^danruen-obo^ f* » prsznikov. ^ daily except Ssturdajs. "l&jt «nd Holiday»- fl PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in uprsvnlškl prostori: 2057 South Lawndale Ave. Office of Publication: 265? South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4904 Katar«! m wrim< ■ !»■ MtUr January U. IMS, at Um poêtrUtim at (Tkimm. UM—fc. «aé» th« Act oT Oawrn. of kUrak », Ifta. CHICAGO. ILL« ČETRTEK. 10. JULIJA (JULY 10). 1M1 Subecription $0.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 133 ancija apelirala na Veliko jtanijo za premirje v Angleške kolone obkrožile Bejrut, glavno Acceptance for mailin« at special rato of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 8, 1917, authorised on June 4. 1912. — ^ ¿ito Lebanona. Pogoji glede končanja so-rroúi ie niso bili objavljeni, toda domne-Lie,d*uključujejo izločitev vpliva francote vlade v Siriji. Moskva poroča, da so ru-¿e čete izvršile več uspešnih napadov na poje nacijftke oborožene sile in pognale ce nazaj v Rumunijo. Nemške bombe tile požare v 2itomiro . j. \ ugoslovanska organizacija svari Delegacija obiiče državnega pravdni-ka Courtneyja I M Tort 10. jul.—London-udiopostaja je naznanila i zjutraj, da je britski ulti-uslovljen generalu Henriku, vrhovnemu poveljni-pcoskih čet v Siriji, pote-di $o angleške kolone ob-t Bejrut, glavno mesto Le- jia 10. jul.—Velika Brita-k> zahtevala brezpogojno Utajo francoske oborožene rSiriji. Tako so izjavili tuji vojaški krogi po nazna-a je general Henri Dentz al na Churchillovo vlado tev premirja. Premier je informiral parla-«apelu, ki je bil poslan iri vladi preko Corneliusa Engerta, ameriškega ib v Bejrutu. glede končanja so-ati med angleškimi in dumi četami še niso bili lljeni. Znano je le, da so oženi Petainovi. vladi v in da določajo izločitev mkega vpliva v Siriji. '.Churchill je-dejal, da me!, ker se je vrhovni lik francoskih čet v Siriji za kapitulacijo. Ta bo krvav konflikt, v kate-i padlo več tisoč vojakov eh straneh. «. 9. jul. — Danes obja-porocilo vrhovnega povelj-•nenja, da so ruske čete iz-w protinapadov na po-nfemske oborožene sile v »jih tisoč milj dolge fton-* razteza od Črnega do ifaga morja. V nekem kra »bili Nemci pognani nazaj Pnnijo. Težki tanki, top-»bombardiranje in letalski * zadržujejo pohod nacij-plon. «nje nemških in rumun napreduje. Sovjet-ne branijo uspešno sa-zemlje, temveč so pri-kar je bolj važno in zna-P|te izgube sovražniku, ■«ju BalUja (Besarabija) «te izvršile več uspeš-^inahkokov," pravi urad-"Nemški in v"J*ki so bili pognan •o Prut in v begu so vrgli m drugo opremo." -Z™ Jori mejo med Be-t> ® Humunijo. «d tega sektorja, _ ^j!* Novogradsk-Volinaki na^kakujejo ruske r"1«1 le več dni, ds ai utre- Nemški letalci mečejo bombe na ruske utrdbe in več so jih že porušili. Časopisna agentura DNB poroča, da je bil odpor sovjetskih čet zlomljen na fronti v Besarabiji in da so bili Rusi pognani v nekaterih krajih do reke Dn j ester. Druga vest pravi, da so Nemci v štirih dneh uničili in zaplenili 584 ruskih tankov, 550 topov in ujeli 142,. 216 vojakov. Žitomir, važno železniško križišče, ki je oddaljen 80 milj od Kijeva, je v plamenih in razvalinah kot posledica nemškega bombardiranja iz zraka. To mesto ima 73,000 prebivalcev. Nemški letalci mečejo bombe tudi na Smolensk, važen komunikacijski center ob cesti, ki vodi v Moskvo. Smolensk je oddaljen 190 milj od Minska in 230 milj od ruske prestolnice. (Vojaški krogi v Vichyju, Francija, so bili informirani, da bilo prodiranje nemških čet ustavljeno pred štirimi dnevi in da io nemškeizgube ogromno. oveljstvo je moralo ustaviti ofenzivo in reorganizirati vojake enote, da jih zaščiti pred ruskimi sunki iz ozadja.) London, 9. jul.—Nemški letalci so včeraj bombardirali nekatera angleška mesta. Bombe so >adale na ta mesta zaeno z letali s proglasom, da so Angleži ie izgubili bitko za posest Atlan tika. Bombardiranje je bilo odgovor Angležem, ki mečejo bombe na nacijske baze v Franciji, Ho-andiji in Belgiji ter nemška in ustrijska središča brez odmora. Tarča angleških bomb so bili včeraj Kolin, Osnabrueck, Frankfurt, Muenchen-Gladbach, Muenster, Duisburg, Duessel-dorf in druga nemška mesta. Sydney. Avstralija. 9. Jul.— Frederick Stewart, minister za zunanje zadeve, je danes naznanil, da je dobil uradno poročilo da so se francoski uradniki v Siriji izrekli za pogajanja glede ustavitve sovražnosti med francoskimi in angleškimi četami v Siriji. Kairo. Egipt. 9. jul.-^Velike letalske operacije so v teku v Siri-i. Angleški letalci napadajo pozicije francoakega vojaštva bombami. Železniška postaja Aleppu je bila porušena. Angleži poročajo o zmagah na treh frontah—prt Demir Kapouju, Hornau in Djezinu. P™' K.jevu, glavnemu - l^Jine, se ruske čete **** P^ti sovražniku na južni strani No-* b»te dva nemška re-«robljena. ^Uka sila je tudi «vriila je več uspeš-¡?^na sovražna letali I *** *°l<»ne in tanke. \ 10 Nemci tzfu mm, Ru«i p« itiri uradno poročilo ne prodiranja Pranje se j« gfe "¿J! 6000 vo- v *kah * Rusi pri l oda, ' U na •TuL*^™ *°vjetake ** ^.blijai* ao ae h*,*"10- ** * ta Chlcago. 9. jul. — Jugoslovan-sko-ameriški pomožni odbor je posvaril Cikažane, naj ne pri-pevajo denarja nepooblaščenim agenturam za pomoC Jugoslovanom v starem kraju. Svarilo, o-dobreno na seji v srbski pravo-avni cerkvi, 1905 Schiller st., je podpisal George Skokič, predsednik odbora. Na tej seji je bi-izbrana tudi delegacija treh članov, ki bo danes odšla v u-rad državnega pravdnika Court-neyja in ga pozvala, naj odredi preiskavo glede nabiranja pridevkov in iskanja oglasov pri f rmah in profesionalcih. Odbor je storil ta korak potem, ko je Barnet Hodes, mestni kor-poracijski odvetnik, naznanil areiskavo poročil glede zlorabe prestiža njegovega urada pri skanju oglasov. Hodes je že zahteval od Steva VVarnicka, u-službenca v svojem uradu, po-, asnila glede posebne jzdaje Ju-¡oslovanskega Glasnika, ki je izšla 4. julija. Warnick je izda- Zastoj v pogajanjih med unijo in kompanijo Alton, I1L, 9. jul. — V pogaja njih med reprezentanti Weatern Catridge Co. In unijo Chemica Workers (ADF) Je nastal zastoj Kompanlja Je izjavila, da je pri pravljena priznati unijo, ne bo pa pristala na zahtevo glede za prte delavnice. Unija Je zapreti la z oklicem sUvke, ko je kom penija zavrnila zahtevo za zvišanje minimalne plače od «0 do 85 centov na uro. Francoske oblasti izpustile Ruse Vichv, Francija, 9. Jul. — U radnl krogi eo naznanili, da bilo 10,005 ruskih driavljanov Izmed 10.707, ki ao bili aretirani policijaklh navalih, izpuščeni! Iz ječ. Navali so sledili prelomu diplomatičnih odnošajev med Franci Jo ln Sovjetsko unijo. AMERKAOJACMI^/o lohko plača OBRAMBO Z ZA- nffl-eč«i®M«so SEDBO ISLANDIJE ' Ä rezerva ^ zlata na razpolago Washington. D. C.. 9. jul. Iskanje dolarjev za plačitev blaga, naročenega v Združenih državah, ne bo delalo preglavic sovjetski Rusiji. To je mnenje vladnih veščakov, ki so ga izrazili potem, ko jo državni pod tajnik Sumner Wellea izjavil, da bodo aovjeti plačali vse v Ameriki naročeno blago. Welleseva ii-Okupacija Islandije, danskega o-1 j*va pomeni, da vprašanje sala toka v severnem delu Atlantika, gonja Rusije s materialom, ki po ameriški oboroženi sili, je po g« potrebuje, ni bilo na dnev-mnenju mnogih ubila tri ptiče z nem redu na konferenci med enim kamnom. »Očitno je *e|njim in sovjetskim poslanikom. Dobila je strategih ne pomorske in letal• ske baze V E LI K O^ OGORČENJE V BERLINU Waahlngton. D. C.. 9. jul. —I