Director y Administrador LUDOVICO FURLAN * calle Coronel Ramón Lista 5158 Succ. 17 U. T. 50-5502 Naročnina : Eno leto $ 5.—; V2 leta $ 3.— Posamezna štev. $ 0.15 UlCft JUSTICIH PElllOllIC O YUGOSLAVO - ESLOVENO B5 ®.S « «5 S u c -S o & ? r oc U t. y TARIFA REDUCIDA Concesión No. 3054 Registro de la Propiedad Intelectual N. sept.) V lepem delu Slovenije na Gorenjskem pod Storžičem leži podgorska vas Golnik, obdana z vedno zelenimi gozdovi, v katerih je ob nekdanjem grofovskem gradu vzrastlo važno zdravilišče za pljučne bolezni. Ko so hitlerjevci zasedli naše kraje, so odslovili dotedanjega šefa dr. Neubaurja in ga zaprli, pregnali vse starejše špecialiste-zdra-vnike na bratski jug ali pa v Raj h, nato pa zdravlišče za pljučne bolezni spremenili v splošno bolnico. Po osvoboditvi naše zemlje po jugoslovanski armadi je tudi v zdravlišču Golnik zaživelo novo življenje. Ministarstvo narodnega zdravja Narodne vlade Slovenije je obnovilo zdravlišče Golnik za pljučne bolezni. V zdravilišče so se povrnili slovenski zdravniki - Specialisti. Sedaj vodi senatorij dr. Tomaž Furlan. Narodna vlada se dobro zaveda važnosti takšnega zdravilišča, zato je vložila vso skrb, da s pristojnimi oblastmi čim hireje pomaga zdravilišču s potrebnimi sredstvi. Vprašanje prehrane se je znatno zboljšalo. Tudi oropano aparaturo in instrumentar je smo toliko nadomestili, da je mogoče vršiti vse potrebne in izvide kakor pred vojno. Za zimo nas krbi ie pomanj kanje oro-panih odej, za katere še nismo dobili nadomestil. Naša država bo zahtevala povrnitev vojne škode v obliki reparacij, sai znaša ta škoda na oropanem instrumentar ju, rentgenu (X-žarki), posteljnini in drugem 8 milijonov dinarjev. Zdravlišče bo potrebovalo veliko pomoč za obnovitev, izpopolnitev in za povečanje sanatorija, da bo moglo služiti kot zdravilišče vsem potrebnim. Ministrstvi za narodno zdravje in za gradnje sta že poslali svoje strokovnjake, da pregledajo in izdelaio načrte za izpopolnitev zdravilišča. Zdravilišče Golnik je najmodernejše zdravilišče za pljučne bolezni v Jugoslaviji. Ima najboljšo klimatično lego. Pred letom 1930. se je tu zdravilo le do 150 bolnikov, dočim se jih danes zdravi 450 do 500. V svobodni Sloveniji se tukaj ne zdravijo samo premožnejši, temveč vsi, ki so potrebni zdravljenja. Danes so tukaj tovariši iz borbenih edinic, tovariši iz koncentracijskih taborišč, ilegalni terenski delavci OF, izmučeni delavci in uradniki. Skoraj pri vseh se poznajo posledice Štiriletne borbe, mučenja, napornega dela in slabe hrane. Na Golniku je zaživelo tudi novo kulturno prosvetno življenje, že pred tremi meseci smo organizirali kulturno prosvetni odbor, katerega naloga je, da vodi vse kulturno prosvetno delo v zdravilišču. Tudi politično delo se je raz-živelo. V okviru OF so se žene organizirale v AFž (antifašistična žena), mladina pa v ZMS (Zveza mladine Slovenije). Vsi uslužbenci zdravilišča so se organizirali v ESZDN (enotne strokovne zadruge). Tudi bolniki so organizirani v političnih in kulturno-prosvetnih aktivih. Na raznih prosvetnih večerih in prireditvah sodelujejo vsi prebivalci. Razna predavanja in debate, kakor vse prireditve so izraz manifestacije novega svobodnega človeka. Tako združeni pri delu si hočemo pomagati drug drugemu in skupnosti. NOVO ŽIVLJENJE V SLATINI _ RADENCIH Zdravilišče in kopališče Slatina Radenci na Štajerskem je v zadnjih dneh zopet oživelo. Uspelo je, da je bilo kopališče s 1. septembrom za jesensko sezono, ki bo trajala do polovice oktobra, otvo-rjeno. Minerale vode so ostale nedotaknjene, prav tako tudi zgradbe na zunaj. Uničen pa je skoraj ves inventar. Oprema razbita, divani razrezani, notranji prostori demo-lirani. Nekatere objekte so zapustili Nemci kakor hleve. Z vozmi je bilo treba vdziti več dni njihov gnoj proč. Da se je postavila spet lahko v obrat, je bilo treba popraviti parovodne cevi in postaviti rezervni kotel. Ker je bila zgradba do 20. avgusta zasedena od baze za repatriacijo, je bilo mogoče šele po tem času s pospešenim tempom kopališče toliko urediti, da lahko sprejme na zdravljenje najnujnejše slučaje. Tako je bilo v kratkem času v svrho uporabe ogljikovih kopeli, ki nekaterim pacientom (to so sta-rejšci na ledvicah bolni ljudje) direktno podaljšujejo življenje, urejenih v "Terapiji" 20 kopalnic, ki oddajajo čiste in dozirane ogljikove kopeli. Kopališče je odprto z¡¿i enkrat dnevno vsako dopoldne, ob nedeljah pa ves dan. Celodnevna oskrba od 100 do 120 dinarjev je razmeroma nizka, če vzameno v obzir, da je v tem računana soba, kopelji, zdravnik, hrana (v restavracijah Benko in Domanjlco), perilo in takse. Ostali zdraviliški prostori, kakor tudi kavarna, to jesensko sezono ne bodo odprti. Kino bo v obratu, v kolikor bodo na razpolago dobri filmi. V ostalem teče življenje v obeh zdraviliških obratih, t. j. v Bora-čevi in Radencih, ki sta pod eno upravo, normalno. Dnevno proizvajajo delavci iz treh vrelcev na 10 ur po 