NEODVISEN LIST ZA SLO'
DELAVCE V AMERIKI.
CLEVELAND, OHIO. WEtDl
Policija je našla šolske deklice in šolske dečke v posebni hiši, kjer so baje po* čenjali nemoral-nosti.
—V pondeljek ponoči je po-ija obkolila neko hišo na )E. cesti b\im St. Clair ave., kjer je dobila tri nezrela de-'kHeta, ki .pohajajo še v šolo in nekaj študentov iz višje šole pri njih. Vsi so bili odvedeni na (policijsko postajo, in dočim so bili študentje obtoženi, da so zapeljali dekleta, ni bila proti dekletom prinesena nobena obtožba od strani policije. Pol&ijski načelnik Rowe se je izjavil, da bo 14 oseb še zaprtih radi 'te aretacije, ker je do^nano, da so posamezni ljudje zapeQavali dekleta iz viš-ji'h šol v svoje nemoralne namene.
—Poročna dovoljenja so dobili sledeči rojaki: .frank Sta-, rin, 35 let in Jožefa Unbanija, 23 let. Prank Matevž, 25 let in Jennie Brnač 27 let. 'Martin M ar tin ko in Razi Rokavec, 20 let. Anton Gregorič, 26 let in Roži KrJžfman, 22 let, Frank Blatnik, 29 let in Rozi Arico, let, (Josip Rebolj, 25 let in ICozmak, 21 let. Vs novim zakoncem zel'
temeljito reorganizirale in da bodejo vzor vsem drugimi šolam po deželi.
—Cleveland ima naselnički urad, ki je iizdrian odi mesta. /Dolžnost tega urada je skibe-tri za naseljence, jih aprejemat-ti na postajah, da ne pridejo lopovom v roke in sprejemati njih pritožbe, kadar se čutijo izkoriščane od domačinov. Direktor javnih del, Mr. Bernan, zabteya reorganizacijo tega tr-rada. Izjavil se je, da sedijo v naselniškem uradiu ljudje, ki ne znajo druzega jezika kot angleško. V tem uradu morajo biti ljudje, ki znajo poleg angleščine, še najmanj dva druga jezika.
—Radi sumljiyosti je bil v nedeljo zvečer aretovan neki Charles Kalcenstein, ki pravi, da je Armenec. Pri preiskavi njegovih žepov so dobili pri njem eno ibritev. Na policijski postaji se je izrazil, da ni imel nobenega namena storiti kak zločin. Izjavil se je, da so Turki odrezali glave njegovi ženi m štirim otrokom v Armeniji. Kalcenstain stanuje na 20215 St. Clair ave. Policija je mnenja, da ni mislil nič slabega storiti.
—Čas, da plačate račun za jplin v našem uradu je do četrtka, 10. febr. zvečer.
—V glavo je bil ustreljen torek ponoči nočni stražnik pri City Foundry Co. 60-letni jt
ilo sreče in hlastanja v Hendridcs. Mrtvega so ga tna-
ftm stanu!
-V Wigmore koHizeju na Euclid anre. in 13. cesti je bila otvorjena v pondeljek razstava Nalravnos* interesantncr kar nudi taka razstava ob-istvu. Tu dobite ves material, ki spopolnuje človeško Razstava je iavanredifo . okusno pripravljena, in želeti je, da si jo vsi, v prvi vrsti ogfedajo naše slovenske gospodinje.
—Tovarna za izdelovanje oblek, American Cloak in Suit Co. na 208 Sti Clair ave. je bila v nedeljo ponoči oropana za $1000 vrednosti oblek.
—Državna statistika za posrečen j ^ delavcev v fcovar h naznanja, da je državni za zavarovanje proti ne-prihranil kapitalistom arnarjem tekom treih let 9 milijonov dolarjev ikodnini. (Poprej, predno w eden a postava, da dr-zavaruje delavce proti od i, so morali delodajalci ami plačevati odškodnino za e srečen je, dočim sedaj de-xlajalci plačujejo v državni >nd, iz katerega se plačuje onesrečenim delavcem.
ivnih
N—Clevelandkke javne šolfe niso posebno pod izvrstnim om, se glasi poročilo, ki je izxtala komisija za pre-an'je| lačnega sistema v elands Priporoča se, da se šolah uvede: Popol-revizija celega učnega a. Bolj obširnejši srtik Ijic in Učiteljev z vod-i šolskega sistema. Izklju-od dela nezmožnih prin-in učiteljev. iNiavaja se , d!a nekateri šolski vo-ne vedo, kaj se godi v lastarih šolskih poslopjih, ija se celo, da v neka-1 šola h pripustijo učfitelji vo, da se prezira tuje-otroke. To je korenito Vsi' otroci, ki poba« riške javne šote, so edni, Ibodisi rojeni v ali tukaj. Narodnost eti najmanjšega up-clevelandtekih javnih
,U Jhjl*
clevelandskih sol gotova, in pričakuje
•. M *+mm mi
tio, da se ae-
- ■ » - 1- -f- Rt
javtae
šli v tovarni na 4629 Hamilton
ave. Poleg njega so našli revolver.
»fifrAmokl Goodman, posestni Wind-a Meer gledališča na
Bud id ave. je bil kaznovan z $50 kazni, ker je kaZal v nedeljo premikajoče sljke. Good mam se bo pritožil na višjo sodnijo.l
—Norman Miller, ki stanuje na 117 W. IPark St. Butte, Montana, je pisal na cleveland-skega. župana, da bi se rad oženil s kako Clevelandč&nko. Slednja mora biti stara med) iS—20 let in imeti <mora kostanjeve lase. On' sam pa zna dobro plesati in nima sicer nobenih slabih navad.
—Družinska tragedija se je pripetila v Hitši na 2956 E. 76. cesti v torek popoldne. Fred. Todt je streljal na svojo Že no, katero je smrtno ranil, na kar je obrnil revolver še na samega sebe in se usmrtil. Tudi žena je že umrla. Vzrok sre-ljanju je neznan
—Pred sodnikom Vfckery se je začela obravnava proti (gostilničarju Stephen Weber, ^646 Crfumbus Rd. Njega tožijo dediči umrlega Louis v,Lip-mana na $30.000 odškodnine. Gostilničar Weber je dal Lip-manu lansko leto v saloonu namesto žganja politure za pohištvo, in ko je 'Lipman poli-two spil, je umrl.
—V mestni 'hiši- so odpustili od dela nadžornlka plumberjev Reutepohlerja. Direktor Spro-sty se je izjavil, da je Reute-pholer — gkuh. Torej .je »neraben za delo. Toda (gorje! ReutetpOhler je prišel v urad •Sprostya in ga poklical "Mr. Sprrrostyyy!" Toda Mr. Spro-sty ni slišal. Potem so pa poklicali prav tiho Reutephola in slišal je na tri korake dialeč. Doka<z, da ni gFuh. Čudno je vseeno, kaj premore birokrata v uradih.
—^Pripravljalni odbor za zgradbo "Slovenskega Doma" je imel v pondeljek pečer sestanek. Odbor bode razposlal na vsa tukajšna društva ineke •okro|^icjt ketjre naj bi tajniki društev na svojih sejah preči-tali društvu. -Članstvo društev
'Chicago, 1. febr. Kralji in cesarji v Evropi, ne pa ljudstvo je od!govorno, da je danes s karo vsa Bvropa prepojena s človeško krvjo. Vlada Z jed. drjav se mora v današnji krizi pogajati ne z ljudstvom Evrope, pač pa s cesarji in kraFji, kn ti vladarji so kljub vsej potrpežljivosti in previdnosti Z. D. pripravljeni zaplesti Ameri ko v vojslko.
V tem smislu je govoril predsednik Wilson v Chica/gi tre tji dan svojega potovanja po deželi, da razloži ljudstvu, zakaj se morajo Zjed«, diržave nekoliko boPj pripraviti za morebiten napad od strani evropskih sovražnikov. Wilson je k svojemu govoru pristavil: Hvala Bogu, da v Ameriki nimamo vladarja, 'ki bi lahko /napovedal vojsko, ne da bi narod pritrdil.
iPretlsednik Wilson je bil v Ohicagi nad vse prisrčno sprejet. In Wilson se je prepričal, da so ohi-oaš»ki državljama za narodno pripravljenost. Predsednik je v Ohka^gi govoril tudi o stroških izvanrednih vojaških priprav. Rekel je: Kongres ima danes pred seboj važno nalogo, da preskrbi za varnost naroda in študira pota in sredstva, da se to doseže. Toda jaz vem, da bo komgres storil svojo dolžnost in* da ,bo na-rdd pri volji plačati za svojo obrambo. Napačno se je dokumentiralo, dla bodejo morali siromaki plačevati za bogate izdelovalce orožja, ki «e bodejo bo^atiK od tega, kar pa ni res-
nica, ker davki bodejo prfcrft- bom zapeljal
nanje.
roma tako razdeljeni, da prMe breme na one, ki laho dado.
Predsednik je popoldne govoril tudi v 'Milwaukee. Predno se je pripeljal tja, je njegov vlak ustavil v KenosUii, Wau-kegan in Ractoa, kjer je govoril z železniškega voza abra-nim ljudem na kolodvorih, fide m izmed glavnih govorov se je vršil v Milwaukee, katero mesto je znano po svojem nemškem mišljenju. Wilsonu so povedali, da mu bodejo Nemci tam delali neprilike, toda Wilson je bil odločen, da gre tudi v to mesto in pove tam svoje ideje o amerikamizmu. Jedro njegovega govora v Milwaukee je bik), da moramo biti samo Amerikanci in opustiti po-pofrioma s/tj-k in zvezo z deželo, odkoder smo prišli. Le če bodiemo vsi sikupaj Stali za čast in (poštenje naše nove domovine Amerike, tedaj bo Amerika velika, spoštovana in v resnici svobodna. Pa tudi Nemci v Milwaukee so pokazali, da se zavedajo, da so Amerikanci. svoje *hiš'e so okrasili v počast predsedniku z ameriškimi zastavami, narodna garda, kjer je mnogo 'Nemcev, se je zbrala na kolodvoru in artilerijski oddelek je oddal 21 strelov kot predsedniški pozdrav. V Milwaukee 90 siprejeli .predsednika z ameriško himno, katero je pričel tudi Wilson peti, ko jo je zaslišal na kolodvora. V 'Mil waukee je predsednika poslušalo 10.000 oseb. V svojem govoru je med drugim dejal: Vem, da na drugi strani oce ana imajo silno napačno mnenje, zakaj je Amerika ostala nevtralna. Oni, ki gledajo na nas iz daljave, ne vedo, kaj so naše ideje in principi. Oni ne vedo, da je naše poslanstvo miru , in pravice. .Oni menijo, da se mi ne podamo v vojskb raditega, ker mi lahko delamo denar, dočim drujj^i umirajo, in to je najbolj kruto itiišljenje o nas, tako kruto izmišljeno, da n^m sk ni treba zagovarjati. Jaz nisem na potuv" je nadaljeval predsednik, "da bi sfit rami prepiral za narodni jK rambo, pač pa sem tu, da vam
povem, kaj se bo zgodilo."
•Wilson se (je ^prepričal, tia odkar je na potu, da so ljudje skoro vsi za narodno pripravljenostjo, ne v velikem obsegu, pač pa zmerno in dostojno. Dober odgovor je dal predsednik tudi ljudem, ki pravijo, da se deluje za narodno pripravljenost le raditega, k^t bi izdelovalci orožja in streljvva delali radi velike dobičke. Tem je Wilson sledeče odgovoril: "Za-vrzite kot nečastno, ((jrezpamet-no idejo vse trditve, da se bo naša vfada dala za |lepo orodje kakim možem ali korporaci-jam. Naša vlada jt za to, da kontrolira vse tovarne, ki izdelujejo stfeljivo. Lahko ste prepričani, da bo vlada gledala, da izdelovalci orožja ne bodejo sleparili ljudstvo za ogromne svote, pač pa da se bodejo tovarne držale, postav, katere bo kongres nalašč (naredil za nje." In potem je še pristavil: "Vlada Zjed. držav bo gledala, da se bo izdelovalo orožje za narodno pripravljenost. In seveda bodejo tovarnarji, ki izdelujejo orožje in streljivo, delali dobičke. Naj dehijcj dobičke, toda verujte, da večjih ne bodejo delali kot so Opravičeni po postavi."
(Predsednikovi govori se .ponekod tako razkladajo, da bodejo imeli iZjedinjene države sitnosti z Nemčijo, če se nemška vlada ne bo hotela podati radi Lusitanije. Položaj v tej zadevi je jako kritičen. Zato se je predsednik v enem izmed govorov izrazth "Jrte vas ne
Posadka nekega nemškega submarina je pripeljala v Ameriko zaplenjeni parnik in 168 potnikov.
'T*1 It
ah "J* vas v vofwW, o
tem
ste lahko prepričani kot sem jaz prepričan, da sovražim vojno h vsega srca. Toda lahko se pripetijo dogodki, 'ki niso tpod našo kontrolo, dogodki, katere kontrolirajo v Evropi, in za te dogodke morajo biti Zjed'. države pripravljene.
V svojem govoru v Ohicagi je Wilson1 indirektno najpadel tudi Roosevelta, ki očita Wilsonu, da je prepočasen ter da ne skrbi za ameriške interese in Bryana, ki pravi1, da ameriško ljudstvo ne bi smelo biti oboroženo. Bryan se napoti v sredini meseca februarija na pot, da igovori proti narodni pri pravljenosti.
—Trgovski zbornica v Cle-velatndu je pričela nastopati proti organiziranemu delavstvu na ta način, da obdolžuje delav ce, da se pri štrajkih poslužujejo nasilnosti in tako kvarijo mgled mesta. J. W. Hart, predsednik elevelandske delavske Zveze se je izjavil1, da je to hudobna izmišljotina in trdi, da so ravno unij ski delavci oni', ki so napadani v iClevelandu. Hart je dejal: Trgovska zbornica hoče narediti slabo mnenje o unijskih delavcih. Resnica pa je in imamo dokaze, da so bili unijski delavci napadani pri svojih delih. Trgovska zbornica bi naredila bolje, da prej preišče položaj, predno očita unijskim delavcem nasilje.
Avstrijci streljajo ujetnike.
iPetrograd, 3)1. jan. Ruski generalni štalb je obelodanil* dol-go poročilo, v katerem se dol-ži Avstrijo, da strelja ruske ujetnike, ki nečejo kopati strelnih jarkov za Avstrijce, šestim Rmsom se je posrečilo pobegniti iz Avstrije v Rusijo, in so ipovedaJi, da je avstrijski vojaški poveljnik v Inomostu zapo-vedal 500 ruskim ujetnikom da kopljejo strelne jarke za avstrijsko armado, čemur so se rusflfij ujetniki uiprlj, nakar so jih Avstrijci mučili in štiri u-streliH.	■ fc'/ K
Norfolk, Va., 1. febr. Najbolj drzovito d^lo svetovne vojske se je pripetilo danes, ko je pripljul v to luko angleški pogrešani parnik MAppam", z nemško zastavo in na krovu 2(2 mornarjev h nemških bojnih ladij. Angleška vlada je izdala o parniku Apparn sporočilo, da se je potopil ali je bil torpediran, ker rti bilo o njem dolgo časa ničesar slišati. Ap-pam je imel na krovu 168 potnikov in 1134 mož posaidke. Potniki na krovu. Appama pripovedujejo, da so Nemci napadli ta parnik 15. ljan. pri Kanarskih otokih, in sicer je bil napaden parnik od' nekega oborožienega nemškega parni-ka, za katerega ime se ipa ni »moglo zvedeti. IPamik je bil ustavljen na širokem morju s streli, in ker je kapitan imel mnogo potnikov na krovu, je ukazal parnik ustaviti. Potem se je pripeljalo na Appam 22 nemških oboroženih mornarjev, ki so začeli boj na krovu s posadko Appama. Pri tem bojt* sta bila dva ubita in 4 ranjeni. Ko je kapitan Appama videl, da je nadlaljen boj brez pomena, se je udah Nemci so na krovu oprostili kakih* 25 nenu^ciih zalrobljencev, katere so Angleži vjeli v Afriki in jih hoteli pripeljati v Lo jet je parnika Appam tvori eno najbolj drznih del Nemcev na morju. Kako je mogla nemška posadka zavzeti parnik, kako je mogla pripljuti z njim preko celega Atlantika skozi vrsto francoskih in angleških bojnih ladij ter priti v ameril-ko luko z nemško zastavo, je iiiganjka. Poveljnik nemških mornarjev na Appaimu, poroč nik Berg neče o tem ničesar povedati. Parnik Appam in nemške mornarje, ki so pri-pljuli na njem v ameriško pristanišče, bode ameriška vlada internirala za čas vojske.
(Naselniški uradniki, colnin-ski uradniki in poveljnik pristanišča Norfolk so vsi poslali v Washington .prošnjo, naj se jim pošljejo povelja, kako postopati s parnikpm, z nemškim moštvom, s parnikovim moštvom in potniki na krovu. Angleški poslanik bo zahteval, da se izroči parnik izopet angleškemu vodstvu, dočim bo nemški poslanik zahteval, da se parnik internira za čas vojske.
Nemčija se ne uda
Poročila iz Evrope pravijo, da se Nemčija v Luaitaniji zadevi ne bo udala. Predsednik Wilson je odločen.
Nov napad na London.
• . ■
London, 2. febr. Liverpool, Manchester, Sheffield, Great Yarmouth ter London so bili sinoči obiskani od nemških Zeppelinov. Pri teh napadih je bilo 54 ljudij ubitih, 67 ramje-ni'hi. Nemlški Zeppelini so se vsi nepoškodovani vrnili, daši so s številnimi topovi streljali na nje.
London, 1. febr. Iz Genove se brzojavlja, da piše "Frankfurter Zeitung", da je nemški odgovor na Lusitanijo moto pripravljen, in da Nemčija ne bo popustila in se ne bo izjavila, d'a je storila zločin, ko je <bila Lusitanija torpedirana od nemškega sutbmarina. „ „
Washington, 1. febr. Položaj med Nemčijo im med Ameriko se ni poslabšal ne poboljšal od zadnjega tedna, ko je državni tajnik Lansing naznanil nemškemu poslaniku, da mora Nemčija priznati, da je storila zlbčirr, ko je potopila Lusitanijo. sicer se bodejo prijateljske razmere med Nemčijo in Ameriko prekinile. V Be-rolinit se mudi posebni predsednikov poslanec, polkovnik House, ki pa s svojimi pogovori z nemškimi uradniki dose-daj ni mogel ničesar doseči. V optimističnih krogih se govori, da se bo Nemčija konečmo le udala, ker nikakor ne želi, d'a bi se njene prijateljske razmere z Ameriko prekinile. Predsednik Wilson zahteva, da Nemčija ne plača odškodnine za ameriške državljane, ki so zgubili življenje na Lusitaniji. le iz milosti in naklonjenosti ampak mora Nemčija plačati
zlocfn katerega Je sitorSa
ška vlada, ko je dala torpedira-ti Lusitanijo. Predsednik Wilson- želi predvsem da se Nemčija ,poniža in pripozna svojo krivicoi Če Nemčija ne prizna zločina in plača samo odtškod-nino, tedaj je predsednik Wilson mnenja, da so vsi razgovori in vse ameriške note nemški vladi brez pomena, ker Nemčija ni moralno vezana, da ne naredi enakega zločina tudi v prihodnjosti. In /Nemčija ni še priznala ves čas, odkar je tor-pedirala trgovske pannike, da dela ta zločinsko in krivično. Da, celo (priznala ni, da dela krivično, če torpedira parnik brez svarila. 'Predsednik Wilson je ,pa trdno odločen, da mora biti Nemčija moralno kaznovana, ker je torpedirala Lusitanijo* kjer je izgubilo 200 a-meriških državljanov svoje življenje in 600 otrok in žensk. V tem je predsednik neupogljiv in ga ne pregovori nihče od tega.
Anglija zanika govorice o miru.
(London, 1. febr. Angleška vladla je zanikala uradno vse govorice o miru, ki so prihajale iz nemških virov, kakor tudi nemška poročila, da nameravajo Angleži zapustiti svoje zaveznike.
Turki v Erzerumu.
London, 2. febr. Ruski poveljnik Nikolajevič nadaljuje z zmagovitim pohodom proti turškim četam v (Kavkazu. V trdnjavi Erzerum se. nahaja turška armada - močna 80.000 mož, pod poveljstvom nemške^ ga maršala von der Goltz, ki ne more iz mesta, ker imajo Rusi mesto na vseh strameh obkoljeno, V trdnjavi je živeža le za U dfnij.
—Dosti naših cenjenih naročnikov se je pritožilo zadnje čase, češ, da ne prejemajo lista. Ker pa nas raznašalec dostavlja list redno in točno, smo pro-našli, da gotovi in nepoklicani ljudje, list, ali kradejo ali skrivajo, kar je nelepo in kaznjivo dejanje. Opozarjamo* torej vse one, kateri se čutijo s tem prizadete, da to opustijo, kajti drugače bodejo imeli s sodnijo opraviti. Prizadete naročnike pa prosimo, da tudi sami malo pazijo, in naj nam take slučaje nemudoma naznanijo-
Rusi zadovoljni z Rumunsko. !j
„London, 31, jan. Sergij <Saso-nov, ruski minister za zunanja dela je imel pogovor včeraj z časnikarskimi poročevalci in se je tekom pogovora izrazil: "Z Rtwnrunijo je ruska vlada popolnoma zadovoljna, in izjavil se je, da se Rumunija nikakor (ne bo vrgla v nemško 'past. Nadalje je povedal, da se bodejo balkanske vlade uredile šele potem, ko bo vojska končana. Popolnoma prepričan je ruski minister tudi, da Švedska ne bo napadla Rusije. Vsa Rusija pa gleda z najboljšimi nadami na ugoden konec vojske. -
Nemški uspebi na francoskem.
iBerolin, 1. febr. Francozi so tekom zadnje nemške ofenzive v pokrajini Artois zgubili dve milji fronte in Nemci so za-jedno zajeli 1250 francoskih vojakov. Poroča se, da se boji nadaljujejo, in da so Francozi pričeli s strahovitim artilerijskim ognjem, da ustavijo Nemce od nadaljnega prodiranja. Pozicije, ki so jih Nemci dobili, znašajo 3500 metrov na ši-rokost in 1000 metrov na dolgost. Vsi francoski protinapadi so bHi z zgubami odbit*. Na vseh dnrgih krajih, zlasti v Champagne in v Vogezih ,so bili francoski napadi odbitr. Bulgarako taborišče razdejano.
•London, 1. febr. Brzojavka iz Aten poroča, da se iz Soluna brzojavlja, da so Francozi zagnali 200 bomb na bulgan taborišče pri jezeru
ma razdejano in 500
vojaških šotorov je pogorel tNa stotine bu%arskrh vojakov je bib ufcitib. Francoski zrako-plovci so iz svojih zrakoplovov fotografirali goreče bulgar*ko taborišče.
Grška trdnjava zavzeta.
(London, 1. febr. Francoske čete so gk upi rale grško trdnjavo Karaiburn, v zalivu pristanišča Soluna. To so storili iz vojaške potrebe, ker je pred nekaj dnevi dospel do zunanjega pristanišča neki nemški submarin in torpediral neki angleški transportni parnik, na katerem je bilo več sto muJ. Parnik je zavozi! na sipine in mule so rešili. Grške čete, ki so bile v. trdnjavi so se' podale Francozom, potem ko je poveljnik protestiral proti okupaciji.
Kdor ima hišo ali lot naprodaj, naj poskusi z oglasom v našem listu. Kmalu se bo oglasil kupec.
Bitka med Angleži in Nemci na morju.
Ohristiania, 1. febr. Kot se poroča iz Norveške, se nahaja več angleških bojnih ladij t>b norveškem zalivu, in* poroča se ttfdi, da je dospelo v bližino nekaj nemških bojnih ladij. O-koli norveškega obrežja se mudi nenavadno veliko »Število angleških torpednih rušikev. V soboto je preganjal neko švedsko ladlijo nemški submarin, ki je pa zginil, ko je prišla na lice mesta angleška križar-ka.
Japonci proti Kitajcem.
Tokio, 1. febr. Zavezniki so nasvetovali kitajski vladi, da bi se Kitajska pridružila zaveznikom v vojski. Temu oporekajo Japonci, ki se boje, da bi se Kitajska zavedla svoje moči in samostojno nastopila. Ruski ministerski predsednik gre?
[London, 1. febr. .Ruski mi-nisttTski predsednik Gorem-kyn, kot se brzojavlja pol-uradno iz Petrograda^ se je odpovedal svojemu mestu. Njegovo odpustitev iz ministerst-va so razne organizacije že prej zahtevale, ker 90 njega krivili, da je odgovoren, ker Rusija ni hnela dovolj streljiva na lago.
ii \ Sa&ia , t^MUŽiH
=
NAROČNINA)
J2J0 IJJfO
Za Chxf<L po poJHf3.00 ?o*ams*na Jt+t>ilKa - Jc
Van »j— dopisi !■ denar anj ee p*HJ« na: "Ckvoiandaka Amerika

<||f ST. CLAIB AVI. N. K.. CLEVELAND, OHIO
UPWARD
KAUSH. PmbHtkor.
LOUIS J. PIRC, Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
by 25.000 Slovtnimnt (Kroiman) fc thi City of Oovaiaml and oUowharo. on rrqutst. Amrkon in *pHt Fortign in long** only
TELEPHONE CUV PRINCETON IBS
Enitrtd m nctmd<kn motUr January 5th 1909. at th* pool offic* at CkvtUmd, Ohio tmdtr tht Ad of Monk 3rd, 1879.	_
No. 13 Wednes. Febr. a. 19x6.
Ameriška obsodba vojne.
>pirana iim kontrolirana pri vsakem 1c or akti ocl Nemčije, in •Nemčija je (bila ona, ki je izjavila svetu, da bo napovedala vsakemu vojsko, kdor bi se hotel vtikati v avstrijske razrne-Angleška vla*la je sedaj vpra- re. šala Nemčijo, da če more v Zakaj so torej ti marljivi slučaju vojske Nemčija garan- nemški delavci šli v vojno? tirati, da ne bo oropafo Francije njenega ozemlja, nakar je Nemčija odgovorila, <la ne more dfcti take garancije. In .nemški cesar je še posebno izzival-<no odgovoril angleškemu kralju, ko je slednji še enlkrat prosil, n.aj Nemčija nikar ne na-,j>ade Ftancije in Belgije, ki nikakor niste grozili Nemčiji. Teiegram nemškega cesarja angleškemu kralju se glasi: Moje poveže za mobilizacijo se ne more ustaviti, ker me žalosti, ker je prišel vai telegram preipozno. Toda če mi Francija garaartira nevtraliteto, katero mora podpirati angleška armada in brodovje, seveda ne bom napadal Francije in bom porabil »voje čete drugje. U-pam, da Francija ne (bo postala nervozna, čete na meji so pod poveljstvom, da takoj prenehajo z nadaljnim maršom v FratUCijo,	.
'IMoje ipovelje za mobiliza-rt*1 Torej je nemški cesar
_____j>iliziral in ne nemški narod!
čas Ibo prišel, dragi moj doktor Schaper, in upam da Ibo ta lu prišel, ko ne (bo več IctaljeV, ki bodejo
__mobilizacijska povelja
tako, kakor se otroci fgira-jo z igračami. V neki frazi pravi nemški c«*r: "Zdržal se <bom napasti Francijo" — sedaj
if
i
.pa' berite, kaj je pristavil še vreči pravične proteste
zraven "in svoje čete bom kje
C.orje! NoJ>e<l1en izmed nem skMi vojakov še danes ne more odgovoriti tega >prašanjat Iker niliče ne ve, zakaj «0 ga poslali v klavnico, moben nemški regiment ne (ve, zakaj je bil mobiliziran. Kajti IX^m-čija ni imela sovražnika na svojih mejah. 'Delavci, ki pripkdajo zavezniški armadi, so Ipadli na svoji lastni zemlji, na tleli svoje lastne do-movimie, katero so branili proti tujim napadalcem, toda vsi nemški sinovi so pad»li na tujem ozemlju, katerega so pro-tipostavno naskočili.
Dru^a točka v vašem 'pismu se glasi sledeče: Ni resnica, da smo mi prekoračili nevtralnost Belgije. — Ali so ti profesorji, ki so podpisati apel, dobro •prečitali, kaj so napisali? Ali more njih pamet, ki je tako sijajna in prosvitljena, »potrditi talko nezaslišano neresnico? Se enkrat vprašam, ali dobiva nemško ljudstvo ravno iste informacije, kakor jih ima ostali svet ? Ali je kdo izmedi cenjenih profesorjev in umetnikov ter slavnih mož bral izjavo nemškega cesarskega kanclerja, katero je ta mož podal v državni Zbornici 4. avgusta, 1914? Izjava nemškega kanclerja se glasi: "Mi smo Ibili prisiljeni za-
luks-
emburške in belgijske vlade.
Liarvil III O'WJV	—---- —i ----------- ------«=" *
drugje <uporabil 1M — Torej je (Nkfe čete so osvojile Livksen-fbif nemški cesar na vsak način burg in ?e nahajajo sedaj že na odločen, da napove vojsko, belgijskem ozemlju. Gospodje najsibo Franciji aH "fla kje dm- državni poslanci, to je očitno gje". iln potem: Upam, dr Francija ne boufflitata nervo zna! Kaj neff bi Francijo nervozno?
da kršenje mednarodnega prava Resnica je, da «e je francoska naredilo vlada izjavila v Bruselju, da
*	______ 'Čete na hoče .spoštovati' nevtralnost
meji 90 pod1 poveljstvom ibrzo-! Belgije, dokler je spoštujejo java to telefona, da ne preko- francoski nasprotniki'. Toda
Francija je lahko čakala, mi pa
racijo meje Francije 1" — Glej te, tu imamo pričo! Brzojav iz Anglije je prišel prepozno; nemški cesar je že mobiliziral; njegove čete so že prekoračile frartqosko mejo, toda Francija ne sme postati nervozna! Uboga iFrancija! Nemški kajzer je poslal nad njo dva milijona vojakov, ne da bi Francija kaj naredila Nemčiji, ne da bi Francija nopovedala vojsko, in nemški cesar pravi, da Francija ne sme biti nervozna l
Konečni korak za evropsko vojsko je bil ultimatum nemškega kanclerja Rusiji, da mora v 12. ura!h prenehati z mobilizacijo. Toda ker nemški cesar ni hotel tega storiti, tudi Rusija ni storila, in vojska se je začela t. avgusta.
Kdo je torej začel vojsko? Mogoče Anglija? Nikakor ne, •ker Anglija je ve® čas in z vsemi žrtvami svetovala na skupno posvetovanje in odvračala vojno. In poleg tega, Aimglija ni bila pripravljena na vojsko in še danes ni popolnoma pripravljena. Ali je mogoče vojsko začela Francija, ki je še vedno prosila za mirovno posredovanje, ko so »nemški vojaki že prekoračili francoske me-
nismo mogli -čakati. Krivico— jaz govorim odkritosrčno — ki jo delamio, bod'emo okušali popraviti, kakor hitro je dosežen naš vojaški namen."
In zopet sem prisiljen vpra-sati'vas, nemški gospodje, če vam je znana izjava nemškega državneiga kamclerja, katera izjava je bila priobčena v ame riških listih, H 5. avgusta, 19*4»
v	kateri izjavi se je skušal o ipravičiti nemški kancler v o-čeh ameriškega ljudstva, toda je zajedno ponovno priznal zločin nemške vlade s sledečimi besedami:
"IPotreba nas je prignala, da smo prekrižali nevtraJtiost Bel gije, toda obljubili smo resmo, da povrnemo tej deželi vso škodo, ki jo povzročimo.''
iln kaj bo rekla dobra vest poštenih Nemcev, ko bo minu la prva neryoznost vojne, ko je njili državni kancler, torej pr
vi	uradnik v deželi, se tako izjavil? Se izjavil, da je Nemčija oropala brez vzroka cvetočo deželo, naredila iz premožnih njudij siromake ter razpostavila vso svojo vojsko na tujih t Peli. Zakaj je bilo Nemcem potrebno prekoračiti meje Belgi-
je? Ali je začela Rusija? No-Je? Kdo bi sploh Nemce napa« beden rzmed 93 nemških profe- del, če ne bi nemški cesar na-
sorjev, ki so mi poslali famoz-ni apel ne more tega tixfiti. Avstrija je bila ona, ki je začela vojsko, ki ni hotela posihišati nobene pametne besede, am-pak je kar strmoglavila v vojsko mali in siromašflci -srbski narod, in Avstrija je bila pod-
prej poslal svoje vojake v tu je dežele in tako izval prebi valstvo na boj? "iKtivtco, ki jo delamo!" — Razrušili in raift>i li ste cvetočo deželo, ki na svetu nikogar ni razžalila, ipcfcili ste mirn« delavce te dežele, ki se niso nikomur ustavljali, pre-
11 ste
mirni domovi, s krasnimi meniki starodavne dobe in neizmerne vrednosti človeškega genija t
"Krivica, ki jo delamo T In kar je najhujše! Ko so ti obupani in skoro blazni ljudje videli, kako ste vi prihrumeli nad nje, kako ste jim pobili njih si-inove, kako ste jim počgali njih domačije, ni čuda, <Ka so se skrili v svoje razpadle koče in streljali na vas upadnike, v za-njem instinktu svoje človeške narave, vi pa ste se navalili na nje z baribarslco krvoločnostjo in jih sekali z vašimi meči brez ozira na spol ali starost! Krivica f Zakaj zanikate vse to, ko je vendar vrhovni nemški u-radnik priznal to krivico in jo naznanil svetu! O, dragi doktor Schaper, ali se ne (bi godilo pri vas ravno tako, če bi n. pr. prišel tuj sovražnik nenadoma v Berolin in vas napadel, ali i ve bi vi vsi, ki ste .podipisali ta apel, ali ne bi zgrabili za o-rožje, se skrili za okna in streljali na napadalce vaše dežele? Prav prepričan sem, da bi se tako zgodilo. Ko so bile naše ameriške čete pred* kratkim iposlane v Meksiko, ne da bi osvojile kaj zemlje, ne da bi klale prebivalstvo, ampak da naredijo mir in upeljejo spoštovanje pred postavami, tedaj so nekateri ljudje v Vera Cruiz stresali »na naše vojake in jih triindvajset umorili! Naši vojaki so se obrnili in ustreli na napadalce, toda oni niso požgali in uničili mesta, niso streljali nedolžnih, in celo izmed bamditev, ki so bili prijeti in obdolženi, da so streljali na naše vojake, niso kaznovale naše oblasti, ampak jih samo posvarile, da tako ne smejo delati, nakar so bili iz-p-u&čeni. Želel bi, da bi imela Amerika moč, da bi mogli iti Amerikanci v Belgijo in Francijo ter pognati nazaj (krute upadlnike, ter naredili mir in red ter spoštovanje pred (postavami. In taka sila se bo gotovo kmalu stvori'la v teh naših dnevih in sicer od močne volje ljudij celega »veta, in potem se bo smatral tak narod kakor je vaš, ki je zadnjih sedemindvajset let pripravljal samo smrt in peklo za ostale svetovne narode, se smatral •kot skupen sovražnik celega sveta. Ničesar druzega vam me moremo reči kot da je bai<ba-rično in krvoločno, kar ste vi ipočenjali v Belgiji in Franciji.
Če pa Nemčija ni kriva, za božjo voljo, dr. Schaper, zakaj so ]>a nemšM vojaki v Belgiji? Zakaj so vvFranciji? Če bi čakali, dokler bi bili napadeni, te daj ne bi bilo nobene vojske, kajti vi ne bi bili napadeni nikdar. Vaš cesarski kancler se je izjavil, da ste prekršili mednarodno postavo, in da si bodete prizadevali .popraviti krivico, katero ste -povzročili, Ah, dragi doktor Shaper, vse zlato, ki bi dajali Franciji in Belfeiji tekom tisoč let, in vse molitve, katere bi mogel .premoliti nem ški narod vsako uro vsakega dtaeva v tisočih letih, skupaj s spokorništvom in osramoče nim srcem, ne bi moglo pora v inati škode po ognju in meču, niti ne bi moglo posu&iti ocean človeških solz, solz mater in žen, hičer in ljubic, ki so bile pretočene, ko je vaša kruta no-iga stopih na mirna tla. Včasih nas ljudje vprašujejo: "Ali bi imeli raje Slovane kot Nemce?" In odgovor v Ameriki je vedno isti: "Da, odkar smo videli Nemce v vojni, tedaj imamo stokrat raje Slovane, in m agar i Hotentote!"
Nadalje pravite v vazem a-pelu sledeče: "da vi niste poškodovali življenje in lastnino enega sameiga belgijskega državljana, ne da bi bila proti-obrambna potreba," in da vaše čete "niso zverinsko počenjale v Louvaimr". Tu se mora zopet rabati pametma sodba, in očitna dejstva kažejo, da ste se obnašali kot zverina v tem krasnem belgijskem mestu. Ne potrebujemo drugih <prič kot besede vašega lastnega cesarja, ki se je izjavil: "Moji vojaki 30 uničili Ixwvam, ker se je ljudstvo pregrešilo proti njim, in je bila v nevarnosti lastnina
1 _
nov. Moje srce vain!"
Objednem tudi zanikate krvoločnost, katere vojska ne 0-pravičuje. Well, tu v PttibUT-gu smo <WbiK pismo neke ameriške bolniške strežnice, ki . je bila uposljena v Belgiji. Itfed drugimi je skifoela tudi za nekega belgijskega dečka, pravega branilca svoje domovine, ki je streljal in nekega okna na nemške vojake, ki »o zažigali njegovo hišo. Tem-u dečku 50 vaši vojaki odsekali obe roki! In afi ni bil ubit župan mesta Tremonde, ker je branil svojo lastno hčer, ko jo je hotel neki nemški častirnik posiliti!! In danes sem dobil druigo sporočilo od mojega vernega prijatelja, ki je bil prej v Bruselju, pa je moral 'bežati pred1 vašo krvoločnostjo v IMantes, Vi ste ustrelili blagajnika Narodne banke v Bruselju in njegova dva sinova, ker vam ni hotel povedati, kako se blagajna odpre! In takih slučajev, če jih vemo za nekaj, mora biti Irva tisoče. Toda zakaj . h\ zanikali grozovitost, če ste jih sami priznali v Louvainu, Tremonde in Ailost. Nalši ljudje igled^ na vojsko kot nekaj strašnega, in oni, ki napade brez vziroka slabo deželo, ki ni izzivala svojega soseda, je popolnoma enak kriminalnemu morilcu. Vašega cesarja smo občudovali kot enega največjih mož sveta. Toda kakšno slavo bo zapustil ko umre? Oh, kalkšen padec! Njegova krvoločnost za vojsko, za poboj in umor, je ranila vse človeštvo do dna <Hu-še. Poleg tega, <fa je napojil v so Evropo g človeško krvjo, ji je podal objednem novo prebivalstvo jokajočih udov, raz-žalostenih mater, sirotic forez očeta, mož brez nog in< rok, brez oči j, ušes ini nosov! O j grozoio prokletstvo talcega cesarja! Dedščina militarizma!
In vi končujete svpje .pismo s tem, da branit^ rriilitarizem! Vy-ell, to nas zopet pripelje nazaj do vprašanja, kdo je vojsko začel. Noben resen mož ne more zanikati, da je sama Nemčija odgovorna za vojsko, ker je Nemčija hujskala Avstrijo, naj napade Snbijo, ve-doč, kot je Nemčija vedefy da imastane iz tega splošna evropska vojna. Kajti Avstrija je monarhija in cesarstvo podBož-ne vrste, zvezana skupaj z vrvjo iz peska, ki niti v stoletjih svoje skušnje in prakse ni bila zmožna, da priklene razne narode na sebe in jim da pravice, fcatere gr.edb kot ljudem. P9-glejte, koliko iuarodov živi v Ameriki, pa so vsi mirni, vsak ima svoje pravice. Zakaj -tako? Zato ker vlada v Avstriji ni vlada enake pravice, in Avstrija ni mogla narediti nikdar kaj dobrega iz lastne inicijative.
Va£e reference za nemški militarizem nam daje misliti, da se je ta vojska začela pred petindvajsetimi feti, ko je pri-šel cesar Viljem II. na prestop ko se je razglasil za vrhovnega vojskimiega gospodarja in začel pripravljati nemško ljudstvo za vojsko. Njegovi lastni otroci so bili vzrejeni od prve mladosti kot vojaki, in da gledajo na usodo samo z moritvi-jo; in tul v Ameriki poznamo to nevarnost samo po fotografiji v dbleki poJkovnika. In kakor njegovi otroci, tako so bili vzgojeni vsi drugi otroci države. Prisilna vojaška služba je naredila vsakega moškega vojaka. Bil sem dolgo časa v Nemčiji, m povsod sem pogrešal narodnega miru. kajti ceste so bile vselej polne vojakov. Oko ni zrlo druzega kot blesteče četede in polirane he-lebarde, oko ni slišalo druzega kot žvenketanje sablje in ostrog. Konji so rezgetali in divjali po ulicah, spočiti, pripravljeni. da planejo v vojsko. In ves ta večini nemir in umetno hujskanje k ^j^ki je zastrupil mnenje nemškega naroda, In dUh o vojskf ji prevzel vse nemško mišljenje.
Mož, ki je nosil: kajzerjevo uniformo, je ipostaJ mahoma član posebnega razreda. Natakar, ki se je *«šal prepirati s pijanim častnikom, je_*>tl posekan s saMjo, tn uniforma častnika je bil dober ii^ovor
- SHMHHl^^NflBnKHH
za
Ijar, ki je izrekel besedo armadi, pa je bil zato
s sabljo, in častnik, ki je #toril to sramotno deto, je b'A sijajno pohvaljen, od nemškega prestolonaslednika, častnik s sabljo pobije hromega berača, in zato je pohvaljen1 od qesar-jevega sina. (Zabern afera.) INVki priprost mož, ki je na neki postaji hotel pozdraviti nekdanjega prijatelja na domač način, je iil zato ubit s sabljo, in zverina je celo pisala materi žrtve, da je bil umor opravičen! Jaz sem videl ma lastne oči v Berolinu, kako so nemški častniki pehali na cestah gospe in gospodične, d!a bi imela sami več prostora.
In vsak dan vsakega leta vseh petindvajset let je kajzer neprestano govoril za oboro-ženje in za vojsko. Midžje, ki so govorili za mir, so bili zasmehovali. Ko je siromašno delavstvo začelo se dvigati proti vedno naraščujočim izdatkom za vojsko, (75 .procentov vseh dlavkov je šlo za oboroževanje,) tedaj je Anglija predlagala, da naj se eno leto ničesar ne da za nove vojaške naprave in za bojne ladije, toda nemški kajzer je na ta predlog odgovoril s tem, da je ukazal zgraditi isto leto štiri okloptnice in da je povečal armado za 300. 000 mož, in s tem je prisilil Francijo, da je spremenila dveletno vojaško službo v triletno.
Vaš genera? Berhardi je rekel: Poskusi, narediti mir, so jako nevarni narodnemu zdravju." Celo profesorji nemških univerz so skušali mladini ubiti vojaško tfisciplimo v glavo pri vsaki priliki.
In potem zopet, vaš vojaški razred, ki Želi, da drži vlado v rokah, je razširil idejo, da so priprosti ljudje nezmožni take vlade, kot jo imajo v Angliji in Ameriki. "Noben narod", pravi v?« genera! 'Bernhardt "ni tako malo zmožen, da vodi sam sebe kot je nemški narod." Well, ne morem povedati, kaj bo povedala pamet nemškega mroda svojim vladarjem, ko bo ta vojska gotova. Fin odstavek (beremo v igri "Richlieu", ki se glasi: "O, če moški hočejo počenjati črno čarovništvo s srci mož, naj se varujejo sovražnikov!"
Te vojskine sanje, ta nemška sol.idat£pst, ta pan-germa-nizem, ta (predrzna diplomacija, .polna lažij, ta navada, da je človek oborožen do 'zdb, napačni princip, da je vlada več kot .posameznik, vse to j?, po-vzročiVo, da se svet boji vas. Vaš nenasitni duh nas je vse ogrozil. Vaš generalni štalb je delal celo načrte, da napadfe Ameriko. In če premagate Anglijo, zakaj ne bi mi potem prišli na vrsto?
Jmi tako torej konečno, moj dragi doktor Schaper, smo o-groženi, osramočeni, da je kri-st j an ski narod kriv te silne vojske. In s tem izjavljam splošno mnenje ameriškega ljudstva, med njimi stotisočev neimško-amerišlcih državljanov. Nobenega povod'a ni bilo za vojsko. Oboroženi zavarovani kakor ste biH, cel svet ne bi mogel prodreti preko vaših
sveto, prodajal je svoje _ po vseh kTajih zemeljske oble, h spoštovani ste bili kot ljudje, ker smo vam kot ljudje zaupali. Toda sedaj je vse to zgi-
nilo, vse ste uničili s svojim človeško krvjo, za saj al
dejanjem. Niti v petdesetih letih ne morete tega pridobiti, kar ste sedaj zapravili..
O. da bi zopet imeli Nemčijo, katero bi mogli spoštovati, Nemčijo, ki želi miru, resnični napredek, resnično kulturo, da
tega ne moval
v klanju in umoru dru rodov, napajal bo E
svet nov rod jokajočih sirot in hromcev.
Mnogo ddbrih stvarij bo tovo prišlo tz te vojiske, h» 1 boljša bo gotovo mir. Jaz »cm član vsefi mirovnih družb, in
Dalje na tretji strani.
Priri ttarokraj&ki brinjevec Cena 6 steklenic .
$6.50
Cena 12 steklenic, . . $13.00
čista slivovka kuhana iz pravih
čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . .$13.00
Imamo najfinejli tropinjevec in
drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75
Pristna rudeča ohioska vina
Galona . . 50, 55, 60 in 65c
Katavba in Delavare vino 80 In 85c gaL
Vinska posoda ob b do 10 «al. velja $1.00, za 25 g»l. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je sod brezplačen. Te cene so wmo u n« debelo. Naročilu aaj se priloži denar in natančni naslov.
The Ohio Brandy Distilling Co.
Prva slovanska drviba um prodajo finih ptfač-
6102-04 Sk. Clair Atc. - • derdd, 0. .
CHARLES ARMBRUSTER
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE. m...........................................
Slovenska Društva
po vaeh Zjediitfenih dritarah imqjo geslo, da kadar treb* naročiti
DOBRE IN POCENI
druitrene tiakorine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"(Mandska Amerika"
Mi lsdelnjemo vse drvftveme, trfovake In privatne tlako vina. Nate tiakaraa j« najbolj »oderno opremljena Izmed vaeh alovenaUk tiakaren ▼ Ameriki Pilite sa cene vaške tiskovina sna, predno ae obrnete kam dr«-tam. Pri nna dobite lepie, eenejie bi botjie tiakovlns.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
Ker 00 ae poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno
denarje v staro domovino.
Pošiljatve ne pridejo ▼ sedanjem času tako bno naslovniku ? roke; pač pa v teku 20 do 24 dni
100K velja sedaj $13.50 s poštnino vred.
Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-manje pa denarje poslati potom brzojava.
Prank:
82 Cortlandt Street,
New York, N.
6104 St Clair Ave., Cleveland, 0.



(SLOVENIAN MUTUAL
Asm)(
-
i
ID, OHIO
VRHOVNI URADNIK l(
PREDSEDNIK: JOHN GORNIK, «106 0T. CLAIR AVBNUB. PODPREDSEDNIK: PRIMOŽ KOGOJ, 3904 ST. CLAIR AVE.
UDO VERNIK, 1052 BAST Stnd ST.
62nd STREET* ST. CLAIR AVE.
ri/i/i ivikUocjLfiiiiv* rniiiiv«'	v/v* w »i * uwi v
TAJNIK: FRANK HUDOVBRNIK, 105Ž 1 BLAOAJNIK: JERNEJ KNAUS, 1062 BAST VRH. ZDRAVNIK: J. M. <9BL16:KAR, «127 £
A
ODBOiAN I Kl:
Prank M. JAKfilC, 1203 Norwood Rd. Job. BUfS, «712 Bonaia ave. Frank ZORIfC, fc909 Froaser ave. Frank OERNB, 6038 St Clair ave.' Anton ORDINA, 6127 St. Clair ave. Ignac SMUK, 1051 Addison Rd. 1 •	Anton O STIR, 1158 EL 6lat St.
Seje vrhovnega odbora ae vršijo vsako Četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dopoldne v pisarni vrhovnega urada. .
Pisarna vrhovnega urada 4052 E. 6 2nd St. drugo nadstropje, zadaj. Cuyahoga Telefon Princeton 1276 R. ,
Val dopisi, druge uradne stvari In denarne nakaznice, naj se pošiljajo na (vrhovnega tajnika.
Zvexino glSsiio: "CLEVBLANOSKA AMERIKA"
VSSS
Nadaljevanje iz 2. strani.
prerokujem, da bo mir jako vojaškega, značaja, da bo z velike roke avtoritete uredil mir in re<f in pomandral pod svojimi nogami vsa ta cesarska in kraljeva veličanstva, ki bi še 'kdaj hotela pehati siromašne delavce v klavnice, da se (bare za nje.
Z mojo zahvalo za vaše pismo in z globoko željo, da bi pravi mir v rescnici kmalu prišel, m zatrjujoč, da sem res vaš jpraivi prijatelj, ostaSjam, moj dragi doktor Sdiaper, vaš udani	S. H. Church.
me imamo *zeld mrzlo, tako da že več let ne tako.
Pozdrav vsem čitateljem Clevelandske Amerike. Frank Sckne, 901 — nth St.
Iz stare domovine.
Dopisi.
Oregon City, Ore. 25. jan. 1916
Cenjeno uredništvo. Dolgo že ni bilo nobenega dopisa iz na-še slovenske naselbine, zatorej upam, da ga priobčite danes, saj Veselega tudi danes nimam
kajWo*atl Mi tukaj je *>ilč Wane twkake uradne od-prUianeizpnoaria smrt in nam redbe. Vesti, daje ie določen oobrala iz naše srede Madeira, terwk «a ta prebiranja, so to-
. prts
pobrala iz naše srede blagega, priljubljenega in> naprednega prijatelja in (brata Frank Pogačnika, člana društva sv. Jožefa št. 76. JSK3J. Bolehal je ravno en mesne dni, zbolel Je za pljučnico, kateri je pritisnila še sušfca in mu pretrgala nit življenja 21. januarija in ostain-■ke pokojnega smo izročili materi zemlji 23. januarija. Bival je v Zjed. državah 11. let, tu v Oregon City je bil 8-let. Doma je bi? pri D. M. v Polju na Kranjskem, kjer zapušča žalujočo vdovo tn petero nepreskrbljenih otrok. Star je bil 48 let. Vsa tri društva so se udeležila pogrdba v lepem -številu, kakor tudi mnogo občinstva. Mnogobrojni vdnci so krasili njegovo krsto, kar je značilo, da je bil priljubljen pri društvenih bratih in znancih, kakor tudi pri druži h ^bdfl* DoJž-nost nas veže kot orate in člane društva sv. Jožefa št. 76. J9K1J, da se 'zahvaljujemo prvič društvu Corenjc, št. 46. SNPJ m društvu št. 34. SSPZ za Obilo vdeležbo, vence in njih trud. 'Ravno tako tudi vsem drugim, kateri iste ga spremili k večnemu počitku!
Bodi mu rahla tuja zemiljica.
Tukaj je zopet dokaz, kako potrebno je društvo, posebno tukaj v novi domovini. Lahko si mislimo, kako žalost za družino, »prvič ko zgubijo ljubega očeta, kateri edini jim je bit l>odpora in drugič še brez društva, ker delavske razmere so vsakemu znane.
Torej rojaki, pristopajte k drustvam, k enim ali drugim to ne gledati na strankarstvo, saj društvo je vsako dobro, in še ko večina smo sami trpini pri njih. Eidina stvar je to, da bi bili složni in da bi »prišlo do združitve Jedkiot in Zvez. Ko bi ne bile tako mastne plače pri Jednotah in Zvezah njih tilnikov, ker ti možje se boje za njih plačo še hočejo narekovati članom, kaj smeš pi-ali ne. Kar se tiče zaradi se nam nekaj bol/še obe-spomlad. Zdaj se ie ne nič (pohvaliti z delom
Mlad samomorilec. V Mariboru si je končal življenje pri svojih starših stanujoči uraraki pomočnik Guistav Boharter. Fant se je z revolverjem ustrelil v sence. Izrazil ^se je že poprej večkrat, da ga življenje ne veseli.
Konskripcija 1. 1898. rojenih črnovojnikov. IPricela se je konskripcija 1. 1898. rojenih črnovojnikov, ki bodo morali tekom prihodnjega meseca na nabor, da Zadostijo svoji črno-vojniški dolžnosti, -h* Olede (generalnega prebiranja vseh črnovojni.ških obvezancev, ki dosedaj šte niso bih potrjeni, "se poroča, cfa tozadevno še niso
rvQ/nike rojstaili letelo vševši 1897, ka-
rej preuranjene. Predvsem se vršijo sedaj naknadna prebiranja onih Vfetilh 1865. do 1897. rojenih črnovojmdških obvezancev, ki dosedaj iz kateregakoli razloga še niso prišli k prebiranju.
Naknadno prebiranje črnovojnikov rojstnih letnikov 1865
do všev&i 1897. Uradno se razglaša : Za vse na Kranjskem bi vajoč nikov
teri iz kateregakoli razloga doslej še niso prišli k -prebiranju — ne da bi bili od prihoda k prebiranju po določilih dotič-nih pozivnih razgfasov oproščeni —, se vrši naknadno prebiranje pri domobranskem dopolnilnem okrajnem poveljstvu v Ljubljani.
Samomor. 52 letni posestnik Fran Prpar v Knežji vasi je skočil v sedem metrov globok vodnjak in utonil. Zapušča vxfovo in osem1 otrok.
Umrl je v Celju bivši nadu-oiteVj v Šoštanju Fr. Hernaus, 77 let star.
Aretirali so v Mariboru nekega igrafca viteza Zagorskega radi suma špijo*iaže ter ga oddali vojaškemu sodišču.
V	Kozjanskem okraju na štajerskem pričnejo kmalu kopati premog. Ustanavlja se družba, ki namerava izkoriščati premogovne sklade pri Pod-sredi. Premog je baje prav dober.
Na severnem bojišču je padel 7. oktobra rezervni praporščak Rajko Novalk učitelj na rudniški šoli v Idriji.
Iz laškega ujetništva se je oglasil enoletni prostovoljec, tehnik Jernej Verhumc, doma s PraŠ na Gorenjskem. Nahaja se v Ostuni di Lecce v južni Italiji. Od tam pošilja -pozdrave svojcem, prijateljem in znancem.
Umrl je na Jesenicah na Gorenjskem po kratki bolezni (blagajnik kramjske industrijah ne dnužbe in računovodja bra-tovske skladnrce gotp. Anton Pongrante.
V	Barko vijah {pri Trstu je u-
dorfti breafela. Vre- mri gotfp. Jakob Pertol, posest-

milijonarjev. Tekom sedanje vojne je na tisoče ljudi izgubilo iivljetoje, zdravje in imetje, na pišoče pa jih je brez (posebnega truda o-bogatelo. Nemški listi računajo, da je le v avstr. državi kakih 600 oseb, ki so mod vojno postali milijonarji, koliko, jih* je pa še, ki so pridobili sicer ■manjša, a vendar znatna premoženja. Teh vojnih dobičkov se drži kri, pot in solze t i »oče v in tisočev ljudi.
Ohrid. Bulgari poročajo, da jih je ohridsko prebivalstvo z oduševljenjem sprejelo. Ohrid ali Ohrida ima po večini ma-kedo-elovansko prebivalstvo, ki se je pripadajoč eksarhistič-ni cerkvi priznavalo za turških časov za Bulgare. Že v davnlli časih so gospodovali v Ohridu bulgacsski carji in patrijarhJ. Mesto je nastalo že v starem Veku ter je tvorilo važno in bogato trgovsko in vojaško postajo ob staroslavni "veliki ce sti", via Egnatia, ki je držala od1 Jadranskega morja v Sohin. L. 861 se je takratnega l*ych nidosa polastil bn/igarski car Bogoris ter mu dal sedanje ime. Bogoriš se je pokristjanil ter vladal kot MSlhal Boris. V »balkanski vojni so zasedli Ohrid Srbi 9. novembra 1912. Začetkom oktobra 1913, se je nahajal Alirid nekaj časa v rokah albanskih vstašev, ki so ga precej opustošili. V normalnih časih ima mesto okrog 10.000 prebivalcev. Ohridsko jezero, na katerega vzhodnem bregu mesto leži, je bilo že starim Rimljanom znano kot jezerp najboljših rib. Tudi daimes je Ohridsko jezero na izvrstnih ribah izredno bogato. Kakor znano pripada jugozapadni del jezera že Albaniji. Na njega severnem bregu leži mesto Stroga.
Stroški za angleško armado. Angleški finančni krogi trde, da bodo znaš alf, kadar bo An* gfija postavila 4 milijone čet} dnevni stroški AmgUje za vojno 130 do 140 milijonov t*iafk.
'(G*ntMb Nfews ' poročalo, da bo lAmglija meseca feWuari-ja razpolOžila dve novi posojili v zne^kui i 2 Fn 7 milijard mark.
Tatinska družba v Budimpešti. Buditnpeštanska policija je aretirala strojevodja Gabrijela Bauerja, Emeriika Lazarja, An-tonia Kalteneckerja, Josipa Bo-zokiyja,' Josipa Tatnasa In Simona Karolyja, ki so v družbi z Ivanom Kftmko v zadnjih letih pokradli vse polno železniških ipošiljatev.
Malt prefriganec. I^red nekaj tedni so poročali listi o čudovitem dečku, ki je šel za očetom na bojišče, se tam udeležil bojev ter se pokazal tako vrlega junaka, da je postal v kratkem četovodja. Dečku je 12 ltt piše se za Markoviča, doma je i'z Splita — to je njegova kratka biografijawki so je objavljali listi v ilustriranih časopisih smo celo občudovali fotografijo malega junaka v fletni vojaški uniformi. Mali Mlarkovič je prisped te dni v rodno mu mesto Split ter izjavljal, da čaka na svojo "srebrno". Toda pri spKtski policiji se je našel neverni Tomaž, ki je začel junaškega dečka nekoliko radoved-nejše izprascvati. In junaček se je policije ustrašil ter mu povedal, da se «ne piše Marko-vič, da ne ve, na katerem bo-jifiču je bil, tudi na očeta se noče spomniti, niti tega ne ve več, kdo mu je dal uniformo in zvezde, In kruta policija je vzela hajduoka v svoje varstvo ter skuša dognati, odk<pd in kdb je. :Mark«ivič ti si ptič — tako pravijo splitski policaji in upajo, da bodo to tudi dokazali. — Kakor (poročajo iz Splita, se nahaja "mali juttiak" še vedno v zaporuv. Spočetka je pripovedoval -policijskemu komisarju cele romane; da je sin nekega orožnika, mati in oče sta umrla v Splitu je končal ljudsko šolo, veselilo ga je nai fronti, vtihotapil se je k 22. polku in bil tako hraber, da ga je sam Boroevic napravil za četovod-jo m mu pripel srebrni hrabro-atni sfvettnji I. in II. <red!a, prepeljan v Ljubljano,, nato v Zagreb itd. itd. Vse te navedbe so se izkazale za neresnične. Fant riiti ni iz Splita	pač pa
je faktično bil na bojišču m se klatil klizut dalmatinskega polj ka, zdi se, da v tem oziru Tki m a čiste vesti. Odkod in kaj je mladi prefriganec, tega pa ^ nobeno ceno noče povedati, če mu policija dokaže, da se je zfagal, pla pride z novo lažjo.
— ' 'O
KAKO (DOLGO BO ftE TRAJALA VOJNA?
Moskovski dnevnik "Raneje Utro" je predložil to vpraša/nje najodKčnejšim ruskim nacijo-malnim ekonomom, katerih odgovore prioblčujejo sedaj tudi nemški ilisti. Profesor Ozerov je izjavil: Optimizem onih, ki so ob izbruhu vojne pričakova li, da bo Nemčija kmalu izstra dana, je bil kruta samaprevara, povzročil pa je tudi mnogo škode. Poldrugo leto vojne je Nemčijo seveda oslabilo, toda njena vojaška sila še davno ni •strta. IProfesor Ozerov je glede izida pesimist: vojna pomenja ruin Evrope ter pripravlja he gemonijo Amerike, Trajala bo naJjmanj še eno leto in konča la bo s tem, da se bodo evropske države popolnoma izčrpale. Konec bo ta, da bodo vsi ev-ropejski narodi premagani. Sedanja vojna je grob Evrope. Profesor MasJov pravi: V svojem stremljenju si pridobiti nova tržišča za svojo gospodarsko ekspa)nizijo, je Nemčija pričela boj, v katerem bo zmagal tertius gaudens — Amerika. Profesor Fridiman izjavlja: Pa o|jem mnenju primanjkuje emčiji živil' in surovin. Napačno pa bi bilo upati, da bo igospodarSka kriza imela za posledic« skorajšnji konev vojne.
-o-
KNJIŽEVNOST.
Ravnokar je lzila palva Številka drugega letniki »lovenuke revije "ČAS". Vsebina:
Kaj >i pozabil pri novoletnih obljubah. — Kaj »torlte lahko dobrega sa svoj narod. — Razne sanje. (Peeezn).
—	Kdaj ti denar najveC zalete? — Biseri lz svetovne knjttevnoatl. (Bo-Učna peaem.-Odlomek) — Konjsko meso v Ameriki. — Mir lfcidem. (Pasem.) — Dane« za demar, jutri zastonj. — Pravilno dihanje da dolgo tivljenje. — Otročje sanje o zvezdi.
—	ft page. — Kapela svetega Florjana. (Legenda.) — Izi geologije. (Namakanja vode.) — Is astronomija (Kaj in kakien je daljno«!«!?) — NI veselja. (Pesem.) — Inknbadja aU vale-nje plMet. — jBIrota. (Pesem.) — K3-flik — zrak flvljen* ln smrti. — Kratka reSItev. (Pesem.) — 90ako hodijo
t1 J .	,lt. Ifc -11« _ . . .. „	- m.. -
ljudje. — Najoofjse zantnio za te*©-če rane. — Armenci — nesrečni na-tf/i. — Nove iznajdbe ta novi peten tl7 — Oegav je recept —r Bagdad — najzanlmlv&e mesto na svetu. — Zapuščena srca. (Pesem) — Kje, kam, kod.....(Psssm.) - Kako točtte dobro blago od slafcega. — Nekaj sa vsa-cega. - Oglasi.
nerjev liniment. Cena 25 in 50c po pošti 35 in 60 centov.
lgleifilnl In lepopis D »Isovsnls. V Clsvs- □
□	Pouk v
O ju potom dopisovanja, d Isndu tudi s privatnim učite- D O IJsm. Denar, kl ss trtvujs as ss* D O me Izobrazbo, Js najbolje nalo> D B ten, In ne vzame o« ne kriza ne D
□	vojna. Pilite ss pojasnila na B
SatOV. K. tOLA.	B
•11« St. dalr ave. (4«)B B CLEV1LAND, OHIO. B
£
Kje se nahaja. Ivan Penko, doma iz Hrastja pri St. Petrui? Minulo je že leto dni j kar je
zadnjikrat pisal domov. Dne 6. junija rmr je doma umrla žena *kn zapustila dva Stročlc-ka. Jaz njegova mati iga lepo prosim, da se nam oglasi in nam naznani svoje bivališče, in da se usmili vsaj svojih otrok. Marija IPenko, Hrast je št. 25 pri 5t. Petru na Krasu.
Odda se čedna front soba v prvem nadstropju. 1176 E. 61, cesta.	(14)
VSAKI MOŽ,
ki trpi na oslabljenju živcev in pomanjkanju enei^ije, posebno oni, ki so podvrženi prepogostim izločkom, si lahko po-maigaja z našim slavnim zdravilom. Zavitek $1.00 s poštnino APHRO REMEDIES, Rock Springs, Wyo.
ZADNJA PiRILIKiA!
Vse ženske in otročje ziimke suknje iz najfinejšega blaga, najnovejše mode, vse številke, morajo biti razpi^dane ne gledajoč mta zgufbo ali dobiček pO sledečih, cenah:
ŽENSKE SUKNJE^ poprej $ 7.50, sedaj $3.25 poiprej $ 9.50, sedaj $ 3.95 poprej $112.50 do $15.
sedaj samo......$ 6.05
Vse auknje vredne $18 do $25.
sedaj samo......$X1.75
OTROČJE SUKNJIČE: poprej $4.00, sedaj $1.08 poprej $ 5.00, sedaj $2.75 Vse suknjiče vred. $6—$10, sedaj samo...... $3.95
»Zapomnite si dobro, da blago kmpljenio pri meni, je g^-rant/iirano čisto, sveže in trpežno.
Kupite sedaj, ker lahko dobite dve suknje za ceno ene.
Za obilen obisk se vam naj-topleje priporočam	(26)
BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair ave. bilizu Addison ceste.
National Drug Štora! Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. id 61. casta, S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. (45)
KUPČIJA MED ROJAKU
Po bolezni
Nekaj časa nasaj smo prejeli sledeče pismo. "Kakor vam je znano, da sem vas vprašal, kje zamorem kupiti Trinerje-vo ameriško grenko vino: -Gos-J. Hrabak pa je istočasno prejel to viftio in jaz sedaj kupujem od njega. Je v resnici dobro zdravilo. Ne vrjamem, da bi zamogla danes hoditi, da nisem rabila tega zdravih. MVs. Aignes (Dobias, Miaynard,. O-hio." Za slabost po hudi bolezni je Trinerjevo ameriško grenko vino bilo vedno uspešno-kot najdražji tonik. Varuje notranje organe pred zaprtjem in jih drži čiste ijj močne. Pri boleznih v zvezi z zaprtjem ali telesna slabost, rabite to prepa-racijo. Cena $1.00 v lekarnah, Jos. