2000 prebivalcem namenjena knjižnica. Njen sedež je običajno v naselju, kamor prebivalci gravitirajo zaradi določenih vzrokov, npr. največje naselje, občina, šola, prometno središče in podobno.) 4. Odprtost knjižnice za obiskovalce Število ur tedenske odprtosti izposojevališča osrednje knjižnice:_ Letno število ur odprtosti vseh izposojevališč (osrednje knjižnice, krajevnih knjižnic, bibliobusa in postajališč premičnih zbirk):_ 5. Knjižnični prostori i n oprema 6. Število in vrsta računalniške strojne opreme (OpombarČe isto opremo uporabljajo knjižničarji in uporabniki, jo uvrstite v rubrike po odstotku uporabe.) 7. Število računalniških mest za uporabnike, kjer je omogočena uporaba OPAC:_ Internet:_ Spletna stran knjižnice:_ Uporaba elektronskih virov:_Od tega gradiva javne oblasti (informacije javnega značaja):_ Urejanje besedil:_ Elektronska pošta:_ NUK, DMS O 8. Katalogi 8.1 Računalniški katalog Vzajemni katalog (COBIB): Aktivno članstvo: □ Da □ Ne Lokalni katalog: Skupno število naslovov 31.12.2002:_ % od skupne zbirke:_ Število izposojevališč z računalniškim katalogom: 8.2 Listkovni katalog Število izposojevališč brez računalniškega kataloga: Vrste listkovnih katalogov v teh izposojevališčih: (Opomba: Če imate križni katalog, ga navedite pod vse vrste, ki jih združuje. V rubriki drugi navedite samo bibliografske sezname premičnih zbirk: Vsaka premična zbirka mora imeti spremljajoči seznam bibliografskih enot: torej, kolikor premičnih zbirk, toliko seznamov.)___ _ _ 9. Knjižnična zbirka 9.1 Skupno število enot v zbirki knjižničnega gradiva ( inventarne enote): Število enot knjižnega gradiva (inventarne enote): Število enot neknjižnega gradiva (inventarne enote): NUK, DMS 3 Število tekoče naročenih periodičnih publikacij: Naslovi__ Enote 9.2 Število naslovov in enot knjižničnega gradiva po UDK 9.3 Značilnosti ureditve knjižnične zbirke Odstotek knjižnične zbirke v prostem pristopu: Š tevilo knjižničnega gradiva (inventarne enote) za področje: Povprečno število enot knjižničnega gradiva v bibliobusu (vozilu); Povprečno število enot v premični zbirki:_ Povprečno število premičnih zbirk na eno postajališče:_ 9.4 Elektronski viri (Navedite število naslovov, dostopnih preko omrežja) a) Podatkovne zbirke:_Od tega: - s serijskimi publikacijami:_ s celotnimi besedili:_ - drugo (enciklopedije, slovarji):_ b) Digitalni dokumenti:_Od tega: - knjige:_ c) Elektronske serijske publikacije (posamezni dostopni naslovi):_Od tega: - naslovi, ki so tudi v tiskani obliki:_ d.) Avdiovizualni elektronski dokumenti:_ 10. Prirast knjižnične zbirke 10.1 Skupno število prirasta Naslovi: Enote: Število prirasta naslovov in enot knjig in brošur Število prirasta naslovov in enot neknjižnega gradiva Prirast novih naslovov tekoče naročenih serijskih publikacij: Naslovi:_Enote:_ 10.2 Prirast naslovov in enot knjižničnega gradiva po UDK 10.3 Prirast elektronskih virov (Navedite število naslovov, dostopnih preko omrežja) a) Podatkovne zbirke:_Od tega: - s serijskimi publikacijami:_ s celotnimi besedili:_ - drugo (enciklopedije, slovarji):_ b) Digitalni dokumenti:_Od tega: - knjige:_ c) Elektronske serijske publikacije (posamezni dostopni naslovi): _Od tega: - naslovi, ki so tudi v tiskani obliki:_ d) Avdiovizualni elektronski dokumenti:_ 10. 4 Prirast knjižničnega gradiva po načinu nabave 10.4.1 Prirast inventarnih enot NUK, DMS 5 10.4.2 Način prirasta elektronskih virov, dostopnih preko omrežja: Samostojni nakup:_Dar:_Sodelovalni akup(konzorcij: 11. Odpis knjižničnega gradiva 11.1 Inventarne enote knjižničnega gradiva 11.2 Število odpisanih elektronskih virov 12. Delavci knjižnice 12.1 Strokovni knjižničarski delavci 12.2 Drugi knjižnični delavci Skupno število redno zaposlenih knjižničarskih delavcev (Vseh tistih delavcev, ki imajo strokovni izpit in/ali formalno knjižničarsko izobrazbo):_ mt tv ntte 13. Prihodki knjižnice (brez inv esticij ) 14. Odhodki Način zbiranja sredstev za investicije Struktura porabljenih sredstev za investicije NUK, DMS 7 15. Število vseh članov v letu 2002 Skupaj (15.1 +15.2) (Vsak posameznik s svojo izkaznico. Član, vpisan na območju osrednje knjižnice, se šteje enkrat.) 15.1 Odrasli 15.2 Mladina 16. Obiskovalci knjižnice _ .__ 17. Uporaba knjižnice na daljavo . ' ' ■ Število uporabnikov izposoje gradiva v fizični obliki (poštar, knjižničar, faks): Število uporabnikov naročenih storitev po telefonu:_ 18. Uporaba elektronskih storitev Spletna stran: □ Da □ Ne Število obiskov: NUK, DMS 8 Uporaba spletne strani oziroma elektronskih storitev Število obiskov za uporabo posameznih vrst elektronskih virov 19. Število izposojenih enot knjižničnega gradiva .■rA' •_ - ■ • . ; : 19./ Izposoja na dom (Štejemo tudi gradivo v fizični obliki posredovano na daljavo) NUK, DMS 9 19.2 Izposoja vsega na dom izposojenega knjižničnega gradiva po UDK in JEZIKU 19.3 Izposoja vsega na dom izposojenega neknjižnega gradiva (Od skupaj izposojenega knjižničnega gradiva) 19.4 Registrirana izposoja gradiva v čitalnici oziroma uporaba v knjižnici 20. Kopije (Izdelava foto in drugih oblik za knjižnico in uporabnike): - Število fotokopij na papirju (enota je list):_ - Druge oblike (število fizičnih enot):_ 21. Naročene informacije o gradivu in iz gradiva (v knjižnici in z uporabo na daljavo) NUK. DMS 10 22. Medknjižnična izposoja 23. Prireditve 24. Program izobraževanja za uporabo knjižnice □ Da DNe Skupaj opravljenih ur učenja:_Od tega za uporabo elektronskih virov: Število udeležencev: mladina_odrasli__ 25. Knjižničarska dejavnost za italija nsko, madžarsko in romsko narodnost v Sloveniji (oziroma za posebne skupine uporabnikov - izvleček iz ustreznih tabel): Število enot zbirke knjig v jeziku manjšine:_Od tega prirast:_ Število naslovov serijskih publikacij v jeziku manjšine:_Od tega prirast:_ Število enot neknjižnega gradiva v jeziku manjšine:_Od tega prirast_ Število prireditev v jeziku manjšine (tudi dvojezične):_ Število prebivalcev manjšine:_ Posebna postavitev gradiva: □ Da □ Ne Poslovanje v jeziku manjšine: □ Da □ Ne NUK, DMS 11 26. Posebne zbirke knjižničnega gradiva Ime zbirke: Opis zbirke: 27. Novosti v letu 2001 27.1 Nova izposojevališča kraj:_ m 2 :_ odprtost na teden:_ 27.2 Nova dejavnost 27.3 Organizacije, službe, društva s pomočjo ali sodelovanjem katerih ste v poročevalskem letu opravili pogram: Oseba, ki je izpolnjevala vprašalnik: (Tiskane črke imena in podpis ) Direktor knjižnice: (Tiskane črke imena in podpis) Tel.:_ E. naslov: Žig Tel.:_ E. naslov:_ Opravljen strokovni izpit: □ Da □ Ne NUK, DMS 1 ? Zbiranje statističnih podatkov o delu slovenskih knjižnic Zakonske osnove Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (UL RS, št. 87/01, 33. člen) spremlja delovanje knjižnic in zbira statistične podatke o njihovem delu. Enako dolžnost ji nalaga Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica ( UL RS, št.84/98, člen 6). V skladu z Zakonom o državni statistiki (UL RS, št. 45/95, člen 32) deluje kot registrski organ, ki vodi uradno zbirko podatkov o knjižnicah, potrebnih za knjižnično dejavnost. Zaradi racionalnega izvajanja nacionalnega programa statističnih raziskovanj je dolžna posredovati te podatke Statističnemu uradu Republike Slovenije. Na osnovi Nacionalnega programa statističnih raziskovanj (UL RS, št. 111/2002), zbira podatke o šolskih knjižnicah Statistični urad Republike Slovenije, vse druge knjižnice pa morajo poročati Narodni in univerzitetni knjižnici. Vsebina vprašalnika Namen tega vprašalnika je zbiranje najosnovnejših statističnih podatkov o slovenskih knjižnicah. Vprašalnik temelji na definicijah in klasifikacijah Priporočil Generalne konference UNESCO o standardizaciji knjižnične statistike in mednarodnem standardu za knjižnično statistiko ISO 2789. Definicije in navodila o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja, je treba pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno prebrati. Frekvenca zbiranja podatkov V skladu z Nacionalnim programom statističnih raziskovanj je treba podatke o delu knjižnic zbirati vsaka tri leta. Ker pa mora NUK redno spremljati njihovo delovanje, izpolnjujejo knjižnice vprašalnike vsako leto, z izjemo šolskih knjižnic, katerih podatke zbira Statistični urad Republike Slovenije vsaka tri leta. Poročevalsko obdobje Poročevalsko obdobje tega vprašalnika je koledarsko leto 2002, to je obdobje od 1.1.2002 do 31.12.2002. Dostop do zbranih podatkov Posredovani podatki bodo objavljeni v publikacijah Narodne in univerzitetne knjižnice ter v Statističnem letopisu Republike Slovenije. Preko Interneta so statistični podatki dostopni na domačih straneh Narodne in univerzitetne knjižnice (http:// www.nuk.uni-lj.si) in Statističnega urada Republike Slovenije (http://www.sigov.si/zrs/) . Uporabniki statističnih podatkov morajo pri njihovi uporabi navesti vir podatkov. X TT TT/' 2 DEFINICIJE Knjižnica Knjižnica je vsaka organizirana zbirka monografskih in serijskih publikacij ter drugega knjižničnega gradiva, kjer zaposleni uporabnikom omogočajo uporabo gradiva ter jim pri tem pomagajo. Knjižnica zadovoljuje informacijske, raziskovalne, izobraževalne in sprostitvene potrebe uporabnikov. Ločimo naslednje vrste knjižnic: nacionalne, visokošolske, šolske, splošne in specialne. Nacionalna knjižnica je osrednja knjižnica države oziroma naroda in je ne glede na svoj uradni naziv odgovorna za zbiranje in hranjenje vseh pomembnih dokumentov, ki nastajajo v državi oziroma so stvaritve nekega naroda. Praviloma opravlja naslednje dejavnosti: zbira, obdeluje, hrani in predstavlja obvezni izvod; izdeluje tekočo in retrospektivno nacionalno bibliografijo; - hrani in dopolnjuje reprezentativne zbirke tuje literature, vključno z gradivom, ki se po svoji vsebini nanaša na državo oziroma narod; - deluje kot nacionalni bibliografski informacijski center in podobno. Knjižnic, ki imajo ta naziv, pa ne opravljajo teh funkcij, ne uvrščamo v to kategorijo. Visokošolska knjižnica je namenjena študentom in učnemu osebju organizacij visokega šolstva, lahko pa služi tudi širši javnosti. Visokošolske knjižnice delimo na univerzitetne knjižnice in knjižnice fakultet, akademij, inštitutov ter knjižnice visokošolskih ustanov, ki niso sestavni deli univerz. Specialna knjižnica je organizacijska enota v okviru vladnih služb, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, gospodarskih in drugih organizacij. Podpira delovni in raziskovalni proces organizacije, v katere sestavi deluje. S svojimi zbirkami in storitvami praviloma pokriva posamezno znanstveno področje. Splošna knjižnica je namenjena zadovoljevanju informacijskih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih potreb prebivalcev lokalne skupnosti. Služi vsem prebivalcem, lahko pa zadovoljuje specifične potrebe družbenih skupin, kot so otroci, pripadniki vojske, bolniki v bolnišnici, zaporniki, zaposleni v organizacijah. Svoje storitve opravlja brezplačno ali za simbolično nadomestilo. Upravna enota je vsaka knjižnica ali skupina knjižnic, ki delujejo pod enotnim vodstvom oziroma pod isto upravo. Izposojcvališče je knjižnica ali del knjižnice, ki na določeni lokaciji služi uporabnikom, ne glede na to, ali gre za samostojno knjižnico ali del večje upravne enote. Kraji, kjer ustavlja bibliobus, ne veljajo za izposojevališče, pač pa kot izposoj e vališče štejemo bibliobus. NUK, DMS 3 Knjižnična zbirka, prirast in odpis Knjižnična zbirka (sin. knjižnični sklad, knjižnična zaloga). Vse gradivo, ki ga knjižnica zagotavlja svojim uporabnikom. To je vse gradivo, ki ga ima knjižnica v lasti in elektronski viri, ki so dostopni na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Pravico dostopa si lahko zagotovi knjižnica sama ali konzorcij knjižnic ali /in pa jo financira zunanji vir. Pridobivanje zbirke pomeni načrten izbor dokumentov in zagotavljanje dostopa do dokumentov in njihovo vključevanje v OPAC ali v druge podatkovne zbirke knjižnice. Medknjižnična izposoja in posredovanje dokumentov nista vključena. Povezave do virov, ki so dostopni s pomočjo medmrežja in do katerih si knjižnica ni zagotovila pravice dostopa z licenčno ali kakšno drugo pogodbo, niso vključene. Knjižnična zbirka (stanje) Število enot knjižničnega gradiva oziroma dokumentov določene vrste (na primer knjige in serijske publikacije, mikrooblike, elektronske serijske publikacije), ki jih knjižnica hrani in tistih, ki so dostopni na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo stanje ob koncu poročevalskega obdobja. Prirast je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki jih je v določenem časovnem obdobju inventarizirala knjižnica. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo prirast v poročevalskem obdobju. Odpis je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki so bile v določenem obdobju izločene iz knjižničnega fonda. Odpis mora biti evidentiran po predpisanih pravilih. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo odpis v poročevalskem obdobju. Odpisano gradivo Knjižnično gradivo ali dokument, kije trajno odstranjeno in izbrisano iz knjižnične zbirke v določenem poročevalskem obdobju. Elektronske vire, ki so dostopni na daljavo odpišemo tako, da jih izbrišemo iz knjižničnih evidenc in prekinemo licenčno pogodbo. Obvezni izvod je način pridobivanja gradiva, ki zagotavlja knjižnici dotok določenega gradiva na osnovi zakonskega predpisa ali kakega drugega formalnega sporazuma. Inventarna enota je enota, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svojo zbirko. To je: pri monografskih publikacijah knjigoveška enota ali fizična enota knjižničnega gradiva (če imamo delo v več zvezkih, štejemo torej vsak zvezek posebej); pri serijskih publikacijah je enota letnik, ne glede na morebitno drugačno vezavo; pri neknjižnem gradivu je enota praviloma vsak samostojno uporabljiv fizični kos (gramofonska plošča, zvočna ali video kaseta, kolut ali kaseta filma, diafilm, vsebinsko povezana serija diapozitivov, mikrofilm in tako dalje...). Mikrofilme inventariziramo po zvitkih (kolutih), mikrofiše in mikrokartice po bibliografskih enotah. Diapozitive in kose filmskega traku inventariziramo po fizičnih enotah, če so uporabljivi samostojno. Filme na filmskem traku inventariziramo po kolutih. Po fizičnih enotah inventariziramo lepake, zemljevide v listih, slike, fotografije, nevezane glasbene liste, grafične liste in drobni tisk. Mape z grafičnimi listi in plošče v skupnih ovitkih štejemo kot MT TV 4 inventarno enoto gradiva. Glasbene zapise in govorne zapise na kompaktnih diskih, magnetnih trakovih in podobno, inventariziramo po fizičnih enotah, tudi če so del kompleta, ki predstavlja samostojno uporabljivo celoto. Elektronske publikacije na fizičnem nosilcu zapisa inventariziramo kot vse ostalo knjižnično gradivo. Elektronskih publikacij, za katere knjižnica plačuje naročnino in do katerih ima dostop na daljavo, ne inventariziramo. Rokopise inventariziramo po vsebinsko zaključenih celotah (v katerih je lahko večje številokosov), lahko pa tudi po fizičnih enotah. Fizična enota gradiva (kos) je fizično zaključena in samostojno uporabljiva celota gradiva v eni vezavi, ne glede na število bibliografskih enot v njej in ne glede na njen obseg. Fizični nosilec Fizični medij, na katerem so lahko shranjeni podatki, zvok, slike, programi in tako dalje. Pri nekaterih vrstah gradiv je fizični nosilec sestavljen iz pomnilniškega medija (na primer trak, film), zaprtega v plastičnem, kovinskem ali drugačnem ohišju (na primer kaseta), ki je sestavni del enote. Naslov je publikacija, ki predstavlja vsebinsko celoto, ne glede na to ali izide v enem ali več kosih, na enem ali več različnih nosilcih zapisov. Dokument Zapisana informacija ali predmet, ki ga lahko obravnavamo kot enoto v dokumentacijskem procesu, ne glede na njegovo fizično obliko in značilnosti. Digitalni dokument Posamezen dokument, ki gaje digitalizirala knjižnica ali pa gaje pridobila v digitalni obliki. Digitalni dokumenti vključujejo: knjige (monografije, poročila), kartografske in glasbene dokumente, separate člankov in tako dalje. Serijskih publikacij, patentov in avdiovizualnega gradiva ne štejemo med digitalne dokumente. Knjižno gradivo so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki, disertacije, patenti, standardi, itd.), ki so razmnožene na papirju in obsegajo več kot 4 strani. Knjiga je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacije v obliki zvezka, ki ima 49 strani in več. Brošura je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija, ki ima od 5 do 48 strani. Serijska publikacija je publikacija, ki izhaja v zaporednih zvezkih, običajno s številčnimi ali časovnimi oznakami, ki se nadaljuje brez predvidenega konca. K serijskim publikacijam štejemo periodične publikacije, časnike, letne publikacije (poročila, letopise, imenike), zbornike, razprave itd. raznih združenj in knjižne zbirke. Ta definicija ne vključuje publikacij v več delih s predvidenim zaključkom izhajanja po določenem času. Za namen tega vprašalnika serijske publikacije delimo glede na obliko na elektronske serijske publikacije in tiste, ki niso v elektronski obliki (so v tiskani obliki ali mikroobliki). Za potrebe tega vprašalnika knjižne zbirke ne evidentiramo kot serijske publikacije. NUK, DMS 5 Časnik jc serijska publikacija, ki izhaja v določenih in pogostih intervalih, navadno dnevno, tedensko ali poltedensko in prinaša poročila o tekočih dogodkih in splošnih temah. Definicija vključuje tudi elektronske časnike. Časopis je serijska publikacija, ki izhaja v rednih ali nerednih časovnih presledkih in prinaša znanstvene, strokovne in poljudne članke različnih avtorjev. Neknjižno gradivo so publikacije, razmnožene na papirju, ki ne obsegajo več kot štiri strani ter publikacije na vseh dragih nosilcih zapisa. Glede na nosilce zapisa ter glede na vsebino zapisa delimo neknjižno gradivo na: kartografsko in slikovno gradivo, glasbene tiske, rokopisno gradivo, elektronski viri, drobni tisk in drugo. Kartografsko gradivo so dve ali tridimenzionalne karte, atlasi, globusi, načrti, topografski modeli, karte za slepe, zračne reprodukcije oziroma posnetki in podobno. Sem ne prištevamo kartografskega gradiva v mikro, avdiovizualni ali elektronski obliki. Slikovno gradivo je gradivo, v katerem prevladuje slikovna predstavitev. To so grafični listi, umetniški originali in reprodukcije, fotografije, lepaki, tehnične risbe in podobno. Sem ne prištevamo takega gradiva v knjižni obliki, mikroobliki ali v elektronski obliki. Rokopisno gradivo je vsak dokument, napisan ročno ali natipkan. Glasbeni tiski (sin. notno gradivo, tiskano glasbeno gradivo, muzikalije) so publikacije oziroma dokumenti, katerih vsebina je tiskan zapis glasbe. Lahko so v knjižni obliki ali kot samostojni listi. Mikrooblike so vse oblike mikrozapisov na mikrofiših, filmskem zvitku ali na dragih mikrofilmskih medijih. Avdiovizualno gradivo je neknjižno gradivo, ki zahteva posebno opremo za reprodukcijo. To so plošče, magnetofonski trakovi, zvočne kasete, cederomi, diapozitivi, prosojnice, videoposnetki in podobno. Avdio gradivo je zvočni posnetek na kakršnemkoli nosilcu zapisa. To so gramofonske plošče, CD-plošče, cederomi, zvočne kasete, magnetofonski trakovi, zvočne knjige in podobno. Video gradivo je projicirno gradivo (diafilmi, laserske plošče, diapozitivi, prosojnice...) ter videoposnetki in film (videokasete, filmski trakovi...). Elektronska publikacija je publikacija, ki jo lahko uporabljamo le s pomočjo računalnika. Ločimo elektronske publikacije