zdaj, da bodo okupaciji sledili nadaljnji koraki v bližnji bodočnosti v interesu zaščite in ob-1 rambe zapadne homisfere. Z okupacijo Ialandije je Ame-1 rika dobila strategične pomorske in letalske baze, s katerih! bo lahko onemogočila vsa nemška gibanja proti zapadni heml-l Rusija je edina velika driava, ki producira mnogo zlata, a ne objavlja številk o produkciji. A-merika ima le megleno sliko o obsegu produkcije zlata v Rusiji, toda po Informacijah sodi, da Rusija producira zlata v vrednosti $210,000,000 na leto. Politika federalnega zakladne- atoi od Shetlandáuh In Faroe*- ga departmenta je kupovanje kih otokov ter Gret^andi e. Sla- ^ ^ vgake tuje dritvt> dnjo je Ameriko prevzela pred| gÄ ^ kupoVaU od Rusije v več- nekaj tedni in zdaj je prišla na vrsto Islandija. Islandijo so angleške čete oku pirale 10. maja preteklega leta. Odslej naprej bo atneriška oborožena sda delila s njimi odgovor nost ilede zaščite otoka. Predsednik Rockevelt je včeraj v razgovoru i reporterjl o- jem obaegu, ne bo to dokai na klonjenoatl napram sovjetom. V uradnih krogih prevladuje mnenje, da Rusija razpolaga z veliko rezervo zlata. Amerika plača za unčo zlata $35. Dovoz ruskega zlata v Združene države je predstavljal vrednost $30,850,589 preteklo leto. atelj in upravitelj tega lista. možni odbor pravi, da je dobil več pritožb od trgovcev, da so bili pod vtisom, da je Hodesov urad indorslral posebno izdajo o-menjenega lista in da bo šel del denarja, ki so ga dali za oglase, za pomoč Jugoslovanom v vojni coni. Hodes je dejal, da nI vedel ničesar o zadevi in da je Warnick zdajatelj Jugoslovanskega Glasnika. On je bil prepričan, da nI med ualulbenci v njegovem u-radu nobenega, ki se bavi z dru-I [iml dobičkanosnimi posli. Warnick je Izjavil, da je plačal 50 odatotkov od nabrane vsote $2000 za oglase agentu, ki jih e nabiral. On je poslal ud te vsote $200 KonŠtantinu Fotiču, ugoslovsnskemu poslaniku v Washingtonu. Delegacijo pomožnega odbora, ki se bo danes oglasila v Court-neyjevem uradu, tvorijo Skokič, lija Tarallo ln Nada Rašovič po. zapadne hemisfer* Opazke gle- in bilo prodano v tej deželi, ,lnî'nik*rdB* £ smešil Idejo deflnltlvne določit-1 Domneva je, da je rusko zlato ve črte, onkraj k$tere Amerika prihajalo v Ameriko v prejšnjih ne bi smela operirati v obrambi I letih preko. Londona in Tokija de take črte je izOekcl, ko ao ga reporterjl opozorili, da je lalan dija zunaj maj aepsdne homisfere, ki je pod zaščito Združenih držav. Naglasu je, da mora Amerika kontrolirati Atlantik ln Po nedavno objavljenem poročilu je bilo prodaneg* ruskega zlata v Združenih državah v prvih dveh mesecih tefi leta v vsoti $11,236,000. 2e to kaže, da . . ... .sovjetska vlada lahko plača z pogna i nemške bojne Udje s po- dolarj| Vfe blag0 w g§ MrQČ[ y ma. morskih poti med Združenimi državami in Anglijo. Okupacija Islandije je praktičen korak. Na vprašanje, ali bo ameriška oborožena sila zasedla tudi Azorske in Verdijske otoke, ki so tudi Ameriki. Vlada apelira na važni za obrambo Amerike, nn¡¡0 Roosevelt odgovoril, da ni pce- UClal/öKC (IfK/C rok. Vse zavisi od razpleta po-| ložaja. Berlin, 9. jul. — Deutsche Dl-plomatlach Polltlsche Korrespon-denz, glasilo zunanjega urada, | dvema ognjema Vstop Finske v vojno izzval komplikacije , London. 9. jul.—Vstop Finske "sveto vojno" proti Rusiji je x>vzročtl nove komplikacije v Skandinaviji, zlasti pa na Švedskem. Tukajšnji švedaki krogi še vedno upajo, da Švedsko ne jo zajel vojni vrtinec ln kažejo sreče j optimizma. Švedska, pravijo ti krogi, hoče ostati nevtralna v konfliktu. Dovolitev prehoda nemški vojaški diviziji preko švedskega ozemlja na Finsko Je bila koncesija Hitlerju. Ta Je bila na-domestilo za druae, na katere ni hotela pristati. Švedska, čeprav ae nahaja v zagati, bo šla v boj za svojo narodno čast, če bo položaj to zahteval. Upirala ae bo rabi svojega ozemlja za millta-ristlčne operacije In se držala proč od osišča. Oeografični položaj Švedske je tak, da dežela zavisi od Nemčije. Izpostavljena Je nevarnosti konflikta z nacljl, ker Jo odrezana od zapeda. Zdaj, ko Je Finska v vojni z Rusijo, nima Svedaka izhoda do Petčama, fin ake lukr na altrajnem severu, Imenovanje delavskih odborov Waahington. D. C« 9. Jul.— pravi, da je ameriška okupacija I vlada je včeraj apelirala na de-Ialandije sunek v hrbet evrop- h1Vike unije za sodelovanje v skemu občestvu, ki se bori proti naporih, ds se olajša premešče-boljševizmu za ohrano zapadne vanje d9laviklh močl kot posle-civilizacije. List Boersenzeitung, dic> preavenworth, Kana, 9. Stavka čez tiaoč jetnikov lavnlcl tukajšnje federalne jot ni Anice je bila zatrta. NasUla je zadnji teden v znak protesta proti raztegnitvt delovnega tedna od 33 na 44 ur. Voditelj stavke so bili premeščeni v Jet-nišnico na otoku Alcatraz. Jetniki ao zaatavkall v delavnici kjer Izdelujejo čevlje In krtsče za armado. htevo glede zvišanje plače. PREDSEDNIK ao KONFERIRAL Z | ROOSEVELTOM Opozicija proti rabi o bor oie ne sile . v stavkah EWIS OKRCAL HILLMANA Waahlngton. D. C. 9. jul, — Philip Murray, predsednic Kongresa Industrijskih organizacij je včeraj razpravljal i Rooaevel-tom o Mayjevem zakonskem načrtu ln drugih oanutkih, katere njegova organizacij« smatra za protldelavske, Doznava ao, da je Murray pritiskal na Roo-sevelta, naj se Izreče proti tem načrtom. Mayjev osnutek določa med drugim rabo oboroftene sl-e pri zatiranju atavk kl nastanejo v orožnih, letalskih ln drugih lnduatrljah, kl Izdelujejo bojno opremo. NIŠja kongreana zbornica bo danes glaaovala o Mayjevem načrtu, kl ga pobijajo unije CIO In ADF. Ta je revidiran prevod Connellyjevlh dodatkov ukona glede obvesne vojaške službe, kl e bil že sprejet v'tanatu. Voditelji CIO so že posvarili kongres, da bodo smatrali •prejetje 4ayjevega ln drugih načrtov za protldolavsko akcijo. Na konferenci represontantov unij CIO, na kateri jf bila raz-)rava o protldelavaklh načrtih, je John L. Xewla, predsednik rudarske unije UMWA, okrcal idneyja Hillmana, predsednika unije Amalgamated Clothing Workers in sodlrektorja urada sa produkcijo bojna op sata Dejal je, da se mu ni dopadlo, ko je Hillman stal na Rooaoveltovl strani, ko je slednji poslal federalne čete proti članom unijo CIO, ki so zaatavkall v tovarni North American Aviation Co, v Los Angelesu za zvišanja plačo. Cote so zatrle stavko ln okupirale tovarno. Lewia Je daljo ro» kel, da se nI strinjal 0 Htllma-novim vmešavanjem v rudarski stavki. Drugi unijskl voditelji, med temi Jacob Petovaky, tajnlk-blagajnlk unije Amalgamated Clothing Workers, ao so postavili za Hillmana In savrača-11 Lewisove obdolžltve. Hillman Je tudi konferlral o delavski situaciji s predsednikom Rooseveltom. Po konferenci Je povedal reporterjem, da Je bila zelo zadovoljiva. Hierarhija naj vlada Francijo Vlaki vozijo ntmih* ranjinc* v Berlin New York, 9, Jul. — Nemški potnik, ki je dospel v Stockholm, Švedska, je povedal, da so nacijske izgube v resnlri tako velike kot pravijo Kusl Petain za odpravo volilne pravic* Vicky. Francija. 9. jul^-MNova Francija bo tehtala vrednost In število oddanih glasovnic," Jo rekel premier Petain v svojem govoru pred člani odbora, katerim je poveril sestavo nove ustave. On Je dal razumeti, da Je sa odpravo volilne pravice v državi, ki mora biti po njegovem mnenju avtoritativna ln katero naj bi vladala hierarhija. "Glavni problem Je nadomestitev suverenega ljudstva, kl ai prisvaja sbsolutne pravice v popolni neodgovornosti, s ljudstvom, čigar pravico Izvirajo Iz doižmistt," je rekel premier. "Nastati mora hierarhija družin, poklicev ln občin, ki morajo obratno producira ti hierarhijo tz- ! Li branih mož. kl poet^nejo «veto-Izjavo, *»IVi|rl poveljniki ln mala akupi-jo Ja podal, Je posl"! v N^ na M vrhu vladafJT Vor k reporter am*r!*kega radij- . . . skega omrežja Columbia Broad-i J . irlLuls M îSflng v Stockholmu. Vlaki, kl ÏÏ^J^ÏS ^ Shajajo v Berlin z tuaklh fnmt, vaêine I udstva v MMM Z natrpani z rsnjenc, In v? ^ ^^l^ÍTw ^ berlinske bolnišnice ao napol- nJit|l4. jat va, ne države In ne naroda. Glasovi iz naselbin Glasovanje o vojni Apizarji niso zadovoljni z rezultati gtaso-vanj, ki jih vodi znani Gallupov inatiiut v Princentonu, N. J., glede vojne, pa ao začeli uvajati svoja glasovanja — samo zato, da dia-kreditirajo Gallup Poll. Čikaška Tribune, glavno glasilo izolacioni-stov in apizarjev za ves srednji zapad, ae baha, da je peslala dopisnico vsakemu desetemu vo-lilcu v Chicagu in to "decimiranje" naj pokaže pravo sliko mnenja Cikažanov za in proti vojni. Tribunino "glasovanje" te vrste Je doalej odkrilo, da sta dva proti enemu ali okrog 67% proti vojni. Ne glede na to, da je glasovanje z dopisnicami najslabša metoda (mnogo prejemnikov enostavno vrže dopisnico v koš) in brez ozira na to, da imajo čikaški Irci in Nemci najbrže večino med volile i (med zadnjo vojno so se Nemci beheli, de je Chicego drugo — Berlin Je bil prvo — nemško mesto ne svetu), je rezultat zelo ptškev za Tribuno in obratno zelo dober ze ost, ki eo za vojno. To pa zaradi tega, ker Je vprašanje na gleaovnici zelo zevito in nepošteno. Vprašanje na glasovnic i-dopisnici se glaei: "Shell the United Stetes enter the wer to help Britein to defeet Hitler?" . To pomeni, de eo Združene države glede svoje varnost» brez vsake skrbi in če gredo v'' vojno, gredo samo zato, da pomagajo Angliji poraziti Hitlerje. To je žaljivo za vse iskrene Američane. Nihče ne mera iti v vojno samo zato, da bo pomagal Angliji ali kateri koli drugi državi ko* državi. Če bi bilo vprašanje poetavljeno na ta način, dali hočejo Združene drŽave pomagati demokraciji, bi bilo bolj pošteno, teko pa je skrajno sebično. Ako se Amerika odloči za vojno, se odloči samo zato, ker želi Hitlerjev poraz zaradi svojih interesov, zaradi sebe, zeradi svoje demokracije, torej zato, ker hoče naj prvo pomagati sebi! Rezume se, da bi a tem pomagala tudi Angliji in drugim, namreč a tem, ker bi pomagata sebi. Polteno vprašanje na vsaki poskusni ali u-radnl gleaovnici bi moralo biti: "Ali naj Združene države gredo v vojno z namenom, da al ohranijo neodvianoet in demokracijo?" Vpričo hinavakega vprašanje, ki ga je zaata-vile apizarska Tribune volilcem, je veliko čudo, de okrog 33% Čikažanov glasuje pritrjeval-no. Če bi volilci vzeli vprašanje dobesedno, kekor ge Je trebe pojmovati, bi morali gleso-vati stoodstotno proti. Mi smatramo, da ao do danes (¡allupova glasovanje najbolj znanstvena in zaradi tega najbližje točnosti in pravilnoeti. To so pokazale zadnje predeedniške volitve. Čemu Stalin ne molči? Pred nekaj dnevi Je diktator Stalin stopil pred mikrofon in govoril Je ruskemu ljudstvu in obenem vsemu svetu. Mogoče je mislil, da je s tem naredil dobro poteeo — vsekakor ao to mislili njegovi kimavci — toda, če bi f|$ Stalin ze vedel, koliko škode je atoril demokratičnemu svetu in dobrt delavski atvari v splošnem, ne samo Rusiji, ne bi nikdar stopil k mikrofonu — sploh bi ae čim prej earn odstranil is vlade v Moskvi, prej ko ge odstranijo drugi. Ako je Stalin mislil, da Je s svojim ciničnim in hinavskim govorom koristil zmagi Rueije, se je kil no zmotil. Ml želimo, de bi Rusije zmagala v konfliktu e Hitlerjem — kljub Stalinu in vsemu, kar je ae nJim. toda Stalin Ji ubija zmago 'Nečesa ee Je Stelin vsekakor zavedal, ko Je stal pred mikrofonom, namreč kako ga je polomil pred 22 meseci, ko Je Sklenil usodni pekt a Hitlerjem — pe ee Je poekušal opravičiti Njegovo opravičevanje Je bilo polomija kot je bil pakt sem. S paktom Je padel *Uno nizko — z opravičevanjem Je padel le nižja Njegovo opravičilo Je bilo. da je pridobil Rusiji i*»Mrugo leto miru. Poldrugo tato namesto Stalin ničesar podpisal — bi bil vseeno Imel mir m vae Evrope bi bile Imela mir. Takret Je Stalin mislil, da Je potegnil Hitlerja, dsnes pa ve, da Je Hitler potegnil nJega, kakor je malo prej potegnil Chamberlaina in Akren. O. — V Barbertonu je bila o priliki prosleve 50-letni-ce mesta zmagovalka v kon testu mladih deklet za naatov "Miss Barberton" Slovenka miss Margaret Okoliah. Gotovo ao Barbertončani na to precej ponosni (eaj smo nekoliko še A-krončani). In kdo ne bi bil? Saj že dolgo vemo, da se težko najde lepših deklet od slovenskih v primeri s številom drugih narodov. H kateremu društvu spada ta mladenka, ne vem. Pošiljam vam izrezek iz lokalnega lista, gotovo pa bo o tem kaj kdo poročal iz Berber tona. Joseph I rman. Mi. Olive, I1L — Kakor nam je znano iz Proavete in Napredka, je oživelo precejšnje zanimanje za prihodnjo konvencijo SNPJ in SSPZ radi združitve. Vidim pa tudi, da je še več društev SSPZ, ki še niso izvolila delegatov. Med temi je tudi naše društvo št. 11 v Stauntonu, ki Je priključeno k Rožniku v Chicagu. Torej se bomo udarili a velemestnim kandidatom in gotovo podlegli, ker tam jih je več. Priporočano je bilo že večkrat od glavnih odbornikov, naj članstvo izvoli sposobne delegate, da ne bodo dremali ali oae tratili na konvencij L Od moje strani bo podpiran Pavel ali Viktor, ker vem, da sta oba zmožna tega poala in tudi njune zasluge pri zvezi to potrdijo. Dalje vidim, da so se tudi članice pričele potegovati za izvolitev v glavni odbor.. Do tega so tudi upravičene, čeprav Molek trdi, da morajo kaj več znati kot potico peči — gotovo znajo tudi piške, kar Je že nekaj več. Paziti pa boete morali na prihodnji konvenciji, da ne boete jedli "Čiken" brez letnic ne njih, da se ne bo tako zgodile kot ee je zadnjič, ker je peveročllo precej hrupe. Konvencija je dragocena stvar in zveeena z velikimi stroški, ker je olepšane z raznimi zabavami ln povrhu še z velikimi dnevnicami, katere ai delegati sami določijo — seveda na etroške članstva. Prav tukaj< bi ee delo kaj prihraniti za pomoč starim onemoglim členom, t Ta aadava je res težak problem, ali rešiti ga bo trebe kolikor okottčine dopuščajo. Torej to je en gles vpijočega v puščavi • Večkrat aem fte slišal, da jc ves svet ene velika norišnice In da smo mi norci, ki se selimo vanjo. V menici res tako izgle-| de. V potrdilo naj citiram iz > članke rev. Trunka v A. S. ob času, ko ata ae Hitler in Stalin pobratile. On je takrat zapisal: "Dokler eo bili Rusi pri volji po-i svetovati ee z angleškimi in fran-, roškimi diplomati. je šlo vae ka-i kor po masti; ko pa Je Hitler | vtaknil svoj nos totrl. Je bilo pa ker naenkrat vae rdeče." Vidi I ee, da Je Trunk dober diplomat. (Dalje ae 9. «treni.) (Dalje ls prve Daladierje. Dal mu je k< državice in adaj mu je v* V vaa) znani «godovtm take potegnjen ket £ tal kljub temu ima Stalin še mikrofon in ae pred zakaj ee Je del p****"u je absolutno brez ksrskte' ovice starega l^eaii« -JI PIEVRATA lZ «nov« Evropa" je 86 strani obsega-znanega publicista KTlCusa Nikolajeva ^SUljin/'Uvod, Cm nekam preoptimi- ^U v skladu z Ttm Nikolajeva gksis £ usmerjenosti Stal.no- Sna, je «P^1 ureJllk ope' dr. Milan Cur- , je opremljena s por-.vnavane trojice in i Ovitim ovojnim li- Kus Nikolajev izhaja nem nazoru lz marksi-Ubor». V teh treh štu-je očitno potrudil, da bi y jasno prikazal nave-ri «ebnosti, ki označu-jvoj in usodo revolucio-unarksizma ali točneje: ¡ona kot izrazito ruske m ideološkega in soei-pbanja. Študije so prej, Çovi Evropi" in so do-jnjižni izdaji značaj ce-dela. V njih je dobršen fcrine boljševiške revo-kta 1917, čeprav v zgo-potezah in gledano skozi grodilne osebnosti, fetku študije o Leninu lip pisec o socialnih in pocojih 'bolj še viške re-i Ce beremo takoj na ; tOo je iluzija htjeti «pješan rat sa nezado-i masama seljaka i rad-oje je na okupu držao njnički mehainzam, i to ple dok on sam nije bio iT, moramo pri tem mi-položaj leta 1941, ko je «ajasko v istem položaju, iiosproletarizirani kme-bcJj nezadovoljni. Lenin lomačen kot prvenstve-iicen politik, strankarski k fanatik, kakor so bili ki revolucionarji. "Kao Kghitti, tako i Ljenjin: Hjuje činjenice svojoj to odgovarja načinu iinog mišljenja uopče, «varno deduktivno." M Lenin dogmatik, ki "v naprej ražbiti sle-tous, da bi njegovi prisili določeno linijo; preprečiti sleherno, tu-injio herezijo v mark-«rkvi." Ta>clovek, ki v obljubljeno deželo mlucije s čevlji, ki mu Stockholmu kupil tova* da bi laže gazil ruto, jt videl v politiki sa-Zato je delil ljudi v pri-k sovražnike. V tem bo-»1 sentimentalnosti in clovečanskih čustev, * primer kot lovec ni *U neke lisice, ker «dela prelepa. Ljudje, niso bili njegovi, so Jl»li mar^ od življenja •tod je poslušal "Ap-" in prebiral Tolstoja nu fanatizem mu je " drugega; noben *» m zdel strašen, ée * «urbi njegove ideje M Kus Nikolajev ' «epu. da se Leninov -¡»M: ZSSR ni posta-f9 ^vih socialnih in dednost, tudi sen o y°,uc'Ji ni postal j»' lahko pač •^»m. a tega ru-1 Pf"dukta ni mogel Zapad: bolj-m J* tipičen pro-^n'nove-^ Ži to civiliza-» * more len.mzma k ker j, «i modržcem Rusije, je celo merlan baptistični pastor" (str. 37). M. Kus Nikolajev razpravlja obsežno o vzrokih konflikta med Trockim in Stalinom in se ponovno vrača k neuspehu boljševiške akcije v Rusiji in po svetu. "To, kar je v zapadnih deželah oatalo od boljševiške akcije, nima dandanes naloge, da izvede svetovno revolucijo, marveč da opravlja trajno destruktivno delo in vnaša nemir v narodne kolektive, in to delo se opravlja po potrebah in navodilih sovjetske zunanje politike" (str. 44). Trockij je pravilno videl, sodi pisec, da mora sleherna državna organizacija sloneti na hierarhiji in da je ni skupnosti, v kateri ne,bi bilo socialno podrejenih, zato je imel svoje nazore o vlogi mase v revoluciji, vendar pa ni zadostno upošteval dejstva, da se mase utrudijo in da so rajši krenile za Stalinom, Id je bolj upošteval vsakdanje življenjske potrebe, kakor pa za Trockim in njegovim meglenim idealom "svetovne revolucije". Zato je nad Trockim zmagal Stalin, nad idejo svetovne revolucije pa ruski nacionalizem, izrazen v ideji sovjetske socialistične države. Podoba, ki je z njo M. Kus Nikolajev orisal človeški, politični in državniški lik Stalina, *e naslanja na gradivo v najrazličnejših pričevanjih. Zgrajena je predvsem na kontrastu: za-padnjak—orientalec. Stalin je v tej luči izrazit predstavitelj ori-entalstva. Posebej je prikazan v svojih drznih podvigih kot član teroristične skupine eksov, ki so prenesli na bojna tla ruskega marksizma stare navade in spomine gorskih plemen, junaške podvige kavkaških hajdukov. Stalin je ostal zvest duhu krvne skupnosti, ki živi v kavkaških plemenih, samo da je to skupnost razširil na novo skupnost, v kateri je živel—na boljševike. "Izven te skupnosti je vsakdo tanj sovražnik, a v sami skupnosti mora vladati popolna avtoriteta, ustrezajoča tradicionalnim oblikam patriarha v kavkaških krvnih občestvih . . . Samo če upoštevamo te prvinske elemente v Stalinovi duši, lahko razumemo njegov odnos do ljudi in dogodkov. S perspektive evropskega moralnega in ljudskega naziranja je Stalin povsem neumljiv . . (str. 61). *Ea diktator po gruzinskem okusu pa ni intelektualno ozek, saj je leta 1933 ošteval neko delegacijo aovjetakih pisateljev, češ da ji nedostaja kulturne Širine. "Berite Shakespeara, Goetheja in druge klasike, kakor jih jaz prebiram," jim je dejal. Stalin, čeprav Gruzinec, je obrnil tok ruske revolucije v nacionalne vode. Toda izpolnilo se je to, kar je že leta 1882 dogledal Engels: ruska revolucija bo potrebovala vse svoje iile zase in panslavi-zem se bo sesul v nič. "Danes se motijo tisti, ki mislijo, da bo novi sovjetski nacionalizem podedoval tradicije starega pansls-vizma; ta novi naciorjšltzem ima smernice, ki ustrezajo novo nastali situaciji v Evropi in predvsem razpihuje svoj plamen na moči in veličini ZSt?R. Ta nacionalizem ni sentimentalen." Azijatttka, ali mileje: evrazij-ska orientacija fanatičnega nasprotnika Zapad« Stalina je likvidirala evropsko smer v boljševizmu—to je aklep, h kateremu prihaja ob koncu M. Kus Nikolajev. V tem okviru ustvarja atalinisem zdravega človeka masovne povprečnosti, uvažujoč z izkušnjo, da človek iz mase proda za akledo leče svojo osebno svoboda—So to vidiki ki dajejo mnogo misliti. . Koliko ustrezajo prikazi M. Kuaa Nikolajeva objektivni, kritično dognani resničnosti in sodbam sine ira et studio, se bo šele kdaj pokazalo; danes smo preblizu vulkansko vročim zgodovinskim žariščem, da bi mogli pravilno in pravično vrednotiti osebe in ideje, ki potresno gibljejo svet. Zakonsko življenje v sovjetski Rusiji KURIOZITETE Z MOSKOVSKIH 0ODI*Č Sovjetska javnost in ruski tisk zadnji čas posvečata veliko pozornost ne samo gospodarskim in vojaškim vprašanjem, temveč tudi družabnim, posebno pa še zakonskim vprašanjem. Skoraj vsak dan pišejo ruski listi o problemu ruskega zakona, Pred nedavnim jc sovjetski vladni list Izvestija priobčil v eni izmed avqjih zadnjih številk zanimiv članek z naslovom: Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 2. strani.) ker je z enim udarcem ubil dve muhi. Torej časi se spreminjajo in tudi barva se spreminja, tako da se danes brati demokracija s komunizmom. Zares čuden preobrat in norišnica je še večja. Boj za svetovno demokracijo je precej osmešen, ker so demokratične vlade pri volji pomagati Rusiji, dasi dobro vedo, da tam ni demokracija v nevarnosti ker je nL . Prav sedaj na nas pritiska huda vročina in nič ne izgleda, da bo popustila. No, se je pa vojna propaganda nekoliko ohladila, odkar prihajajo poročila o novih davkih; to je res najboljša medicina za bolne navduševate-lje vojnega klanja. Za komuniste je v tej deželi zopet nastala zlata doba, ker bodo lahko zopet Svobodno intri-girali s svojo novo linijo in se odevali z demokratično idejo, čeprav vanjo ne verjamejo. Straj-kov ne bo več, kot zatrjujejo že sedaj. Ali so bili komunisti res povzročitelji večine štrajkov? To bo pokazala bodočnost. Sko-ro pa je neverjetno, da jim pripada ta čast. Delavcem je treba dati pravo eksistenco, pa ne bo štrajkov niti komunistov. Mogoče nas tudi Molek preseneti s svojo spreobrnitvijo — toda ne v komunizem ali hitlerizem, pač pa, da bosta z Gardnom enakih misli. ' Andrew Mutlr~ Armada otvori novo letalško črto Washington, D. C, 9. jul. — Armadni letalski zbori so naznanili otvoritev nove letalske črte med Ameriko in Anglijo Ali letala že letajo po novi črti, ni znano, domneva pa je, da se bo promet pričel kmalu. Na letalih se bodo vozili vojaški častniki in vladni uradniki v London in nazaj v Ameriko. Nazna njeno je bilo, da se bodo poleti vršili dnevno. Prava areča — Pravo srečo sem spoznal Šele, ko sem se oženil. — Torej ti moram čestitati. V čem pa je prava sreča? — V tem, da oatane človek samec. "Pripombe o zakonu in družini," ki gs je napisal sodnik višjega sovjetskega sodišča. Pisec tega članka nam daje nešteto primerov iz svoje prakse in nam tako živo osvetljuje rusko zakonsko življenje. Registriran ln neregistriran sakon • Določbe Sovjetske Rusije priznavajo dve vrsti zakona: registrirani in neregistrirani. Čeprav dajejo prednost registriranemu zakonu, vendar drugega tudi priznavajo. Razlika med obema zakonoma je samo ta, da člana registriranega zakona laže dosežeta svoje pravice na sodišču, ker Je njun zakon do vseh pravilih pravomočen. Ce v takšnem zakonu pride do kakšnega nesporazuma, je sodba kaj lahka. Narobe morata pa zakonca ne-registranega zakona ob kakem nesporazumu naprej zaprositi sodišče, da jima njun zakon prizna za pravomočen, Šele potem lahko drug drugega uspešno tožita. Takšne sodbe so pa navadno zelo zapletene. Ni namreč redek primer, da mož in žena samo is materialnih ozirov Živita v za konu, čeprav je njun zakon vae prej ko zakon. , Pisec tega članka Itam v sledečem primeru nazorno kaže, kak-Ine primere mora razsojati ru-iko sodišče. Sovjetski državljan R. je umrl in zapustil precejšnje premoženje. Takoj naslednji dan je prl-lla na eodišše neka Rusinja t. in zahtevala, da jo prlsfia za pokojnikovo zakonsko ženo. Ta aodni proces se je potem vlekel dolgi dve leti. Sodišče je skušalo po najboljših močeh razmerje med pokojnikom in tožiteljlco razčistiti, vendar se mu to ni posre- Mm m M! p m * Slika kaše policaja na straši pred vrati nemškega konsulata v New Yorku. k ona oslepsril za stanovanj«. Gospod B. js namreč pred nekaj meseci obljubil gospodični S., da se bo z njo poročil, če ga sprejme v svoje atsnovsnje. Potem, fco ss je ps v njeno stsnovanja res preselil, ni hotel o poroki nič več slišati, pa tudi izseliti se ni hotel. Sodišče je ugotovilo, da se je hotel B. samo okoristiti z obljubo zakona, in ga je postavilo k, stanovanja na cesto. Sovjetski list IzvesUjs piše dalje o slabi vzgoji otrok, za katere očetu ln materu ni prav nič mar. Sodišču je včasih zelo težko ugotoviti otrokovega očeta. J4oški, ki ga je otrokova mati navedla ss očeta, as Izmika in ne priznsvs očetovstva; potem se včasih zgodi, ds sodišče obsodi na alimente kakšnega drugega moškega, a katerim so ljudje otrokovo mater večkrat videli v kinu ali v kavami. Kakšen je potem takšen prisiljen oče sa otroka, si lahko mislltf. V vsakem takšnem primeru pa zmerom trpi samo otrok, ki ga ne vzgaja očetovska roka, nsj-večkrst pa tudi mati popušča in ae otrok lepega dne znajde sam f**»*» ywwi ee um iv **« svfltu. ~j čilo, ¿stojs vso tožbo oddalo^», .-v t0 skupino perečih zskon- jemu sodišču. Tu so ps tožbo zs-vrnili asmo zsto, ker tožlteljlos ni mogls dokazati, da je bila s pokojnikom res kdaj v razmerju, kakršnega ima zakonska žena. Po zakonu ae more namreč samo tisto skupno življenje med možem in ženo imeti za pravo zakonsko življenje, kjer zakonca živita v skupnem gospodinjstvu, skupaj vzgajsts otroke, si medsebojno gmotno pomagats ln ju vežejo skupni duševni in gmotni Interesi. Sama spolna zveza med moškim in žensko še zdaleč ne dokazuje pravomočnega zakona in aama na aebi tudi ne zadošča za priznanje zakona. (Nidno sliko zakonskih razmer v Sovjetski Rusiji dsje tudi tale sodni proces: Ruska državljanka 8. Je na sodišču vložila tožbo proti gospodu B. češ, da Jo Je z obljubo za- lit 'k bi1 J* orpanično 1 obravnava največjega *Weaa Trocke-' «• kot /..-ipadnja- predstsvHsnS ¿.T k' h<*ela k.»« ¿lova-obsežnim £ «^ktualsc za ^ * delav- zs izgra- Vrvenje p~d potepi- Coca-CeU Bottling ^Tfr^ f^ t, ¿¡22; tirala v «magTunlia Ulted Brewery FUmr k Soft Drtak Werke«. Kempanile a. ie po do~t z njun, M- dni trajajoči stavki podala is zvišala plače delavcem. sklh vprašanj spada tudi Izjava pravosodnega komisarja o strogi prepovedi splsvov. Velik del prepovedsnih splavov oatane po ugotovitvi pravosodnega komi-ssrjs nekaznovan in krivci se nikdar ne najdejo. Bolnišnice ln druge sdrsvstvene ustanove navadno takšnih primerov enostavno ne prijavijo aH jih pa prijavijo tele potem, ko je že prepozno in krivcev ne morejo več najti. Tako so ns primer Jslti, kjer je mnogo bolnišnic in so splavi na dnevnem redu, v enem letu poklicali na odgovor samo pet žensk, čeprav bi jih raanici morali več sto. Sploh imajo o prepovedanih splsvih rszni sorodniki ~ zelo . različna mnenja. Tako Je na primer neki sodnik v moskovskem okraju Sverdlnvu obsodil asmo ns eno leto prisilnega dels babico Sa-bočinsko, Jtf je naprsvils dosti prepovedsnih splsvov. Policijski sodnik v Leningradu Je jp obsodil neko babico ksr ns tri Ista težkega zapora za isto pregrsho. "Neprsvllno Je," pravi pravosodni komisar, "da spisi takšnih prepovedanih splavov včasih mesece in mesece lete v pisar nsh državnih tožilcev. V večini primerov se potem tisti, ki so takšno hudodelstvo zagrešili, sploh ne kssnujejo, ker jih sodišča ne more več najti, paš pa trpe asmo ženske, ki so sfrfav dovolile." Pravosodni komisar pravi, da se bo v bodoče, kar te nedovoljenih splsvov tiče, sodilo celo strogo. Vsakemu zdravniku, ki bo Izvršil splav, bodo odvzeli zdravniško diplomo. Is vseh teh isjsv se vidi, da je sovjetske v Uda sklenila sa vsako ceno utrditi zakonako in družinsko življenje, posebno ps še zaščititi nedolžne otroke. Doslej je samo teoretično omejila svobodo sskona ih Reguliranja porodov, adsj bo pe svojo teorijo tudi praktično izvsjsla, Litvinov apelira na Anglijo -Udari naj s vso silo po Hitlerjif h London. 9. Jul. — Makslm Lit vinov, bivši sovjetski zunanji komisar, Jc včeraj apeliral na angleško ljudstvo, naj zdaj za da težke udarce Hitlerju, ker bodo najbolj učinkoviti. Govoril je z moskovske radiopostaje angleškemu in ameriškemu ljudstvu ter orisal izdajalski značaj nemškega diktatorja. Dejal je, da nekaj držav, ki so ohranile neodvisnost, se čutijo varne v iluzi Ji nevtralnosti. "Sovjetska unija in Velika Britanija", js rskol Litvinov, "se ns borita asmo za svojo in tsgralnost tnl nsodvisnust, temveč tudi zs svobodo svojih Hud-nIsv. Hitlerisem mora biti unl-čon kot največja ovirs civiliza cije. Vojna, sovraštvo in uničevanje so dihanj* Hitlerjevih pošasti. Ljudstva Sovjetska unija so ss z nsvdušenjem odzvala a-pelu naše vlade in ljubljenega voditelja Stalina. Ml ss bomo borili, doklur ne bo fsšistično barbarstvo uničeno na svetu." Litvinov je bil razrešen dolžnosti kot sovjetski zunanji'minister v avgustu 1, 1999, tik pred podpisom nenspsdslnsgs pakta med Rusijo ln Nemčijo. Njegovo pozicijo JS dobil premier Mo-lotov. Pred nekaj tedni je Stalin prevzel predsedništvo vlada O Lltvinovu se ni skoro ničesar slišalo, odkar je bil odstav IJen kot zunanji komisar. Manj svinj v Evropi Doslej jo veljalo prepričanja da ima Evropa na svetu največ svinj. Tako so poročalo vsi gospodarske statistike, ki so na vajale številke o živinoreji \ starem svetu. Po najnovejših podatkih pa se zdi, da se Je sta nje v Cvrupi spremenilo. Naš kontinent ne prvačl več a svi njami. ampak jo to nr.eito zavzel Daljnji vzhod, Kitajska s Korejo in Filipini. * Med evropskimi državami go-je danes največ svinj ns držsv-nem ozemlju Nemčije brez priključenih dežel, Službeni podst-kl navajajo, da doeeše število šleUnaijrv Um 23 , milijonov rilcev. Nemčiji alodijo po vrsti s majhnimi razlikami Rusija, Poljsks is Anglija Kvalitativ* rm prašičereja pa je doma prvenstveno ns Angleškem, kjer najbolj |>k/ijo 11« i iataame. V Jugoslaviji imamo d milijonov svinj ter zavzema nsšs dr-žsvs v pogledu svinjerejs peto mesto na evropski celini. Roosevelt dosegel re kord Ï Noben prudkodt.ik Zdruše nlh držav od Waahlngtona dalle al imenoval toliko članov Vrhovnega sodišča S povišanjem sodnika Harlana Fiskeja Stona na mesto glavne-a sodnika ' najvišjega sodišča druženih držav in t imenovanjem senatorja Jamesa F. Byr-nesa ter generalnega pravdnika Roberta II. Jacksona za sodnika, je predsednik Roosevelt dosegel stnlmo imenovanje za Vrhovno sodišče. Toliko imenovanj ni Izvršil noben prejšnji predsednik razun Waahlngtona, ki Jih je imenoval enajst tekom svojega osemletnega predsednikovanja. Ker so člani Vrhovnega sodišča, najvišje pravosodnp oblasti y deželi, imenovani dosmrtno ln njlhovs služba more končati le s smrtjo ali ostavko, imajo pred-,sodniki, celo oni, ki sp drugič izvolleni, priliko imenovati le nekJjko izmed njih. Kakor je Vrhovno aodišče sedaj saatsvljsno a svojim polnlih članstvom devetih aodnikov, obstoji is glsvnsgs sodnika Stons, ki je bil izvirno imenovsn zs sodnlks od predsednike Coolld-gejs, sodnikov: Owen J. Roberta, Imenovan od predsednlks Hoo-vrs, Hugo Black. Stanley Reed, Felix Frankfurter, William 0. Douglas In Frsnk Murphy, kl so bili vsi imenovsni po Ruoaevcl-tu, zrsven dveh asdnjič imenovanih sodnikov Byrnasa in Jack- V očeh mnogih prsvnišklh strokovnjakov ima vrhovno sodišče Združenih držsv večjo o-blaat kot katero drugo ulično sodišča ns avstu, Ono js ssres a-meriška izvirna uatsnovs in v tokp ameriške zgodovine so njo-govs1 odločbe igrala važno vlogo sa uamorjonja amsrlškogs razvoja. , Vrkovno sodišče js bilo usts-novljsno od kongrsea 1. 1799. Podlaga ss njsgovo uatsnovltsv js bils v predgovoru konstltuoi-je, kjer js rečeno, ds sns izmed njsnih svrh js "zagotoviti pravico." In tako je bilo v III. členu konatltucije ustanovljeno federalno pravosodja kot psnogs vlade in pravosodna oblaat Združenih držav je bila poverjons Vrhovnemu sodišču in drugim nižjim sodiščem, ki utsgnojo hiti ustanovljena. Es prvo vrhovno sodišče js bilo določeno Člsnstvo ens vrhov-negs sodnlks Neeremnoet "No. Jože, zakaj al pa danaa tako slabe volje? Kaj se ti je primerilo?" "Nesrsmnost. V 'Mtmits po-menka* sem poslal vptašanjls, sait* J moje dekle zmerom zapre of i, kadar jo poljubim, pa so mi odgovorili naj jim pošliem svojo sliko!* . in potih sbdnikov-prisednikov. L. 1WT Je bilo člsnstvo povečano ns sedem, t. 1837 ns devet in l 1863 ns dssst. L. 1969 ps js bilo število zopet znl-ssno ns dsvet, ksr js ostslo do ssdsj. Večinski sklep sodtščs js prs-voveljaven ln more biti spremo-nisn le s protivnim sklepom sodišča samega. Zato so kritiki od čaaa do časa ugovarjali, če* da ima petorica ali celo Četvorica moč oblast izreči, da li so rakuni veljavni ali ns. L. 1939 in 1936, ko so mnogi Rooaevsltovi zakoni prišli pred sodišče, js več teh biln proglašenih ss protiu* sfsvne vsled sodnegs sklepa 9 proti 4. Nastala ao ostra razpravljanja mod prijatelji ln nasprotniki New Deala. Napredni elementi so protsstirsl! proti kon-aprvatlvni večini sodišča, Češ da af ne sna prilagoditi novim šs-apm, ko je treba liberslitms, ds s? rsšljo perečs socislns vprsšs- njs. Y , ' Vsled te agitacije js predsednik predložil mjNjsnizscIjo so-dišča, ki bi povišala število s^kI-nikov. Predlog |ia Je vzbudil velike oroteste in js propsdel. Vendarle so smrti in ostavke od 1. 1937 dale predsedniku Rooae-veltu priliko, da Je Imenoval zadostno število novih sodnikov liberalnega na/iranja, tako ds Js agsigursl aodišču liberslno vsči-no,—Common Council—FLIS. Rmvolta v indijski provinci Simla, Indijs. 9. Jul. — Dvs vo-jsks sts bils ubita in sed«*m rs« njenih V bitkah • sovrsiniml do-msčini v provinci Wazlristsn, glasi poročilo iz snglsšMgi vi-Angležem Je podžgsl fskir v Ipiju. ki js poz rg. Revolto proti Anj vsi svoje pristaše v "sveto* voj-V izgredih v drugem krsju m js bilo 30 ljudi ubitih in rsnjo- sAk PROSVITA ROMAN IZ VOJNE L. 1870-71 ÉMILE ZOLA y Položil VLADIMIR LEVSTIK (Be nadaljuj«.) Nekaj granat je bilo dovolj; a t r a i n a panika je izbruhnila v etotniji zuavov, sestavljeni iz semih novincev, oetale čete je potegnil beg s seboj, in nastal je tak nered, da se je brezumni dir ustavil šele za obkopi, v Parizu, kjer je zavladala brezmejna potrtost. Vse postojanke pred utrdbami na jugu so bile izgubljene, in še tisti večer je bile pretrgana poslednja nit/ki je vezala mesto s Francijo,«brzojavna žica zapadne železnice. Pariz je bil ločen od svets. To je bil za Maurica večer, poln strežne žalosti. Da so si Nemci upali, bi bili čez noč lahko taborili na Karuseljskem trgu. Toda bili so ljudje največje previdnosti, namerjall so oblego po vseh pravilih vojne umetnosti in so bili že natanko določili glavne točke za obkoljenje mesta: črta Meuslne armade na severu od Crois-sy-a čez Eplnay do Mame, nato drugs črta tretje armade od Chennevieres-a do Chatillona In Bouglvala, pruski glavni stan, kralj Viljem, gospod von Bismarck in general von Moltke pa so vladali v Versalllesu. Ta ogromna blokada, ki niso verjeli, da bi bila mogoča, je bilo dovršeno dejstvo. To mesto s svojim bastijskim zidovjem v obsegu osem in pol milje, s svojimi petnsj-stimi utrdbami in šestorico sprednjih redut je tičalo zdaj kakor v ječi. In obrambna armada je štela samo 13. armadnl zbor, 14., ki se je Šele tvoril, pod poveljstvom generala Ducrota, obadva s skupnim številom osemdeset tisoč vojakov, h katerim je bilo treba prišteti štirinajst tisoč vojskov mornarice, petindvajset tisoč mož prostovoljcev, stoinpetnajst tisoč mož narodne garde, razdeljenih po šesterih razdelih nasipov. A dasi je tvorilo vse to cel nsrod, vendar je manjkalo vojakov, vajenih boja In discipline. Moštvo se je oboroževslo in vežbslo; Psrlz je bil le še velikansko utrjeno taborišče. Priprave za obrambo so postajale od ure do ure mrz-ličnejše; ceste — odrezane, hiše, ki so ležsle na bojnem pasu, podrte; dvesto topov vellkege kalibra in ostalih dvstisočpetsto topov popravljenih ln pripravljenih, vllvenje drugih, novih topov — cels orožsrna, ki je rsstls lz tal pod velikim domoljubnim naporom ministra Dorians. Po praklnjenju pogajanj v Ferrieres-u, ko je Jules Fsvre razglasil zahteve gospods von Bi-smarka; odstopljenje Alzsclje, jetništvo straš-burškc posadke ln 3 milijarde vojne odškodnine, se je dVignil krik ogorčenje; nsdsljevsnje vojske in odpor proti sovražniku je bil sprejet s krikom nsvdušenjs kot neizogiben življenskl pogoj za Francijo. Tudi brez upa zmage se je Pariz moral braniti, da ostane domovina živa. A Neko nedeljo koncem septembra so Msurics službeno poelsli ns drugi konec mesta, in u-lice, po katerih je hodil, trgi, ki je šel preko njih, so gs navdali z novim upanjem. Zdelo se mu je, de so se po chatlllonskem porazu srcs še bolj navdušila za veliko delo. Ta Pariz, ki ga je poznal tako željnega uživanja, tako bližnjega najhujšim grehom, se mu je kazal zdaj pre-proet, poln vesele hrabrosti in pripravljen žrt-vovsti vsa. Srečeval je same uniforme, najmiroljubnejši ljudje so nosili čepico nerodne garde. Kakor orjaška ure. ki ji poči pero, je bilo namah obstalo družabno življenje, industrija, trgovina in ves poslovni promet: le ene strast je živela, volja do zmage, edino, o čemer je šel razgovor, edini, kar je rasvnemslo srcs ln glsve v javnih sborovsnjlh kakor ponoči v stražnicah ln med neprestano nablrajočo se množico ljudstva, ki je saplrala cestni hodnik. Prevara samega sebe je postals tako vsesplošns in je tirala vss srcs s seboj; rssdraženost je pehala ta narod v nevarnost plemenitih brezumnosti. Pojavljala se je le cele krlzs bolne nervoznostl, nalezljiva groznlcs, ki je pretiravala strah ln zaupanj« ter ob najmanjšem dihu odklenila v človeku razbrzdano zver. In M«urice je bil v ulici Des Martyrs priča prizora, ki ga je raz-strastil: besna tolpam« j« v pravcatem naskoku vrgla nad hišo, kjer so videli eno izmed visokih oken vso noč osvetljeno z jasno lučjo svetilke očividno znamenje za Pruse v Belle-vue nad Parizom. Meščani, ki jih je mučil strah pred vohuni, so živeli po strehah, da pazijo na okolico. In še prejšnji dan so hoteli v tuilerijskem bajarju utopiti nesrečnika, ki j« na klopi razgrnil in gledal načrt Pariza. Tudi Maurica, ki je bil prej tako svobodnega duha, je v omajanoeti vsegs, kar je bilo dotlej njegova vera, pograbila ta bolezen samoljubja. Nič več ni obupal kakor na večer chatillon-ske panike, kjer ga je mučilo tesnobno vprašanje, ali pač najdejo francoske armade še kate-rikrat dovolj moške moči, da bi se borile: izpad 30. septembra na L'Hay in Chevilly in izpad 13. oktobra, ko so mobilne garde zavzele Bagneux, ter naposled izpad dne 21. oktobra, ko se je njegov polk za kratek čas polastil Malmaisonskega parka, mu je vrnil vso njegovo vero, tisti plamen upanja, ki ga je mogla že ena sama iskri-cs rszvneti iznova — plamen, ki mu je razjedal srce. Dasi so jo Prusi ustavili na vseh točkah, se armada zato ni borila nič manj hrabro; še je mogla zmagati. Toda Mauricevo trpljenje je prihajalo iz tega velikega Pariza, ki je omahoval med najskrajnejšimi sanjami in najhujšo malodušnostjo, preganjan od strahu pred izdsjstvom, v svoji strastni želji zmage. Ali ni-sta sledila cesarju in msršalu MacMahonu tudi general Trochu in general Ducrot kot nesposobna poveljnike, brezvestne povzročitelje poraza? Isto gibanje, ki je porušilo cesarstvo, je pretilo, ds poruši tudi vlado Narodne Obrane: bila je splošno nestrpnost nekaterih vročekrv-nežev, ki so težili za oblastjo, ds bi mogli oteti Francijo. Jules Favre in drugi člani so bili že msnj priljubljeni od psdllh ministrov Nspoleo-na III. Ker niso hoteli pobiti Prusov, je bilo nsrsvno, ds prepuste svoje mesto drugim, zms-gezsvestnlm revolucionsrcem, ki so hoteli odrediti splošni vstsnek ter rsdovoljno sprejeti i-zumitelje, ki so ponujsll, da podrujejo okolico mesta z minami ali pa uničijo sovražnika z novo ploho grškega ognja. Na predvečer 31. oktobra je uničila Maurica ta bolezen suma in sanjavosti. 2dsj je veroval domišljijam, ki bi se jim bil včssih smejal. Zakaj ne bi? AH neumnost in hudodelstvo nista bila brez mej? Ali ni postajsl čudež mogoč sredi teh kstastrof, ki so preobrsčsle svet? Dolg srd se je bil nsbral v njegovih prsih, odkar je tam doli pred Muehlhsusenom Izvedel o Froeschvveilerju; krvavel je zaradi Se-dana kakor od žive, venomer razdražene rane, ki jo more najmanjša nezgoda zopet odpreti; pratresenje slehernega poraza se mu je bilo o-hranilo; telo in glava sta bila oslsbljens po ts-ko dolgi vrsti dni brez kruhs ln noči brez spanja. Itako se je čutil vrženega v to strašno življenje, polno hudih sanj, in ni vedel niti, če živi. In misel, da se mora toliko trpljenje končati z novo, nepopravljivo katastrofo, gs je dels-ls napol blsznegs ter lzpremlnjala tega olikan-ca v bitje, ki se je vdajalo zgolj svojim nagonom ter se vedno zopet prepuščalo trenotnemu razburjenju. Rajši vse, porušenje in uničenje, kakor pa le en belič francoskegs premoženje, le eno ped francoske zemlje! V nJem se je zaključeval rasvoj, ki je bil pod udarci prvih izgubljenih bitk pogazil napoleonsko legendo, tisti sentimentalni bonapartlzem, ki ga je imel od junaških povesti svojege dede. Zdsj že niti ni bil več pristal teoretake in modre republike, naglbsl se je k ravolucionarsklm nssllstvom ter veroval v potrebnost strahovlade, da se pometo nespoeobneži ln izdsjslcl, ki so se pripravljali, da zakopljejo domovino. (Dalje prihodnjič) Vojaški šotor v goadnl pokrajini države T Torcje Skočir (Be nadaljuje.) "Kes, res. Ps stopi, vendar!-Drugi teden poj dem. Je že vse narejeno. Veš, moj brst je že več let za duhovnika tam, jaz bom pa dolevac. Pa rabijo jih tam, in brat je rekel, da se jim zelo, zelo dobro godi. Vsak Ima svojo posebno lepo sobo. Polno preprog je notri, pe jesti Imajo, Kolikor hočejo. Pa ne krompirja ah zelja ali repe, kaj le! Vse-/'i najboljšega imajo tam, koli-' > m poteh kdo. Menih pišk )'' kat na takele kupe, pe pura-i mi toit piškotov ln ocvr-'ih' Vma imajo tako črnega ka-K I tinta, pa belega ko mleko, )'" . da se kar uatnlce spiijemajo Pa ne malo» take sod. imajo da kar po lestvicah plezaj«, dn viha In k.dit» stvsri imajo 4* j, p,h „, dobrih, O ka-..rih mid\a M. Kanjati ne moreva ..." Kakor v čud. >,,,h s.»n ih p<>-nevlje Tort. v*. u Tfjin verjame Drej«.tu p,«v ki vse teko netanmr, v«- m jH brata tam. "Vidiš, takole ti bro n\i i^l Zato aem pe tako vcm | m kar hodim okn»g ln žvižgam m ,„,. jem. Mati ae jokajo od fcati„-i j veeelja ln same sreče ln ksr objemajo me ves dan." "Hm," reče Torče; več ne more, tako je prevzet od vsegs te-gs. "Ti," pravi vsžno Drejče in obetane, "ti veš kaj, ssj bi tudi ti lahko Šel s menoj. Kar pojdi, to bova gospoda!" "Kaj bi, bi lahko?" Jecljaje ln v zlati nadl vpraša Torče ln pogleda Drejčeta kakor Boga ln odrešenika. "Lej ga, seveda! Samo listine moraš imeti v redu, pa je: krstni list. prošnjo In ie nekaj." "Kdo bo pa spisal?" "I, bo že kdo! Magari naš ata, saj so tudi meni spisell ln le od brsta vedo vse." "Oh. lepo te proalm, Drejče! Saj veš. prijatelje sva." "«, kaj boš," pravi bahavo Drajče. "Sej to nI teka reč, ml boš pe v samostanu kdaj čevlje oenažil" "O, vse, vse. Drajče. kar hočeš; le da pojdem!" "Kje si pa zdaj bil?" vpraša Drejče. in Torče mu pove vae. Drajče se sera*a nad gospodarjem ln prigogarjs Torčetu, ds mora sdaj še prav nalašč k trapi* tom. "Matere ee bojim " reče po-hlevno Torče. "Bojiš? Zdaj. ko pojde*? Ve-da bo, ko bo imela takega go- spods za slns, to ti povem. Misliš, da je to mslo?M Torče ves vesel prisopiha domov. J "Kod si hodil, potepuh pote-penl?" zavpije vss razjarjena mati in gs udsri po hrbtu. "SI ušel, kajne, pa al se bal ctomov. L« čakaj, lenuh! 2e vse vem, gospodsr ml je vae povedal; tu je bil; nič več te ne mate.* "Ali res ne?" se rezveeell Tor-k "Zdaj se pa še norčuješ? AU le pojdem spet ponujet in prodajat?*' "Ne bo trabe, mama. nel de veeeli me boste, le poslušajte! In Torče s vnemo pripoveduje, kar mu je pravil Drejče. Mati Ispočetka neverjetno zmajuje s glavo in se huduje. Potem pe začne poslušati verneje ln natančneje in ob koncu je vae v mislih in ničesar ne reče. Tskoj drugi dsn ae odpravi k Močilar-jevim ln vpraša, k*ko Je s to stvarjo. Povedo ji vse tako, kakor je bil pravil Tterče in še pristavijo. da imajo traplstl ondi sirarn» ln pivovarno ln kako dobro ee godi fantom tam In še demo v pošljejo lahko kaj. "Naš." pravi Močilarka. "naš je sadnjtč nekaj poelal in pohvali ar. de ee mu neznanako dobro godi. Zeto ps pošljem še Drejčeta, saj nam dela tako same sitnosti in nima obstanka prav nikjer." VOh, naš je tudi tak!" zavzdihne Skočirka. "Kar roma od kraja do kraja. Ctar bo, pa še pomočnik ne bo. Ničesar ga ne veseli, le igral bi se, pa komedije uganjal. Križ je z njim, da vam povem." "Zato ga pa pošljite kar z mojim fantom stran." "1 saj bi ga. Pa denar?" "Za vožnjo, menite? Kaj pa, to je že spet sitnost. Pa morda bi vam ona kaj poslala, najstarejša, ki že dosti zasluži." "Seveda dosti nima, kot učiteljica. Pa bi že kako, kar pisala bom. Pa tisti spisi?" 'Te bo pa že naš spisal." "Lepo zahvaljeni; prav vesela sem res." In Skočirka je potolažena in piše hčeri in ta ji pošlje denar, čeprav si ga izposodi. Saj ve, kako je s Torčetom doma in kakšna revs je mati radi njega. Iz samostana pride dopis, da je Torče sprejet; in tako odideta Torče in Drejče k trapistom, in Močilar ju spremi. Tenko in zateglo zvoni zvon v samostanu trapistov. Tiho se odpirajo celice, in še tišje hodijo temne postave po dolgem, ozkem hodniku v kapelo. Tu tam se zasveti ob lučei oble pa spet potemni, dokler se ne Izgubi v temini na ovinku hodnika. Dve je ura ponoči in k zor-nlcam zvoni. Star menih, z dolgo sivo brado in ostrimi potezami, bere mašo. Skrivndstne so bele halje redovnikov-duhovni-kov, ki klečijo globoko sklonjeni pred oltarjem, kapuce potegnjene preko glave. Težki molki rožljajo, platnice debelih maš-nih bukev udarjajo, debele, medene zaponke se povešajo. Za duhovniki klečijo bratje-delavct. V temnejših haljah so, in obrazi so jim močnejši ln nekako bolj robati. Tudi ti klečijo globoko upognjeni in imajo glave pokrite s kapucami. V zadnji vrsti klečita novinca Torče in Drejče. Teden dni sta tu, s Torčetu se rdi le cels večnost. Pri zornicah se domisli vsegs in tsko hudo mu je, ds se komaj zdrži joka. Drejčeta sune in pravi: "Stran pojdem. Se en teden bom tu, pa pojdem.' Drejče pokima z glavo tako močno, da mu kapuca zleze z rU ve ln šepne: 5* "Tudi jaz pojdem." Kje so tiste lepe sobe, kje vsa tista jedila, kje vse one lepote ln dobrote! Morda so imeli vse to v samostanu, a Torčetu in Drečjetu jih niso dali. Lepa soba je bila tista, kjer sta prenočevala prvo noč, a ta je bila le za tujce. Torče je hotel že koj drugi dan nazaj, a Močilar mu je dal tako zaušnico, da se ni upal nič več govoriti o tem. Kako hudo je bilo Torčetu! Ob dveh ponoči je moral vstajati, jedel je iz lesene skledice, katero je moral pomiti sam. Ležal je v ozki postelji, rak vi podobni in v njej je bila slama in nič rjuh, nič blazin. V kuti je moral spa^i in nad glavo je bil velik križ z napisom: Memento mori! Take čudne stvari so jedli, toliko delali; po cele ure ni smel govoriti, zasmejal se je malokdaj in hodili so na pokopališče tik samostana in molili rožni-venec in psalme za umrle. Če ni slušal, je bil strogo kaznovan in večkrat je jezno pogledal Drejčeta, češ, kaj si me tako pre-varil? Pa tudi Drejčetu je bilo hudo. — In zdaj mislita le na to, kako jima bo mogoče oditi iz samostana. In kmalu, v drugem tednu, resta k opatu in povesta vse. ker je bil opat prijazen in razumen mož in vajen t^kih govorov, se jima nasmehne in pravi: "Vidita, tudi v samostanu ni življenje mir in sladkost, če se človek ne vda v božjo voljo. Če ne čutita poklica v sebi, premislita se — v treh dneh mi po-vejta, potem pojdita v božjem imenu. Denar za vožnjo vama že preskrbim." Smilita se mu fanta in vedel je, kaj je mladost. Torče in Drejče toliko, da ne poskočita od veselja; zahvalita se mu in seveda se ne premislita tudi v treh dneh ne. Ko odhajata na pot, jima je, kakor bi prišla še enkrat na svet Skorčirjevi so se bili pomirili radi Torčeta. Mati je upala, da se mu dobro godi in ostane gotovo v samostanu. Nekoč sedi Skočirka sama doma. Nenadoma se odpro vrata, Torče priteče v sobo, objame mater in vzklikne: "Mama, sira sem vam prinesel!" Skočirka toliko da ne omedli. "Ali si živ, ali mrtev?" (Konec prihodnjič) PIŠITE PO CENIK SLOVENSKIH KNJIG » m; KUHARSKA KNJIGA: Recipes tf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane eamo i ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani*« * 1 Recepti Be napisani v angleškem jeziku; ponekod pa sol' tedi v jeziku naroda, ki m« je kaka jed posebno v navadi f Ta knjigi Ja nekaj peeebaega aa one, ki se zanimajo za \\ kuhanja Ja se hetaje ▼ njem čimbolj izvešbati mW tspopoiaitl, ,, §§ tZZZZZZZ Naročite PH tin^U^^l! KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. *1« Weet lftth Street Hew York. 11 T. Interieur V dimu je kavarna nalahno pijana. Stokrat prevarane hrepenijo luči še in še in trepečejo v rezkem smehu. Kakor mlad tat se mota godba skozi šumenje. "Saj si ne morem misliti, da je res, da si tukaj in te imam pred seboj!" "Seveda sem tukaj, poglej me!" "Kako sem te čakala ves dan! Še mrak je bil v jutru in že sem vstala in pogledala skozi okno. Po cesti navzdol sem pogledala ia sem te videla." "Kako daleč sem bil tedaj še jaz!" "Daleč in vendar čisto v meni." Njene oči žarijo in vsaka poteza je polna sreče. "Vse dopoldne sem hitela in hitela. Hip za hipom sem pogledala in vsak človek, ki je prišel izza ovinka, si bil ti, in vsakemu sem se nasmehnila v pozdrav." "Kaj me tako malo poznaš, da me zamenjaš s prvim, ki pride?" "O, ti! Saj veš, saj razumeš! Ne veš?" —fc UOJ Solnce seh, lo kor je dehtela da bi rat su ke, bil četrtek, Popoldne sem »edia k nasloml*. Gleda]/' smejalo p, £ >n to ^ ** tako, tako modro ^ tvoje oko." ^ 'Je vedno jasno'" gorelo solnce, bolj £ htela pomlad." Jaz P« sem se dolaJ vagonu." 180 'In ho je zazvonilo, nu glas pozdravlja tek* u m klice V moje naročj J je bila sreča v men mraku je prišla bolesti ^Moj Bog, kakšna «i!" "Se bolj silno je bilo še večje hrepenenje. Slii ljudi in štela korake Sti ob oknu, sklepala roke so mi lica in glava je in motna." "Od čakanja?" "Kako meniš?" "Nič, rtič." "V čakanje je pnpolz® za, groza, če bi te ne bit mevali so koraki; s te « one ceste so prihajali sem k mizi, spet sem slii rake, a to je bilo le mojt "Beži, no, beži." ^ "Planila sem k oknu lela sem si ljudi, mnogo da bi ugibala, kje si ti m mi. Pa je bilo vse tiho, < ho." "Tako?" "In potem, potem, priše ti, ti!" "Je res, kajne, da je rt kor v bajki mi je. Kako ber, dober ..." "Tako?" "Kaj te ni?" Ona se zdrzne in prebl či se širijo in širijo in ti se nasloni nazaj. Tam v ženska in neme besede pL motnih pogledih od nj nje. 2e se razmahne iii smeh krog njegovih ustni se skloni in nagloma vpe "Kaj si rekla?" Najzanesljivejša dnen lavske vesti so v dnevnik sveti." AU Jih čltate m TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarska sbrt spadajoči Mi Tlaka vabila aa veeelice in shode, visitnice. časnik*, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem. slovaib češkem, angleškem Jeziku ln drugih. VOD8TVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJtJ». TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo Ptšlie pe Informacije nt «aljike dele pe SNPJ 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. H-L TEL. ROCKWELL 4904 4 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEI Po sklepu 11. tedne konvencije ee lahke aavott a*lto*.pT^ prišteje eden. dva. irL štiri ali pet članev is ene dndtoj ninL Llaft Proeveta etaae se vse enake, sa člane sliaetiaa»j« ene letno naročnine. Kw pe člani le plačajo pri tednik, se JI» to prišteje k naročnini. TereJ asdaj rij»«-! da Je list predre« se člane SRP J. List Pvoavete Je "* gotovo )e ▼ veald druMni nekdo, ki bi ted «tal list vm« Pojaenlloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov pr«»h« ' SNPJ, ali če se presSU proč od družine ln bo ishtevtí tednik, bode moral Usti ¿lan iz dotl¿ne družine, ki js w l naročena na dnevnik Proeveto, to takoj naznaniti upravnwj» ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prorrela. stori, tedaj mora uprevnlštvo mižati datum sK)«0«1» Cena lletu Proeveta Jet Sa Zdraft. države In! Za Kvrope Je ^ ^iap^^hsjl i?- PROS VET A. SRPJ. MST So. Lewndale Avn. m.