8500 steklenic mineralne vode. Izprva je bil uveljavljen de-seturni, zdaj je osemurni delovni čas. Občuti se pomanjkanje steklenic in embalaže. Oba obrata zapo-slujeta trenutno deset nameščencev, enajst strokovnih moči, enajst služinčadi in v Boračevi 30 in v Radencih 47 drugih delavcev, ki so organizirani v sindikalni podružnici. Uprava intenzivno dela na tem, da bo za naslednjo sezono meseca maja zdravilišče in kopališče tako zunanje, kakor notranje, popolnoma urejeno. Edini slovenski stavbenik v Saavedri Vam je na razpolajjo za načrte, betonske proračune in firmo Andrej Kožii Tehnični konstruktor DONADO 4870 U. T. 70-6112 SOŠKI: POD Kdo je prav za prav vojni zločinec. Nekateri mislijo, da so vojni zločinci samo tisti, ki so osebno sodelovali pri ubojstvu nedolžnih žrtev. Ce bi bilo tako potem bi glavni vodit, fašizma in nacizma lahko spuščeni na svobodo, med tem ko bi morali biti obsojeni tisoči nemških in italijanskih funk-cjonarjev in vojakov ki so bili ehe-kutorji višjih oseb. Seveda je razumljivo, da nosijo tudi ti poslednji svoj del krivde, zaté svoje zločine so že mnogi poginili na vislicah. V mislih imam sedaj tiste zločince, radi katerih je pomrlo na milijone nedolžnih ljudi. Tisti ki so vkazali postaviti zloglasne la-garje kakor Belsen, Dachau, in druge; tiste ki so izumili streljanje talcev, požiganje celotnih vasi, ki so v plinskih celicah uničili na tisoče in tisoče nesrečnežev, — in končno tiste ki so peklensko teorijo nacifašizma ustvarjali in raznim narodom usilili. ★ V Nurembergu sedijo pred sodiščem združenih narodov največji krvniki človeštva. Vsa njihova slava, ki je nastala iz laži sleparstva, iz izdajstva in zločinov, — vsa tista lažnjiva slava za katero so se divili svetovni kvislingi jo danes pred nuremberskim sodiščem razkrinkana in svetu pokazana kakor os-da se je hitreje razvijal. Nekateri se vprašajo: čemu obravnava? Ali je mogoče kakšen dvom o njihovih zločinih? Nurem-berska obravnava ima svojo zgodovinsko vrednost, kajti ostala bo v zgodovini kod večno svarilo za tiste, ki bi še kedaj poskušali skakšno fašistično pustolovščino. Svarilo pa bo tudi za tiste ki so ob rojstvu fašizma stali zvesto ob strani in navdušeno pozdravljali njegov porod. Za tiste ki so mu trosili pot z zlatom in denarjem da se je hitreje ravijal. ★ Tudi Jugoslavija zahteva svoje zločince, to je tisto trojico ki je v Jugoslaviji naj bolj poznana: Lev Rnpnik. Ante Pavelič in Milan Ne-dič. Vsi trije bodo morali zagovarjati se pred pravico za svoje zločine. Beograjska "Politika" pi^e: "Britanske oblasti trdijo, da jim ni znano kje se omenjene osebe nahajajo, če prav smo jim natačno novedali mesto ter celo ulico in štev. hiše kjer se skrivajo. "Omenjeni list piše tudi o deklaraciji, ki so jo jugoslovanske oblasti poslale angleškim 19. oktobra t. 1., v katerem prosijo naj se jim izroče 12 vojnih zločincev. Pravi dalje časopis "Politika": "...ta obljuba od «trapi zunajnega ministerstva ni bila izpoljena". ("'emu toliko odnašanja od strani Angležev? ★ Razen treh, Jugoslavija ni še imenovala imena ostalih vojnih zločincev, ki se nahajajo v LIPO inozemstvu, večina teh v Italiji in Avstriji. Nobenega dvoma ni, da bo v kratkem času zahtevala na zaslišanje tudi Mihajloviča in ljubljanskega škofa Rožmana. Na-jivneži so mnenja, da zato kjer je škof nemore biti vojni zločinec in če se je prav kaj pregrešil bi bilo treba odpusti mu. Odpuščati je res plemenito dejanje, toda če posameznik škodi posamezniku, toda če je z ssvojim zločinskim dejanjem skupini ali narodu potem je tisti zločin neodpustljiv za katerega mora biti pravično obsojen. Zadeva škofa Rožmana je jasno povedana v poročilu "Državne komisije za ugotovitev zločinov okupatorja in njegovih pomagačev". V svoji prvi točki izjave pravi sledeče: Na spomenice ("Pro memo-ri") izdana 17 februarja 1942. ki je bila najdena v arhivu italijanskega škofijskega komisarijata za ljubljansko provincijo je razvidno da so italijani skušali razcepitev OF. stem da so ustanovili odbor v vrstah OF. za organizirati borbo proti sami Osvobodilni Fronti. Ta odbor je vodil škof RoimUn. To kar smo tukaj napisali o Rožmanu je samo nekaj, poročilo obstoja iz petih točk, ki jasno pričajo o sodelovanju z okupatorjem. Gosp. Hladnik, ki je s svojim Duhovnih življenjem vedno cincal in omahoval še danes prav za prav ne ve s kom bi potegnil. Mihajlo-vič se mu je slabo znesel, Tito pa mu ni po godu, ker je komunist. Vendar bi g. Hladnik moral videti položaj v Jugoslaviji v pravilni luči, saj ga že vidi vsak pošten jugoslovan. G. Hladnik pa še vedno piše neslanosti in navadne laži, ki so skuhane deloma v. Rimu deloma v katoliških listih v Sev. Ameriki. Seveda da bi mu kdo ne očital tega pove že v začetku, da to dela le iz poročevalske dolžnosti. V novemberski štev. D. Ž. je iz gole poročevalske dolžnosti priobčil "pastirsko pismo" škofa Rožmana pisano 24. maja 1945., v katerem spodbuja na molitev, (koga?) da Bog zatre brezbožne sile v slovenskem narodu. Iz tega je razvidno da D. Ž. gre še vedno po starem kopitu, versko in politično. Da je g. Hladnik prenehal s sla-vospevi "legendarnemu iunaku" Mihajloviču ni to napravil iz prepričanja, temveč da ga bodo po naših slovenskih hišah še kaj prijazno spreiemali. To se pravi, da je pisanje nekoliko spremenil, misel pa je ostala ista. TRGOVINA JESTVIN ©ton Tiar H • ANDRES LAMAS 1265 U. T. 59-1892 It ECRKO wLLAO - IXAO" RIO CARAPACHAY TIGRE, F.C.C.A. IZBORNA DOMAČ*A KUHINJA. ČEDNE IN ZRAČNE SOBE CENE ZMERNE Se priporoča rojakom I. OMEMBANK JEK&E EKTOMl MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 446G U. T. 67 - 3621 Stran 5 Iz Cordobe Kljub našim skromnim razmeram, vendar na dostojen način, je tukajšna podružnica Svobodne Jugoslavije proslavila 29. november, in sicer v nedeljo 2. decembra popoldne v Slovenskem društvu "E-dinost". Na priredbi, kjer se je serviral •'lunch" se je zbralo lepo število rojakov in rojakinj, ki so se posedli okrog pogrnjenih miz. Na koncu zasedenega prostora sta bili ra-"zobešeni dve veliki zastavi, argentinska in jugoslovanska, poslednjo je isti dan darovala podržnici njena mladina. Sredi obeh zastav pa je bila slika maršala "Tita". Navzoče je pozdravil predsednik podružnice tov. Ivan Pavlovič, ki je v zbranih besedah označil zgodovinski pomen te prve proslave, ko so si jugoslovanski narodi stisnili roke ter nroglasili zvezno republiko jugoslovansko. Bil je burno aplavdiran ko je zaključil govor z živio San Martin! živ jo maršal "Tito"! Boljo bširno je nato govoril tov. A. Drašček, ki ie med drugim dejal "Spomladi i.1941., ko so sovražne tolpe prokoračile jug. mejo .ie rekel Mussolini, da gredo na Balkan upostaviti mir in red med narode različnih ras in ver, ki so v stalnih sporih in bojih med seboj ter radi tega ogražajo evropski mir. Isto nedeljo zjutraj so sovražna letala bombardirala razna mesta in ulice Belgrada so bile v par urah časa pokrite s stoterimi ™*i:tvami. Od tistega dne naprej so. jugoslovanski narodi začeli pisati novo zgodovino, zgodovino trpljenja in mučeništva, borbe in junaštva". Dejal ie nadalje, da se je sovražnik uštel. Sovražnikov namen, ki je sledil za tem. da spravi bratske jugoslovanske narode v medsebojno smrtno klanje, jih je ROJAKI! dovedel do končnega spoznanja in bratske skupnosti. Ko je omenil maršala "Tita", so navzoči pretrgali govor z burnim aplavzom. Dotaknil se je naših tukajšnih dolžnosti ter se v imenu odbora zahvalil društvu "Edinost", ki je dalo društveni prostor na razpolago za priredbo. Poudaril je končno potrebo skupnosti, posebno ko se tiče pomožne akcije. Govoril je nato odbornik tukaj-šnega čehosloveškega društva, ki se je v glavnem nanašal na potrebo slovanske složnosti in skupnosti. Zadnja je govorila v imenu ženskega odseka, podtajnica podružnice, tovarišica Agata Gregorič, ki je že takoj ob nastopu bila burno aplavdirana. Govor v prihodnji štev. Odbor podružnice Svobodne Jugoslavije čuti dolžnost se zahvaliti vsim, ki so na katerikoli način pripomogli za dober moralen in materijalen izid prireditve. Posebno se zahvali gospej Justini 0-berman za darovano torto z lepim napisom: Viva Tito! Zdražbala se je za $ 73.60. Dobil jo je gosp. Štefan Radasavec, ki je potem položil zraven še $ 20. žel je buren aplavz. Drugo torto je darovala gospa Emilja Marega, bila je o-krašena s simbolično petkotno zvezdo. Srečkana je bila dvakrat, prvič jo je dobila gospodična Vida Gregorič, ki jo je darovala za ponovno srečkanje. Vsaki po eno steklenico "žlahtne" pijače, »ta darovala odboru za srečkanje tov. Rudolf Fratnik in Mozetič. Eno je dobil tov. Kari Gec, ki jo je daroval odboru za novo srečkanje, ki bo brezdvoma prišlo na vrsto. O priredbi moramo omeniti še to. Kliub prvotnemu mnenju "da brez plesa ni mogoče nič napravi- ti", so se vsi udeleženci, med katerimi je bilo mnogo deklet, soglašali z odborom, da vsaj eden popoldne na leto lahko posvetimo spominu našim padlim in živim bratom v domovini brez plesa in — po našem mnenju — nobeden dan ni bolj primeren kakor 29. nov. dan ko so jugoslovanski narodi, predlansko leto začasno, letos definitivno, postavili temelj jugoslovanski federativni ljudski republiki. Na koncu dodamo še nekaj: še nekoliko dni in bomo praznovali srečno in veselo (tako si zmiraj želimo) Novo leto 1946. Ta dan ustavimo korak in poglejmo malo Naša rojakinja Otilija Lavren-čič je prejela od doma sledeče pismo: Doberdob, 30.8.45. Draga teta in ostali: Po dolgem času smo prejeli Vaše pismo, katero nas je zelo razveselilo, zahvaliti moramo Boga da smo ostali pri življenju. Najprvo Vam moram opisati našo štiriletno borbo, ki smo jo imeli proti nemškemu osvajalcu, italijanskemu fašizmu ter domačim izdajalcam: četni-kom, belogardistom in ostalim. Tukaj v naši vasi smo bili vsi zedinjeni, pomagali smo partizanom z vsemi našimi močmi in s vsemi si-edstvi. Nemči so nam hodili ropati, vse naše blago smo morali zakopati pod zemljo, kakor npr. spodnjo obleko, mnogo perila se je pokvarilo. Vse kar so Nemči našli in da je bilo za njih rabo so pokradli: živino, žito, obleka in druge razne stvari. Vedeli so da smo vsi proti njim. Kamor je prišlo izdano so zažgali hišo in ljudi odpeljali v koncentracijsko taborišče ali pa so jih pobili. Povem Vam samo en slučaj: Neko jutro, zgodaj ob 4 so prišli Nemci v vas in jo obkoliki in streljali da je bilo groza, šli so od hiše do hiše in nam ukazali da se moramo zbrati vsi na trgu, doma smo morali pustiti odprto vse na ste-žaj. Na trgu so nas postavili v vrste; moških na eno stran, žene in dekleta na drugo, potem so začeli izbirati vse one kateri so jim se zdeli sumljivi. Zbrali so sledeče vaščane; Zužu Andreja, moža od Vide Belotove, Pepeta Apajčevega, Pe-peta Sušterjevega, Rudija Midlu, Milko od Cuoča in neko dekle iz Lokvice ki je ravno tisti dan šla skozi našo vas. K.) so te ljudi odbrali so nas poslali domov. Zgoraj navedene vaščane si potem odpeljali v Matevževo hišo kjer so jih pretepali in mučili cel dan, zvečer ko se je naredila noč so te uboge ljudi odpeljali v Matevževo klet. podminirali so hišo, eksploziia je zasula vse te uboge ljudi. Drugi dan so pa zažgali hišo od Pirca, od Vice, in Sušterjev hlev, potem so odšli z vasi. Takoj ko so Nemci odšli iz vasi smo šli iskati te uboge ljudi, nismo jih našli, bili smo prepričani da so jih odpeljali v Nemčijo, čez en mesec dni smo se lotili odkopavati Jelenovo klet in smo1 jih našli zasute. Ko so drugič prišli Nemci so vnovič .sklicali vse ljudi na trg, tokrat so ustrelili vpričo vseh ljudi Pepota Ljupsove-ga in njegovo hčer ki je jokala pri njemu so jo odpeljali v nemško taborišče. Koliko strahu smo morali prestati vedno kadar so' rekli da prihajalo Nemci, vsa dekleta in moški smo tekli se skrivat. Naš tata je skoraj zmiraj spal v hiši na hribu. Polje je vse na polovico obdelano. Na 1. maja je izginil strah, prišle so nazaj ! Smo napravili v starem letu vse kar bi morali in bi lahko napravili za pomagati našim bratom v domovini? Tovariši, tovarišice! Novo leto stoji pred nami in mi Vam lahko rečemo, da poznamo težkoče, s katerimi se vsi borimo. Toda mi smo dolžni spričo vsega izvršiti našo narodno in bratsko dolžnost. Zato računamo s vsimi našimi rojaki, da bomo skupno to prihodnje leto našo pomožno akcijo mnogo povečali ako bomo to pravilno tolmačili in zato delali. Odbor Svobodna Jugoslavija Podružnica Cor dob a. jugoslovanske čete, katere so nas osvobodile. Osvobodile niso samo nas temveč vso Jul. Krajino. Kakšen dan je bil to za nas, plapolale so povsod jugoslovanske in italijanske zastave s petkoni-čno rdečo zvezdo. Štirinajst dni smo imeli praznik. S kakšnim veseljem smo gledali našo vojsko ko je korakala skozi vas, spominjali smo se na vse prestano gorje imeli smo v mislih koliko gorja, pomanka-nja in težav je morala prestati naša vojska tekom štiriletne borbe. Naši hrabri vojaki so bili vedno pod milim nebom, naj bo dež ali sneg. Slabo oblečeni in obuti, zmiraj borba in se niso u-strašili žrtvi ki so jih doprinesli za njihovo in našo svobodno. Tudi mi se nismo ustrašili ne žrtvi, ne zaporov in ne požigov. Naš stric Pepo je bil meseca junija 10 dni na odpustu. Od tam kjer Vam je pisal so ga poslali v našo narodno vojsko. Sedaj se nahaja v Zadru pri vojnem zrakoplovstvu, kjer se mu prav dobro godi. Pisal nam je da v kratkem nasvidenje, pa ne vemo ali za zmiraj ali pride samo na dopust. Mimogrede Vam omenim da je leta 1942. meseca novembra umrla teta Belotova. Sedaj Vam ne bom omenila vsih kateri so umrli tekom te štiriletne borbe, kjer jih je okoli 40 za katere se ve da so umrli, a je še mnogo drugih vaščanov ki se še do danes niso vrnili iz taborišč. Hočem Vam tudi nekoliko popisati kako je sedaj tukaj pri nas. Draginja velika, ves živeš dobivamo na izkaznice. Na vsako osebo je dodeljeno 200 gr. kruha na dan, 100 gr. olja za cel mesec, sladkorja 1/4 kg. na mesec, mila in kave sploh ne poznamo več. Pomanj-kuje tudi drugih stvari. Kontrabant se lahko dobi živež, 1 kg. sladkorja stane 800 lir, 1 liter olja stane 1.000 lir. Obleke sploh ni. Eno letno krilo stane 4.000 lir. Mi druge smo prav slabo oblečeno, tekom vojske smo prav malo kupili, kajti za obleči pet deklet je treba mnogo. Vseh pet hodimo na ples a kaj vse to, ko pa fantov ni. V celi vasi je ostalo samo 20 fantov, deklet pa nas je 80. Kdaj se bomo ka.i videli? Oprostita da Vam ne piše tata, po dnevi nima časa in zvečer pa ne vidi, kjer nima naočnikov in se jih tudi ne vdobi. Sprejmite srčne pozdrave od cele družine, Vaša Neža, Zofka, Mila, Marija in Zorka. Rojak Mladovan Tetodor je prejel pismo od očeta: Sempas, 1. sep. 1945. Dragi vsi moji! Z žalostnim srcem Vas pozdravim vsih skupaj! Nadalje Vam sporočam veliko mojo žalost. Mama je umrla 27. Spodaj navedena Slovenska društva v Buenos Airesu udruže-na v KOORDINACIJSKEM ODBORU ZA POMOČ' JUGOSLAVIJI, so sklenila prirejati v bodoče skupne prireditve v pomoč na.se-mu narodu v Jugoslaviji. PRVA SKUPNA PRIREDITEV se bo vršila v ta namen dne 22. decembra 1945 SPORED B. Deklamacija. Oj, slava slava Vam, 1. Otvoritev — Slovenski Orkester. Slavka Furlan. (Ouvertura). Deklamacija. Naš Narodni Dom, 2. Nagovor. Marta Lojk. 3. Sattner "Opomin k petju", Zaje 7. Deklamacija. Jugoslavija, Nely HIacá "U boj" — mešan zbor G. P. D. S. 8. Solospeva Angel Hrovatin iz svoje- v:u- " "a reiiprt/mria. 4. "Deklamacija" S. P. D. Ivan Cankar. 9. Adamič Emil _ "Lastovici", "Oj, Marica Suban. Lenk", "Oj, planine", Mešan' zbor 5. Aljaž Jakob — "Ujetega ptiča tož- Ljudskega odra. ha". — mešan zbor, SI. Dom. 10. "Delavski pozdrav", Skupni moški Aljaž Jakob — "Na dan" — Moški zbor. zbor, Slovenski Dom. Vstopnina: moški $ 1.50. ženske S 1.00 v prostorih D. K. D. LJUDSKI ODER, ulica Ramón Lista 5158, Villa Devoto, ob 9 uri zvečer s krasnim sporedom, na katero so vabljeni vsi rojaki, da s svojo prisotnostjo pokažejo, da jim je trpljenje naših bratov v domovini pri srcu in da jim hočejo po svojih močeh pomagati, ker je to naša sveta in narodna dolžnost. „AT ODPRI SRCE, ODPRI ROKE, OTIRAJ BRA T O V S K E SOLZE! V slučaju slabega vremena se vrši prvo nedeljo januarja. SLOVENSKI DOM , LJUDSKI ODER IVAN CANKAR G. P. DRUŠTVO SLOV. V. DEVOTO JUGOSL. DR. SAMOPOMOČ SLOV S. JUGOSL. SLOVENSKI ODSEK Pisma iz naše Primorske Ž I V L «I E IV «1 E Težko in trudapolno delo, združeno s velikimi žrtvami so morali opraviti narodi Jugoslavije pre-dno so trdno postavili temeljni kamen Novi Zgradbi. Proces od stare reakcijonarne Jugoslavije do Nove Svobodne se ni izvršil kar čez noč, da je temu tako nam dokazuje naslednje pismo delavskega borca Matija Gržina: 22. V. 1939. ...Želja za mirnim družinskim življenjem tudi meni ni neznana, saj sem se tudi jaz želel in predstavljal drugačno bodočnost in samo ne to neprestano preganjanje in borbo. Poiskusil sem na razne načine: bil sem vajenec, pomočnik in zadnjič celo šef manjšega trgovskega podjetja v Beogradu. Pri delu mi ni manjkalo aktivnosti ne ambicij, tudi se oktobra 1942., oče Librščev pa 1. novembra 1942. Se večjo žalost imam radi Tončeta, ki so mi ga ubili Nemci, ko se je zatekel skriti h Kacu. Na 27. avgusta 1944. ob polnoči so vrgli bombo, ki ga je zadela v serce. Meni je pustil gorje, ženo in dva otročička. Jaz sem Ti pisal že dve pismi ali si jih vdobil. Od vseh sem zgubil naslove. Oče Jekše iz Sela je umrl na Sv. Jožef 1945. Umrla sta tudi Toni Breme in mama Ogrinova. Dosti jih je padlo a se ne zna natanko za vse. Jaz sem končan od žalosti. Kaj mislite pa vi drugi? Ali pride kakšen sem da mu izročim to moje umoštvo ali kaj se naredi in kako. Jaz ne bom dolgo živ ker sem star in si ne upam več pomagati od šibkosti. Ne zamirite slabi pisavi ker se cel tre-sem. Tukaj se do sedaj še ne vdobi živeža in je velika draginja. Lira ni vredna nič. če prosim kaj, odgovorijo, da robo za robo. Kje čem vzeti. Jaz smo po Tončetu. Z žalostnih srcem Vas pozdravljam Vaš tata Franc Mladovan. Rojakinja Rafaela Kralj je prejela sledeče pismo: Trebče 22.7.45. Draga Rafaela in vsi naši! Po tolikem času prejel sem vaše težko pričakovano pismo. Naj prvo Vam moram omeniti družinske razmere. Po dolgi bolezni pokojne matere sem ostal sam z Milanom, nekaj mesecev pozneje se je Milan poročil. Kmalu na to je obelel in je moral v bolnišnico, ko je do ro ozdravel so ga Nemci internirali v Nemčijo, kjer je ostal 14 mesecev. Lansko leto 6. oktobra je umrla Milena, ker tam so vsi pomrli smo jo pripeljali zakopati v Trebče. Njeni otroci se sedaj nahajav tržaški sirotišnici. Elvira se je poročila s nekim fantom iz Montebella. Elvira je bila osem dni po poroki operirani, za deset dni smo morali plačati L7.000.—. Toni od Štefanije je bil interniran v Nemčijo, kjer je umrl, njen sin Pavlo pa je padel lansko leto meseca augusta na Krnu pri Gorici, minuli teden je šala iskat njegov grob, da bi pripeljali njegove kosti domov, kar dosedaj se ji ni posrečilo. Naša Justina je bila nekaj dni pred polom Nemčije obsojena na smrt, vendar nam se je posrečilo jo rešiti. Vsi oni ki so bili internirani z Milanom so prišli šele ta teden domov. Zoro je padel kot bore v NOV. blizu Splita v Dalmaciji. Mnogo pozdravov in želeč Vam vse najboljše Vaš oče. IIV BO It II A mi ne more očitati lahkomiselnosti v pogledu na življenje. Toda pri vsakem koraku sem našel isto: izkoriščanje, želje in težnje mojih delodajalcev da se s mojim trudom okoristijo. Živeč v velemestu padale so mi v oči ogromne kriviče. Izkoriščanje delavstva v Jugoslaviji je strahovito. Na kraju sem spoznal, da v Jugoslaviji ni mogoče priti z lastnim delom do udobnega življenja, kajti doseči to je treba znati izkoriščati delo in trud drugih. To pa mi ni v naravi. Enako usodo kot delavci imajo tudi kmetje in srednji sloj. Ekonomska kriza, ki danes vlada v kapitalističnih državah, je posledica razvitja družbe, v kateri je kapitalizem s dosedanjo obliko proizvodnje postal zapreka nadaljnemu razvitku. Ker so pa ravno veliki kapitalisti oni, ki imajo v rokah državni aparat, mečejo vse pridelka gladujejo kjer so prisiljeni prodati vse, da tako zmorejo plačevati velike davke. Mali trgovci in obrtniki se z vsakim dnem bolj pro-letarizirajo, vsled velike konkurence In visokih dajatev. To vse skupaj znači, da na domačem zemljišču ni mogoče človeku živeti dostojnega življenja. Lahkoverno bi bilo v takem slučaju prepustiti stvar v božje roke, ter čakati boljše čase. Ljudstvo z vsakim dnem bolj odpira oči, čeprav ves legalni tisk trdi, da kriza je le začasna, ter da jo kapitalisti občutijo ravno tako kakor nižji sloji. Vsak ubit Nemec pomeni prilično dobro novo obleko in čevlje. Tega se posebno zavedajo novinci, ki so opravljeni v svoje civilne obleke, dokler ne ubijejo prvega sovražnika in slečejo svojo žrtev. Po vsaki bitki poberejo partizani najprej orožje padlega sovražnika, nato pride na vrsto uniforma, zatem škornji. Ubitega Nemca slečejo do nagega. Toda partizani se ne morejo navaditi nositi spodnje obleke od mrtvega sovražnika in večina rajši prestaja brez nje. Količina obleke, ki pride v partizanske roke po zraku, je le kapljica v morju v primeri z oblačilom, ki ga vzamejo mrtvemu sovražniku in v primeri z njihovimi potrebami. Ideja o razredni borbi ima vsaki dan več pristašev, ne morda radi tega, ker so Marxove doktrini lepe in interesante, nego radi ker nas življenje uči, da so osnovane na čvrstih temeljih, to potrjuje tudi reakcija, katere se poslužuje kapitalizem hoteč zaustaviti našo borbo. Ječe v Jugoslaviji so polne političnih jetnikov, izbijanje zob, peglanje kože s vročim likalnikom, izdiranje nohtov, to so metode modernih rabljev proti "marksistični kugi", namreč tako oni imenujejo našo borbo. Jaz sem uvidel, da nisem sam, kateri tako gleda na razvijanje dogodkov. Uvidel sem tudi, da za zmago je potrebna borba, ter da kapitalizem nam ne odstopi ničesar brez borbe. Tako tudi moja pot v Španijo ni bila gola posledica želj za pustolovščine ali karijero. Takrat sem bil na jasnem da tvegam vse kar se tvega ti mora, toda bil sem rokovoden s zavestjo važnosti te borbe za delavski razred. Ko sem prišel v Španijo sem bil prepričan, da sem na pravi poti, videl sem da si moramo svobodo priboriti z orožjem v roki. Španski narod je videl v "internacionales" simbol požrtvovanja in heroizma. Vsa vrata so nam bila odprta in tudi pot na vodilna mesta je bila od prta vsem ne glede na socialno stopnjo, pro-letarci smo imeli mnogokrat celo prednost. Namesto univerzitetne diplome in priporočil, vplivnih osebnosti, naša legitimacija je bila požrtvovanje v borbi za ljudske interese. (Nadaljuje). ' Partizanske oblasti so dobro organizirale sistem vojaških bolnišnic, bodisi v bojnem pasu ali v zaledju. Samo na Dolenjskem, je bilo do jidija 19Uk devetnajst vojaških in devet civilnih bolnišnic, kjer dobivajo ranjenci in bolniki najboljšo zdravniško postrežbo. Toda do lanskega leta je primanjkovalo raznih potrebščin ter zdravniških instrumentov in aparatov i ntudi zdravniška veda, dasi iz-borna za razmere, v katerih zdravniki in zdravnice vršijo svojo humanitarno dolžnost, je zaostajala za razvojem in napredkom moderne medicinske in kirurgične tehnike. Razna zdravila sulfa in penicilin so novost, o kateri se zdravniki v Sloveniji šele poučujejo. V teh bolnišnicah se nahajajo tudi ameriški ranjenci-letalci, ki so se spustili s padali na slovensko ozemlje. Nekaterim je treba odstraniti roke, drugim noge ali drobce šrapnela. Vsi navadno okrevajo, po nekaj mesecih prebivanja v teh bolnišnicah. In vsi se zelo pohvalno izražajo o izvrstni postrežbi in visoki meri zdravniške znanosti slovenskih partizanskih zdravnikov in zdravnic. Dne 10. in 11. marca se je mudil v Jugoslaviji general-lajtnant Eaker in se je osebno zahvalil maršalu Titu in Jugoslovanom v splošnem za veliko pomoč, ki jo je Jugoslavija nudila ameriškim letalcem. Rekel je: "Rad bi se zahvalil vsem Jugoslovanom za velikQ pomoč, ki ste jo nudili ameriškim letalcem, ki so bili sestreljeni ali prisiljeni pristati na jugoslovanska tla. Več tisoč Amerikancev se bo po več mesečnem bivanju v Jugoslaviji na osvobojenem ozemlju porvnilo na svoje domove. Ne bodo doma pripovedovali samo, kako dobro ste jih postregli in skrbeli zanje, temveč bodo tudi opisali junaške borbe vaše vojske, katere drzne čine so imeli priliko na svoje lastne oči opazovati. To dejstvo bo zbližalo ta dva naroda še bolj tesno in ojačilo prijateljstvo med Ameriko in Jugoslavijo". Se priporoča rojakom dobro znana ČE VL J ARNICA Delo solidno L. Rrankovič MORLOTE 138 La Paternal J « s i p> II1 a č a Mehanična delavnica ★ Villa Real 140 José Ingenieros U. T. 757-640 Elegantne obleke po najnovejšem kroju, si lahko nabavite pri Krojačnici "GORICA" Frane Lclian WARNES 2191 ra* II E C II E O « E U 11 O P A '' Lastnika brata ROVTAR PRVOVRSTNI HOTEL z najboljšo KAVARNO in RESTAVRACIJO RIO CARAPACHAY TIGRE. F.C.C.A. U. T. 749-589 Prevoz s postaje TIGRE, F.C.C.A. do Recrea in nazaj, odrasli $ 1—, otroci $ Ü.50 Keglišče, velika plesna dvorana. Prostor za PIK-NIIv Slovenija v borbi za svobodo PRAVICA Stran 7 Jugoslovanska Kolonija v Buenos Aires-u je na velikem shodu izkazala priznanje Narodno Osvobodilni Fronti Cómo fué constituida la Comisión Ejecutiva del Comité Eslavo PRESIDENTE hno. Pablo Schostakovsky VICE-PRESIDENTE I? hno Dr. Tomás P. Davidov VICE-PRESIDENTE IT- hno. Antonio Novotny SECRETARIO GENERAL hno. Antonio Dramazonek SECRETARIO DE ADMINISTR. hno. Christo Gonevsky SECRETARIO DE ACTAS hno. Nicolás Gigac TESORERO hno Juan Sazunic PRO-TESORERO hno José Tkachuk ENCARGADO DE PRENSA hno Estanislao Kowalewsky VOCAL hno. Andrés Musichuk VOCAL hno Franc Zaje Nadaljevanje govora g. Zanetiča para nuestro pueblo. Estamos seguros, que del mismo modo, como supieron nuestros hermanos obtener la victoria en la guerra, sabran obtener la victoria en el terreno de la pronta reconstrucción de Yugo-eslavia. Pero necesitan nuestro apoyo. Se requiere de los yugoeslavos que habitan en la Argentina, a que materialicen sus esfuerzos en la recolección de una grande y constante ayuda. Que esta ayuda no provenga exclusivamente de los yugoeslavos, sino de todos los hombres de sentimientos humanos y solidarios que habitan el suelo de San Martín. Los yugoeslavos en la Argentina, debemos ir sellando cada vez más nuestra unidad. Esto podemos hacerlo ayudando material y moral-mente a Yugoeslavia. Es deber de todo sincero patriota robustecer a aquellos organismos que como " Agrupación YUGOESLAVIA LIBRE, o las diferentes sociedades que se agrupan en la "COMISION COORDINADORA DE AYUDA A YUGOESLAVIA", trabajan incansablemente en la recolección de víveres y ropas para el necesitado pueblo de nuestra Patria. Debemos tratar de vincular a la colectividad, a la realidades vivientes de la Rep. Argentina. Como hijos de Yugoeslavia, libre y democrática, que hizo correr sangre a caudales en la noble tarea de la extirpación de la barbarie nazi-fascista de la tierra, no podríamos .estar desvinculados del hospitalario y libre pueblo argentino, en su constante trabajar por la eliminación de los restos fascistas, que aun perduran en nuestra Patria adoptiva, a pesar de haberse cortado la cabeza del monstruo hitlerista en los campo ensangrentados de Europa. Estamos identificados con los anhelos y las aspiraciones del pueblo argentino, porque al unísono, queremos» su progreso, su felicidad y su libertad. Queremos todo esto, porque amamos a la Argentina. Apreciamos sus instituciones libérrimas, y estimamos la obra de los hombres proceres de esta tierra, que como Moreno, Sarmiento, Alberdi, Echeverría y otros, forjaron la Nación Argentina y le dieron un programa-LA CONSTITUCION ARGENTINA. Se ha hablado de la necesidad de la unificación de los eslavos. Yo recalco que esta unión debe sej amplia y una realidad inmediata. Esta unidad traerá resultados benéficos para todos los eslavos, tanto en el aspecto cultural; en la defensa de los intereses mutuos; como así en la tarea candente, referente a la reconstrucción de las Patrias arrasadas. Los nazi - teutones creyeron ser la raza superior y pretendieron dominar al mundo. En sus mentalidades calurientes proyectaban la eliminación de los eslavos. Se han equivocado estos malhechores que hoy son juzgados en los banquillos de Nuremberg. La Unión Soviética, madre de los eslavos, rompió la columna vertebral de la bestia nazi y la batalla de STALINGRADO sembró esperanzas al mundo. En el trayecto de Stalingrado a Berlín, los "arios puros" pudieron constatar que los eslavos no son ninguna raza inferior. En el ensangrentado camino que el Ejército Rojo recorrió, para aniquilar la bestia parda, liberó pueblos hermanos" Bulgaria, Checoeslovaquia, Yugoeslavia, Polonia. La unidad de los eslavos, fué sellada con la sangre de sus hijos. Esa unidad es fuerte y perdurable. Por esto mucho más, los eslavos en la Argentina deben estar estrechamente-unidos. Terminaré expresando, que los pueblos de Yugoeslavia, sienten seguridad en su futuro, porqué los hermanos eslavos le prestan su apoyo; porque cuentan con la amistad y la solidaridad inquebrantable de la Unión Soviética; porque cuentan con la amistad y la solidaridad de todos los pueblos amantes de la libertad y el progreso. iViva la histórica Asamblea de Jajce de 23 de Noviembre de 1943! |Viva la República Federal de Yugoeslavia! ¡Viva la República Argentina! |Viva la hermandad de los pueblos eslavos! I Viva el Mariscal TITO, esclarecido Presidente de nuestra Patria! ¡Muerte al fascismo! |Libertad a los Pueblos! * Na tej veliki narodni manifestaciji se je slišal tudi glas jugoslovanske ¿ene. V imenu teh jé govorila g. E. Pejakovič: Señoras y señores: En nombre de las mujeres afiliadas en la Agrupación Yugoeslavia Libre, creo no faltar a la verdad diciendo, en nombre de todas las mujeres democráticas y antifascistas, tengo el honor y la dicha, de expresar aquí, delante de ustedes, ante este grandioso mitin, nuestra inmensa gratitud y homenaje, en su segundo aniversario, al Consejo Antifascistas del Frente Nacional Yu- goeslavo, que por una ley colocó a la mujer yugoeslava en pie de igualdad con sus hermanos y le concedió todos los derechos de un ser libre e independiente. Y así la fecha 29 de noviembre de 1943, se convirtió en el día más grande y más importante en la historia de la mujer yugoeslava, de esa mujer sufrida y laboriosa éue hasta entonces solo conocía el deber sin tener derecho alguno, y como un deber sagrado escucho la voz del llamado, cuando el pueblo de su patria se levantó en armas contra el invasor. Formó filas, empuñó las armas y hombro a hombro con sus hermanos supo luchar, sufrir lo indecible y bajo el mando supremo de su amado camarada TITO, mariscal Josef Broz, supo vencer y forjar una patria libre, democrática y federativa, en las elecciones del 11 de noviembre, en nuestra patria por primera vez en la historia, votó la mujer y mo durante cuatro años supo luchar, también supo votar y con su voto colocó junto con sus. hermanos los indestructibles cimientos de lo éue desde el 29 de noviembre de 1945, anteayer no-más, es una hermosa verdad — la República del pueblo de Yugoeslavia. Quiero terminar ahora con el sagrado grito de los guerrilleros: Smrt fašizmu — sloboda naroda! ' PEKARNA in SLASČICARNA I». Reneie Razvažanje na dom • Avenida J. Bautista Albeidi 356 U. T. 43-0860 COMISION COORDINADORA PRO AYUDA A YUGOESLAVIA Segundo embarque de ayuda a Yugoeslavia Detalle de segundo embarque listo para ser remitido: Cajones: 137 con 11.007 kilos de peso neto. Ropa comprada en efectivo: 38.802.09 Ropa recolectada: 40.750.10 Valor total $ 79.552.19 El contenido del segundo embarque: 1.320 kilos neto ,de leche en polvo 220 kilos de jabón, 20 kilos de remedios varios, 5.299 pullovers, 1.411 vestidos, 1.141 camisas para hombre, 1.722 pares echarpes, 1.120 sacos para hombre, 199 de medias, 23 pares zoquetes, 203 sacos para mujer, 21 trajes piyamas, 1.327 pantalones, 12 sacos piyamas, TRGOVINA JESTVIN Fraile špaeal ★ Perú 498 Villa Martelli TRGOVINA JESTVIN Srečko Turel * TRELLES 1402 U. T. 59-4104 PLANOS - CALCULOS HORMIGON ARMADO CONSTRUCCIONES í*I«t Pedro Morón 5130 U. T. 50-7186 —" Esc. Lope de Vega 2802 50-5995 Rojaki! Nudi se vam prilika da ste po zmerni ceni lepo oblečeni Krojaeniea F MIAN C ME LIN C PAZ SOLDAN 4844 U. T. 59-1356 FFlKIIINArtft COTIC Trgovina z železnino, porcelano, steklenino. Vse gospodinjske potrebščine, kuhinjsko posodo emajlirano in aluminjasto, porcelan, steklenino, razno orodje, gradbeni materijal, itd. —- LOPE DE VEGA 2989 vogal Cnel. RAMON LISTA U. T. 50-1383 K K O J A č N I C A ★ NAJBOLJ BOGATO ZALOŽENA KROJAČNICA Velika izbira modernih oblek. — Delo na obroke. STANISLAV MAURIC TRELLES 2642 U. T. 59, Paternal 1232 Bar in RESTA VRANT WMIRAMAR?> PARRILLA - PRVOVRSTNA KUHINJA - KEGLIŠČE J. LAfí Avda. Feo. BEIRO 5294 U. T. 50 - 4300 PRAVICA Editado por las Sociedades D.K.D. LJ. Oder, S.F ,D. I. Cankar y Agr. Yng. Libre - Coi«. Esloveno. 5.749 batitas para niños, 81 polleras, 436 calzoncillos, 492 chalecos, 188 camperas, 425 calzones, 174 tapados, 315 blusas, 75 pares de escarpines tejidos para bebés, 20 guardapolvos, 64 mamelucos, 249 sobretodos, 63 tapaditos, 11 peranius, 18 delantales, 5264 camisetas, 2.412 tricotas, 124 batones, 7 guantes, 866 combinaciones, 250 trajes para hombre, 54 trajes para mujeres, 55 Corbatas, 12 toallas, 02 gorras, 8 ponchos, 12 pantalones bombachas, 3 fundas pa- ra almohada, 4 sábanas, 43 baberitos para bebés, 96 frazadas, 7 mantas, 1.292 pares de zapatos varios, 7 pares de botas, 250 kilos de cuero vaquillona "zebú", 7 acolchados, 13 pañueletas, 44 sombreros, 96 fajas para bebés, 44 camisones, 5 trajes de baño, 3 salidas de baño, 7 boinas, 5 sacos de cuero, 5 chalecos de cuero, 7 cintos, 5 carteras para colegiales, 265 metros de género, varios cortes de género, 25 paquetes de hilos, 5 paquetes de agujas. Simon Gregorčičeva poezija je izšla, knjiga je lepo vezana in ima 256 strani. Kupite jo lahko v naših društvih ali naravnost na sedežu Gregorčičevega odbora, na ime Franc Kurinčič Garay 3912. Knjiga stane $ 4.—, več 30 cent. za poštnino. F. Yon k & L. Itojic TRGOVINA I E S T V I N TRES ARROYOS 1600 U. T. 59-2153 RESTAURACIJA wPri Hodniku" KROGLIŠČE IN KEGLIŠČE Dobra Postrežba Jožef škodnih Añasco 2652 U. T. 59-8995 FRANC S T EK A R STAVBINSKI PODJETNIK — ŽELEZOBETONSKA DELA PRORAČUNI RAMON L. FALCON 6371 U. T. 64-3084 Trgovina čevljev nudi izbiro povrstnih čevljev vseh vrst po-res ugodnih cenah. ŠOLSKE POTREBŠČINE ALBERT B E L T R A M DONATO ALVAREZ 2288 LA PATERNAL P i v a r n a Kroglišče in Keglišče n j u RO KOV Ae SVEŽE PIVO WARNES 2113 llllll LA PATERNAL M O V I M I E X T O D E C A