dostopne na daljavo (podatkovne baze, domače strani...) in tiste, kijih imamo na fizičnem nosilcu (cederom, disketa...). Elektronske publikacije so lahko monografske ali serijske. Programske opreme, ki podpira dejavnosti knjižnice oziroma jo uporabljajo delavci knjižnice pri svojem delu, za potrebe tega vprašalnika ne štejemo. £ x tv rxr nn -ro Elektronski vir Vsak dokument v elektronski obliki, za uporabo katerega potrebujemo računalniško opremo. Elektronski viri vključujejo digitalne dokumente, elektronske serijske publikacije, podatkovne zbirke, elektronske patente in elektronsko avdiovizualno gradivo. Elektronskih virov, ki so brezplačno dosegljivi na medmrežju, za potrebe tega vprašalnika ne štejemo. Podatkovna zbirka Zbirka podatkov ali zapisov, shranjenih v elektronski obliki, skupaj s programsko opremo za poizvedovanje po teh podatkih in njihovo upravljanje. Podatkovne zbirke se delijo na tri vrste: podatkovne zbirke z besedili, podatkovne zbirke z izvlečki in kazali ter na druge podatkovne zbirke. Podatki ali zapisi so navadno zbrani z določenim namenom in so povezani z določeno temo. Podatkovna zbirka je lahko na cederomu, disketi ali drugače neposredno dostopna, lahko pa je dostopna s pomočjo klicnih linij ali medmrežja. Podatkovna zbirka z izvlečki in kazali Zbirka bibliografskih podatkov, ki tekoče analizira in predstavlja naslove periodičnih in /ali drugih publikacij, navadno s področja določene stroke ali vede oziroma z določenega geografskega področja. Podatkovne zbirke z besedili niso vključene. Podatkovna zbirka z besedili Zbirka izvornih besedil (monografij, poročil, člankov in tako dalje), glasbenih tiskov (notno gradivo), kartografskih ali slikovnih dokumentov. Podatkovne zbirke s celotnimi besedili ne vključujejo patentov in elektronskih serijskih publikacij. Podatkovna zbirka, ki poleg celotnih besedil vsebuje tudi druge vrste podatkov, se šteje kot podatkovna zbirka z besedili. Druga podatkovna zbirka Podatkovna zbirka, ki vsebuje opisne ali numerične podatke; navadno ne uporabljamo celotne podatkovne zbirke ampak le tiste dele zbirke, ki jih potrebujemo za posredovanje določenih informacij. To so na primer imeniki, enciklopedije, slovarji, statistične tabele in podobno. Cederom Medij za hranjenje informacij in poizvedovanje po njih s pomočjo računalnika, zasnovan na laserski tehnologiji, ki vsebuje podatke v tekstovni in/ali multimedijski obliki. Cederomi hranijo podatkovne zbirke, digitalne dokumente, elektronske serijske publikacije, avdiovizualne dokumente ali elektronske patente. Elektronska serijska publikacija Serijska publikacija, ki je izdana samo v elektronski obliki ali pa hkrati v elektronski in še kakšni drugi obliki. Za namen tega vprašalnika elektronske serijske publikacije vključujejo serijske publikacije, ki so dostopne lokalno in na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Drobni tisk je skupno ime za različno gradivo, ki nosi besedno ali slikovno sporočilo, a ne izide kot standardna knjiga, brošura ali serijska publikacija. Ponavadi obsega en sam list papirja in izhaja izven redne knjigotrške mreže. Patent je dokument, s katerim se izumiteljem zagotavlja varstvo izuma. Patent zagotavlja izumitelju oziroma njegovim pravnim naslednikom v skladu z zakonom pravico izkoriščati izum. NUK, DMS 7 Standard je dokument, ki navaja splošna in večkrat uporabna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov. Oprema in prostor Čitalniški sedež je delovni prostor, namenjen delu uporabnikov knjižnice, ne glede na to, če uporabljajo gradivo knjižnice ali svoje lastno. Za čitalniške sedeže ne štejejo sedeži v predavalnicah, konferenčnih dvoranah, hodnikih in restavracijah. Računalniško delovno mesto je ustrezno opremljeno mesto (PC, terminal, tiskalnik...) kjerkoli v knjižnici, ki je namenjeno izključno uporabnikom knjižnice in s katerega lahko uporabnik opravlja eno ali več naslednjih dejavnosti: uporablja računalniški katalog knjižnice in različne elektronske publikacije, ki so v lasti knjižnice oziroma do katerih knjižnica omogoča dostop, se vključuje v medmrežje ali pa uporablja računalnik za druge potrebe (na primer pisanje). Omrežje Več računalnikov, ki so med seboj povezani, navadno s pomočjo računalniškega strežnika in ki omogočajo dostop do informacijskih virov in storitev več uporabnikom hkrati. Neto uporabna površina knjižnice je seštevek vseh površin knjižnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali uporabljene za opravljanje knjižničnih dejavnosti. Vključuje prostore čitalnic, skladišč in drugih prostorov za shranjevanje knjižničnega gradiva, prostore za delo z uporabniki (vključno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje in podobno) in delovne prostore osebja. Neto uporabna površina knjižnice ne vključuje preddverja, veže in prostorov za transport gradiva, prostorov varnostne službe in hišnika, toaletnih prostorov, dvigal, stopnišč, prehodov med stavbami in podobnih površin, ki niso namenjene knjižnični dejavnosti. Velikost neto površine knjižnice v kvadratnih metrih izmerimo tako, da merimo razdaljo med fiksnimi notranjimi stenami. Talna površina, ki jo zaseda vgrajeno pohištvo, kot so izposojevalni pulti, omare in police, je vključena v neto seštevek kvadratnih metrov. Stebrov in drugih elementov gradbene strukture ne odštevamo. Uporabniki in uporaba knjižnice Uporabnik knjižnice je fizična ali pravna oseba, ki uporablja gradiva in storitve knjižnice. Uporabniki knjižnice so torej vsi, ki izkoriščajo usluge knjižnice: iščejo informacije po katalogih, priročnikih, bibliografijah, kopirajo gradivo, oziroma uporabljajo knjižnico na daljavo. Potencialni uporabniki knjižnice so tisti uporabniki knjižnice, ki jim je knjižnica v skladu s svojo funkcijo primarno namenjena. Glede na vrste knjižnic so to: nacionalna knjižnica: število prebivalstva države na začetku poročevalskega obdobja; visokošolska knjižnica: skupno število študentov in učnega osebja visokošolske ustanove v okviru katere knjižnica deluje; NUK, DMS specialna knjižnica: skupno število zaposlenih v matični ustanovi oziroma v ustanovah, ki uporabljajo storitve knjižnice; splošna knjižnica: skupno število prebivalcev območja, ki mu knjižnica služi; šolska knjižnica: skupno število učencev in profesorjev šole, v okviru katere knjižnica deluje. Član knjižnice je uporabnik (oseba ali ustanova), ki se včlani v knjižnico, da bi v skladu z njenimi pravili v njenih prostorih ali izven njih uporabljal knjižnično gradivo in storitve knjižnice. Kot člane štejemo le tiste vpisane osebe, ki so knjižnico obiskali vsaj enkrat v letu (poročevalskem obdobju) ali so se njenih storitev posluževali na daljavo. Za obisk v knjižnici štejemo vsakega uporabnika, kije obiskal knjižnico, posamezen oddelek ali delovno mesto, da bi si izposodil, vrnil, poiskal ali rezerviral gradivo, podaljšal izposojo ali dobil informacije. Vsakega uporabnika štejemo kot obiskovalca tolikokrat, kolikorkrat je obiskal knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). Če je vse postopke opravil na enem mestu naenkrat, je to en obisk. Obiskovalce prireditev, ki jih je organizirala knjižnica, prikazujemo ločeno. Dostop Možnost dosega in uporabe knjižnice, njenih storitev ali opreme. Pravica dostopa Pravica dostopa ali uporabe storitve ali opreme. Pri elektronskih virih to pomeni, da knjižnica uporabnikom zagotavlja dostop do njih s sklenitvijo licenčne ali kakšne druge pogodbe. Medmrežje (Internet) Obsežno omrežje, sestavljeno iz velikega števila med seboj povezanih manjših omrežij, ki uporabljajo Internet Protokol (EP) in druge podobne protokole. Storitve medmrežja obsegajo prenos datotek, elektronsko pošto, logični vstop v oddaljene sisteme, novice in drugo. Spletna stran knjižnice Predstavitev knjižnice oziroma njenih storitev na medmrežju, ki lahko vsebuje tudi zbirko digitalnih dokumentov. Lokalni dostop Način doseganja elektronskega vira z uporabo fizičnega nosilca, na primer diska, diskete, kasete, ki ga mora uporabnik vstaviti v periferno napravo računalnika, navadno osebnega. Dostop na daljavo Način uporabe elektronskega vira, pri katerem ni fizičnega nosilca. Viri so shranjeni v obsežnih pomnilniških napravah, ki jih vzdržujejo strojno ali s pomočjo računalniških operaterjev. Sem štejemo tudi trde diske osebnih računalnikov. Uporaba knjižnice na daljavo pomeni uporabo zbirk in knjižnice v primeru, ko uporabnik sam fizično ne obišče knjižnice (uporaba službe za dostavo gradiva, dostop do knjižničnih katalogov ali drugih podatkovnih zbirk, ki jih izdeluje knjižnica, uporaba knjižničnih storitev preko terminalskih mest izven knjižnice, preko telefona, telefaksa ali naročanja storitev). Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo le uporabo službe za dostavo gradiva ter naročanje storitev po telefonu in telefaksu. NUK, DMS 9 Elektronska storitev Storitev, ki jo knjižnica nudi na lokalnih strežnikih oziroma je dostopna s pomočjo računalniških omrežij. Za namen tega vprašalnika elektronska storitev zajema dostop do računalniških katalogov, podaljšanje roka izposoje gradiva s pomočjo OPAC-a, podaljšanje roka izposoje gradiva s pomočjo telefonskega odzivnika, dostop do spletnih strani knjižnice, do elektronskih virov, referenčne informacije, elektronsko posredovanje dokumentov in omogočanje dostopa do medmrežja v knjižnici. Elektronsko posredovanje dokumentov Elektronski prenos dokumenta ali dela dokumenta, ki ga knjižnica iz lastne zbirke posreduje uporabniku, prenos lahko poteka neposredno uporabniku, brez posredovanja druge knjižnice. Pri tem ne upoštevamo dokumentov, ki jih pošljemo po telefaksu. Posredovanje dokumentov iz zunanjih virov Dokument ali del dokumenta v tiskani ali elektronski obliki, dobavljen izven knjižnične zbirke in ki ga posredujejo dobavitelji, ki niso knjižnice (ne prek medknjižnične izposoje), pri čemer je knjižnica sodelovala pri transakciji in/ali plačilu. Pri tem ni pomembno, če je potrebno plačati vsako transakcijo posebej ali pa se določeno število transakcij plača vnaprej. Izposoja Izposoja je posojanje knjižničnega gradiva uporabnikom na dom ali v uporabo v knjižnici. Medknjižnično izposojo beležimo posebej. Enota štetja je fizična enota gradiva. Izposoja vključuje podaljšave, ki jih je treba šteti ločeno. Izposoja vključuje tudi kopije dokumentov (tudi tiste, ki so posredovani prek telefaksa) in izpise elektronskih dokumentov, ki jih osebje knjižnice natisne za uporabnika. Izposoja vključuje tudi izposojo dokumentov na daljavo v fizični obliki (na primer izposoja uporabniku na dom, po pošti). Medknjižnična izposoja je izposoja in posoja knjižničnega gradiva v fizični obliki oziroma kopij tega gradiva med knjižnicami, ki niso pod isto upravo. Posebej evidentiramo medknjižnično izposojo znotraj države in mednarodno medknjižnično izposojo. Prenos dokumenta v elektronski obliki se šteje kot elektronsko posredovanje dokumenta. Odprtost knjižnice je čas, ko je knjižnica odprta za uporabnike. Zbiramo podatke o številu dni oziroma ur odprtosti na teden. Če se število ur odprtosti med letom spreminja, je treba navesti podatke za najbolj tipično obdobje. Če ima knjižnica ločene enote, moramo ločeno navesti podatke za odprtost glavne knjižnice in ločeno za enote. Prireditve so različne oblike motivacijskih, propagandnih, kulturnih in izobraževalnih dejavnosti, kijih organizira knjižnica. Štejemo vsako prireditev, torej tudi njihove ponovitve. Zbirka v prostem pristopu zajema tisto knjižnično gradivo, ki je dosegljivo za uporabnike neposredno, brez pomoči knjižničarja. Računalniški kataložni zapis je zapis v računalniškem katalogu (vzajemni katalog, lokalna baza...), kije neposredno ali s pomočjo knjižničarja dosegljiv uporabnikom. NUK, D MS 10 Knjižnični delavci Zaposleni delavci so vsi, ki delajo v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Sem ne spadajo delavci, ki so zaposleni po pogodbi o delu, preko študentskega servisa ali prostovoljci. Honorarni delavci so vsi tisti delavci, ki delajo v knjižnici preko študentskega servisa, po pogodbi o delu, v okviru javnih del ali kot prostovoljci. Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) nam kaže število polno zaposlenih delavcev v primeru, ko so v knjižnici zaposleni delavci s skrajšanim delovnim časom. Primer: V knjižnici delajo trije delavci. Dva od njih delata četrtino delovnega časa, eden pa polovični delovni čas. Ekvivalent polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = 1 ). Strokovni knjižničarski delavci so vsi tisti delavci, ki imajo opravljen knjižničarski strokovni izpit (izučeni knjižničarji) ali formalno izobrazbo (diplomo, magisterij, doktorat) s področja knjižničarstva ali informacijskih ved (diplomirani knjižničarji). Izučeni knjižničarji so vsi tisti delavci, ki imajo opravljen strokovni knjižničarski izpit ali pridobljene višje strokovne knjižničarske nazive in ustrezno stopnjo izobrazbe, ki pa ni iz področja bibliotekarstva in informacijskih ved. Diplomirani knjižničarji so vsi strokovni delavci knjižnice, ki imajo formalno izobrazbo (diplomo, magisterij, doktorat) s področja knjižničarstva ali informacijskih ved. Informacijski specialist je strokovnjak na nekem področju znanosti, čigar edino opravilo je znanstveno informacijsko delo. Znanstveno informacijsko delo je oskrbovanje znanstvenikov in drugih uporabnikov z vsemi informacijami, ki jih potrebujejo, in sicer z zbiranjem, analitično-sintetično in logično obdelavo, hranjenjem, iskanjem in diseminacijo znanstvenih informacij. Drugi knjižnični delavci so, ne glede na stopnjo izobrazbe, vsi v knjižnici zaposleni delavci, ki so potrebni za uspešno delo knjižnice. Sem spadajo delavci v upravi, administraciji, finančnem sektorju, delavci, ki opravljajo računalniške storitve, manipulanti in podobno. Sem štejemo tudi vse delavce, ki brez ustrezne strokovne izobrazbe opravljajo knjižničarska dela. Finančno poslovanje Lastni prihodki so tisti prihodki knjižnice, ki jih je knjižnica pridobila sama v skladu s poslovnikom (članarina, zamudnina, izposojevalnina, odškodnina in podobno...) ali na drug način (na primer sponzorstvo). NUK, DMS 11 Splošna navodila za izpolnjevanje vprašalnika 1. Vprašalnik vrnite v predpisanem roku: do 31. marca 2003. 2. Opremljen mora biti z uradnim žigom in podpisom odgovorne osebe, ki prevzema odgovornost za pravilnost podatkov. 3. Izpolnjen mora biti čitljivo in z neizbrisnim pisalom. 4. Pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno preberite definicije, navodila in opombe o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja. 5. Vse rubrike v vprašalniku morajo biti izpolnjene: z besedo, obkroženim odgovorom ali z vnesenim številčnim podatkom od 0 naprej (če nimate na primer glasbenih tiskov, vpišite v okence številko 0), s pomišljajem (-), če podatkov ne zbirate (če na primer ne zbirate podatkov o glasbenih tiskih, vpišite v okence pomišljaj (-)), če je podatek vaša ocena, ga opremite z zvezdico (*), - če podatek zahteva pojasnilo, ga označite z dvema zvezdicama (**), v opombah na koncu strani (vprašalnika) pa napišite pojasnilo. 6. V primeru, da ne zbirate podatkov, ki jih zahtevamo že več let, vas prosimo, da nam pojasnite zakaj. Objektivne razloge bomo upoštevali, po potrebi vam bomo nudili dodatne informacije oziroma spremenili naša vprašanja. 7. Poročajte nam o novostih in posebnostih (novi prostori, nova dejavnost in podobno...), ki so se v poročevalskem letu zgodile v knjižnici. 8. Prosimo, da priložite tudi poslovnik in cenik, ki sta bila na voljo uporabnikom knjižnice v poročevalskem letu. 9. Pred odpošiljanjem preverite točnost podatkov in seštevkov in primerjajte ujemanje podatkov v različnih rubrikah. 10. Napačno izpolnjene vprašalnike bomo zavrnili. NUK, DMS 12 Navodila za izpolnjevanje posameznih vprašanj:Sp!ošne knjižnice, 2002 Z vprašalnikom za leto 2002 zbiramo podatke o knjižnični dejavnosti na območju osrednje knjižnice: zbirni vprašalnik za vsa izposojevališča. Vprašalnik je oblikovan v Exelu. Pri izpolnjevanju je priporočljiva tudi uporaba navodil Izuma za izpolnjevanje tistih tabel, za katere lahko knjižnica pridobi podatke iz Cobissa (9.1.a, 9.1.b, 9.2a, 9.2b, 10.la, 10.1 .b, 10.lc, 10.Id, 10.2a, 10.2b, 10.4a, 15.1, 15.2, 16, 19.1, 19.2, 19.3, 19.4). Knjižnice morajo navajati popolne podatke, zato morajo morebitne nepopolne podatke za te tabele same dopolniti in sešteti podatke za zahtevane vsote. Knjižnice, ki bodo vprašalnik izpolnjevale v elektronski obliki, pridobijo podatke o vsotah samodejno iz Cobissa (prazno polje) in s samodejnim seštevanjem v drugih tabelah, ki zahtevajo podatke o vsoti. Knjižnice vrnejo izpolnjene vprašalnike po elektronski pošti in natisnjene, opremljene s podpisi in žigom, s klasično pošto na naslov Državne matične službe. Knjižnica, ki vodi bibliobusno dejavnost, šteje bibliobus za izposojevališče, če je sedež bibliobusa pri njej. Sicer pa se delovanje bibliobusa navede z ustreznimi podatki v vseh osrednjih knjižnicah, ki si ga delijo. Novost so vprašanja, ki se nanašajo na elektronske vire, dostopne na daljavo: to so tisti naslovi, ki so dostopni preko omrežja, lokalnega ali medmrežja. V tem vprašalniku sprašujemo samo po virih, ki jih je knjižnica pridobila s posrednim ali neposrednim nakupom. Če knjižnica podatkov še nima, uvrsti novost med navodila za zbiranje podatkov, da bo lahko podatke navedla naslednje leto. Prosimo vas, da preberete vsa navodila, opredelitve posameznih statističnih enot in natančno izpolnite vse rubrike. Posamezna vprašanja: 2. in 3. Odgovori so povezani z načrtovano in uresničeno knjižnično mrežo na območju osrednje knjižnice. 4. Pri skupnem številu letne odprtosti knjižnice seštejete odprtost osrednje knjižnice, vseh dislociranih izposojevališč (tudi bibliobusa) in odprtost postajališč premičnih zbirk. Pri tem upoštevate javno objavljen umik odprtosti. Posameznih oddelkov knjižnice ne seštevajte, če so v isti stavbi. Za izposojevališča, ki so odprta manj kot enkrat tedensko, dobite tedensko odprtost z delitvijo skupnega števila letne odprtosti s številom tednov. 5. Napišite število vseh mehanografskih in tehničnih naprav, kijih imate v knjižnici za interno uporabo in za obiskovalce, tudi računalniško opremo (glej opremo pri vprašanju št.6). Pri navajanju števila telefonov, tudi mobilnih, upoštevajte število telefonskih številk. 6. Vsak kos opreme prikažite le enkrat. Če isto opremo uporabljajo knjižničarji in uporabniki, jo navedite v rubrike po ocenjenem odstotku uporabe. 7. Če je isto računalniško mesto namenjeno za različno rabo, ga prikažite pri vseh namenih uporabe, ki jo omogoča. NUK, DMS, Splošne knjižnice 1 8. Knjižnice, ki imajo v lokalnem računalniškem katalogu isti naslov večkrat zajet, morajo to označiti z opombo, po možnosti pa navesti tudi odstotek enot v celi zbirki, ki so zajete večkrat. Navedite listkovne kataloge za izposojevališča, kjer ni računalniških katalogov. 9. V knjižnični zbirki prikažite vse inventarizirane enote knjižničnega gradiva. Knjižnice, ki še nimajo vsega gradiva računalniško obdelanega, prištejejo klasično obdelano knjižnično gradivo. 9.1. Med tekoče naročene časnike in časopise prištejete vse tiste, ki jih ima knjižnica v svoji zbirki, ne glede na to, ali jih sama plača ali jih je dobila na drug način. 9.2. Podatke o knjižnični zbirki pa UDK skupinah navajajte za odstotek računalniško obdelanega knjižničnega gradiva v knjižnični zbirki. 9.3. V domoznanski zbirki navedite posebej tiskane informacije javnega značaja, elektronsko dostopne so zajete pri vprašanjih št. 7. in 9.4, 10.3 in 18., med drugimi elektronskimi viri. Med informacije javnega značaja uvršča Zakon o knjižničarstvu (2001, 16. člen) gradivo javne oblasti in določa, da splošne knjižnice zagotavljajo dostopnost in uporabo tistega gradiva, ki je splošno dostopno na elektronskih medijih. V skladu z Zakonom o dostopnosti informacij javnega značaja pa so to informacije, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (2003, 1. člen). Upoštevamo slednjo opredelitev, ki razširja izvor informacije javnega značaja in je zato za knjižnični sistem primernejša. Med informacije javnega značaja uvršča vse tiste, ki izvirajo iz delovnega področja javnih zavodov oz. organov, nahajajo pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam ali pridobil od drugih oseb, določa 3. člen imenovanega zakona. Sem sodijo tudi informacije o knjižnici kot javnem zavodu, a jih prikazujete pri rubriki knjižničarstvo. 10. Serijsko publikacijo v obliki neknjižnega gradiva prikažete pri neknjižnem gradivu. Npr. pet naslovov revij na cederomu je ena inventarna enota neknjižnega gradiva in en naslov, če imate dva izvoda tega cederoma. Pri prirastu novih naslovov serijskih publikacij navedite tiste, ki so prvič v knjižnici. 10.4. V okviru prirasta navajajte skupaj vse enote, ki ste jih inventarizirali v poročevalskem letu, tudi morebitni zaostanek obdelave prejšnjih let. Pri nakupu in obveznem izvodu pa navedite še ločen podatek o kupljenih izvodih v letu 2002 in prejetih izvodih obveznega izvoda v letu 2002. 12. Med strokovne knjižničarske delavce prištevamo delavce, ki opravljajo knjižničarska dela, za katera je potrebna vsaj srednja stopnja izobrazbe. Upravne, vodstvene in tehnične delavce uvrstite med strokovne le z odstotkom časa, ki ga uporabljajo za strokovno knjižničarsko delo. Če zaposleni niso polni delovni čas zaposleni z deli za knjižnico, obračunajte opravljene ure dela za knjižnico in jih pretvorite v število zaposlenih. Manipulante prikažite v skupini drugi knjižnični delavci. NUK, DMS, Splošne knjižnice 2 13. Pri prihodkih prikažite vsa sredstva, ki jih je imela knjižnica v enem letu, ne glede na to, če z njimi upravlja ustanovitelj, ter kdo jih je nakazal oz. na kakšen način jih je pridobila. V skupni vsoti prihodkov bodo samodejno sešteti podatki a, b, c, d, e , zato navajajte pri d najprej skupen, celoten znesek lastnih prihodkov, od tega pa še podatke za zahtevano specifikacijo. Nesamostojne knjižnice prikažejo le lastni dohodek, ne pa npr. lastni dohodek cele organizacije. Del, ki ga je knjižnici za njeno rabo namenila matična organizacija, se prikaže pri rubriki matična organizacija. Enako velja za odhodke. 14. Prikažite porabo denarja, pri čemer pa investicije prikažete ločeno in ne pod materialnimi stroški. Pri investicijah navedite tudi, kako ste zbrali denar. Pri izdatkih za elektronske vire upoštevajte vse vrste elektronskih virov, tudi cederome. Podatek o porabi denarja za avtomatizacijo v sklopu materialnih stroškov vključuje izdatke za vzdrževanje elektronskega sistema, vzdrževanje mreže, telekomunikacij. Podatek o izdatkih za nakup računalniške opreme v okviru investicij zajema računalnike, tiskalnike, terminale, čitalce in podobno. 15. Prikažete število članov za območje vaše osrednje knjižnice. Če bibliobus deluje na območju druge osrednje knjižnice, se njegovi člani prikazujejo pri knjižnici naročnici ne pa pri knjižnici, kjer je sedež bibliobusa. Štejete samo člane, ki imajo svojo izkaznico in ta velja za vsa izposojevališča na območju osrednje knjižnice. Otroci so člani knjižnice, če so vpisani z dovoljenjem staršev. Članov, ki imajo obveznosti do knjižnice iz preteklih let (npr. dolgovi za opomine, nevrnjene knjige) ne štejemo med člane poročevalskega leta, če knjižnice niso obiskali in bili registrirani. 16. Navedete obiskovalce, ki so obiskali izposojevališča knjižnične mreže na območju vaše osrednje knjižnice. Izhodišče štetja obiska je opredelitev obiska v skupnih navodilih. V rubriki "izposoja na dom" je podatek o številu obiskovalcev, ki ste jih evidentirali zaradi izposoje in podaljšanja gradiva na dom. Če je vračilo opravljeno skupaj z izposojo ali podaljšanjem, se šteje obisk pri rubriki "izposoja na dom" kot en obisk. Enako velja, če so bile na istem mestu opravljene druge aktivnosti. Obisk samo zaradi vračila, ali obisk zaradi katere druge aktivnosti pa upoštevajte pri »drugi registrirani obiskovalci«. Pod "drugi registrirani obiskovalci" navedite obiskovalce knjižnice, ki so si izposodili gradivo za uporabo v knjižnici (oceno, pridobljeno z vzorčnim štetjem), registriran (preverljiv) obisk zaradi posredovanja nenaročene informacije, odgovora o prisotnosti knjige, spremembe osebnih podatkov ipd. Rezervacije beležite in prikazujete ločeno in jih štejete pod izposojo, ko so realizirane. Obisk zaradi naročenih informacije ne beležimo tu, ampak pri vprašanju 21. Obiskovalec prireditve je posameznik, ki je obiskal prireditve v določenem dnevu. Če je obiskal več prireditev v istem dnevu, se šteje tolikokrat, kolikor prireditev je obiskal. 18. Novost je uporaba elektronskih storitev, kjer navedete pogostost ne glede na dolžino uporabe. Posebej evidentirajte še uporabo posameznih vrst elektronskih virov, dostopnih na daljavo. NUK, DMS, Splošne knjižnice 3 19. Izposojo letnikov oz. posameznih številk serijskih publikacij na dom štejte kot izposojene enote pod neleposlovnim ali leposlovnim knjižnim gradivom. Pri štetju izposojenih enot upoštevajte tudi podaljšanja izposoje knjižničnega gradiva (nikakor pa ne vračila gradiva!). - Izposojo premičnih zbirk, izposojo neknjižničnim ustanovam ne prikažete tu in tudi ne pri medknjižnični izposoji, ampak kot enkratno izposojo (premične zbirke). - Medknjižnično izposojo ne prikazujete v tem vprašanju. 19.4. Za uporabo knjižničnega gradiva v knjižnici morate imeti vsaj oceno, povprečje, ki ste ga dobili z vzorčnim štetjem: najmanj 3 krat letno (po pogostosti uporabe knjižnice izbrana različna obdobja) 14 dnevno beleženje obiska in uporabe gradiva, za to morate imeti shranjene podatke. 20. Kopije izdela knjižnica iz gradiva knjižnice oz. za potrebe knjižnice, za svoje uporabnike in za nadomeščanje originalnega dokumenta v medknjižnični izposoji. Ne štejemo kopij, ki jih naredijo uporabniki sami (npr. za žetone na kopirnih strojih knjižnice). Enota štetja je število listov pri kopijah na papirju, pri mikro oblikah pa število fizičnih enot. 21. Enota za merjenje naročenih informacij je registriran odgovor na zastavljeno vprašanje ne glede na število pri tem uporabljenih virov; npr. 1 izpis za 1 uporabnika, 1 seznam priporočenih knjig za ure pravljic, isti seznam za drugega uporabnika se šteje kot ista informacija dana novemu uporabniku, 1 poizvedba na internetu, podana na disketi, 1 pisna računalniška poizvedba, 1 odgovor na referenčno vprašanje, poslan po elektronski pošti ipd. Sem štejete še enkrat (delno zajeto v vprašanju 18) tudi število uporabnikov elektronskih storitev na daljavo: referenčne informacije in posredovanje dokumentov. Pri ustni informaciji je enota registriran odgovor na zastavljeno tematsko vprašanje, ki zahteva sestavljen odgovor, uporabo več virov, ali registriran enoznačen odgovor, kadar se ta veže na iskanje odgovora v več virih. Tu ne štejemo informacij o prisotnosti določenega gradiva v knjižnici niti števila uporabljenega gradiva. To prikažemo pri izposoji na dom oz. v knjižnici. 23. Skupno število obiskovalcev prireditev prikažite tudi pri vprašanju 1 6. V tabeli so zajete tudi prireditve, ki jih je knjižnica organizirala zunaj lastnih prostorov. Kadar je več oblik združenih in opravljenih neprekinjeno za isto skupino obiskovalcev, je to ena prireditev, npr: vrtec na obisku je ena prireditev, čeprav ima ogled knjižnice in uro pravljic. Slovenski bralni knjižni kviz navedite pod rubriko drugo. 24. Navedite podatke za izobraževalne oblike, ki jih izvajate po programu informacijskega opismenjevanja uporabnikov in niso predstavitveni ogledi knjižnice. Število udeležencev prikažite tudi v rubriki obiskovalci prireditev pri vprašanju 16. Obiskovalci knjižnice in 23. Prireditve pod Drugo. Prosimo, da program priložite vprašalniku. 25. Odgovorijo knjižnice, ki imajo na svojem območju prebivalce italijanske, madžarske ali romske narodnosti. To je le izvleček iz skupnega prikaza knjižnice. Druge prečrtajo manjšino in napišejo skupino, za katero so oblikovale posebno zbirko. NUK, DMS, Splošne knjižnice 4 NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo SLOVENSKE SPLOŠNE KNJIŽNICE v letu 2002 Zavod za kulturo, izobraževanje in šport LAVRIČEVA KNJIŽNICA Cesta IV. Prekomorske brigade 1 5270 Ajdovščina KNJIŽNICA BREŽICE Trg izgnancev 12 b 8250 Brežice OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg la 3000 Celje KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA Partizanska 9 1380 Cerknica Zavod za izobraževanje in kulturo KNJIŽNICA Župančičeva 7 8340 Črnomelj KNJIŽNICA DOMŽALE Ljubljanska 58 1230 Domžale KNJIŽNICA DRAVOGRAD Koroška cesta 47 2370 Dravograd LU Zavod za izobraževanje odraslih in mladine OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA Trg svobode 4 9250 Gornja Radgona KNJIŽNICA GROSUPLJE Adamičeva 15 1290 Grosuplje Kultumo-rekreacijski center Hrastnik KNJIŽNICA Novi log 4 1430 Hrastnik MESTNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA IDRIJA UL Sv. Barbare 4-5 5280 Idrija KNJIŽNICA “MAKSE SAMSA” Titov trg 2 6250 Ilirska Bistrica MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oktobrske revolucije 1 6310 Izola OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE Trg Toneta Čufarja 4 4270 Jesenice MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1 1240 Kamnik KNJIŽNICA KOČEVJE TZ0 26 1330 Kočevje OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA Trg Brolo 1 6000 Koper OSREDNJA KNJIŽNICA KRANJ Tavčarjeva ul. 41 4000 Kranj VALVASORJEVA KNJIŽNICA KJRŠKO Cesta krških žrtev 26 8270 Krško OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA LAŠKO Aškerčev trg 4 3270 Laško 1 NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo Ljudska univerza Lenart, p.o., podružnica MATIČNA KNJIŽNICA LENART Nikova ulica 9 2230 Lenart v Slovenskih Goricah KNJIŽNICA LENDAVA KONYVTARLENDVA Glavna ulica 12 9220 Lendava Zavod za izobraževanje in kulturo MATIČNA KNJIŽNICA DR. SLAVKO GRUM LITIJA Parmova 9 1270 Litija KNJIŽNICA BEŽIGRAD Einspielerjeva 1 1000 Ljubljana KNJIŽNICA OTONA ŽUPANČIČA Gosposka 3 1000 Ljubljana KNJIŽNICA JOŽETA MAZOVCA V LJUBLJANI Zaloška c. 61 1110 Ljubljana KNJIŽNICA “PREŽIHOV VORANC" LJUBLJANA-VIČ Tržaška 47 a 1111 Ljubljana KNJIŽNICA ŠIŠKA Celovška c. 161 1000 Ljubljana Zavod za kulturo in izobraževanje MATIČNA KNJIŽNICA LJUTOMER Glavni trg 2 9240 Ljutomer KNJIŽNICA LOGATEC Tržaška 44 1370 Logatec MARIBORSKA KNJIŽNICA Rotovški trg 2 2000 Maribor LJUDSKA KNJIŽNICA p.o. Cesta bratstva in enotnosti 23 8330 Metlika Zavod za kulturo - KNJIŽNICA Hribernikova 1 3330 Mozirje POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Grajska ul. 2 9000 Murska Sobota GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA Trg Edvarda Kardelja 4 5000 Nova Gorica KNJIŽNICA MIRANA JARCA Rozmanova 26, 28 8000 Novo mesto KNJIŽNICA FRANCA KSAVRA MEŠKA ORMOŽ Kolodvorska 9 2270 Ormož MESTNA KNJIŽNICA PIRAN Tartinijev trg 1 6330 Piran KNJIŽNICA BENA ZUPANČIČA Trg padlih borcev 5 6230 Postojna KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ Prešernova ulica 33 2250 Ptuj KNJIŽNICA RADLJE OB DRAVI Koroška cesta 61 a 2360 Radlje ob Dravi KNJIŽNICA A.T. LINHARTA Gorenjska 27 4240 Radovljica 2 NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA DR. FRANCA SUŠNIKA Na grada 1 2390 Ravne na Koroškem Javni zavod Miklova hiša KNJIŽNICA MIKLOVA HIŠA Škrabčev trg 21 1310 Ribnica KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 Sevnica KOSOVELOVA KNJIŽNICA Mirka Pirca 1 6210 Sežana KNJIŽNICA KS A VERJA MEŠKA Ronkova 4 2380 Slovenj Gradec KNJIŽNICA JOSIPA VOŠNJAKA SLOVENSKA BISTRICA Trg svobode 16 2310 Slovenska Bistrica ZAVOD ZA KULTURO KNJIŽNICA Mestni trg 4 3210 Slovenske Konjice KNJIŽNICA ŠENTJUR Dušana Kvedra 16 3230 Šentjur pri Celju KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA Šolska 6 4220 Školja Loka Ljudska univerza OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA Aškerčev trg 20 3240 Šmarje pri Jelšah KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Tumov drevored 6 5220 Tolmin KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA Ul. L junija 19 1420 Trbovlje Center za izobraževanje in kulturo KNJIŽNICA PAVLA GOLIE Kidričeva 2 8210 Trebnje KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA TRŽIČ Balos 4 4290 Tržič Kulturni center “Ivan Napotnik" KNJIŽNICA Titov trg 5 3320 Velenje CANKARJEVA KNJIŽNICA Tržaška 9b 1360 Vrhnika Kulturni center - Delavski dom KNJIŽNICA ZAGORJE Cesta 9. avgusta 1 1410 Zagorje ob Savi MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC Aškerčeva 9a 3310 Žalec 3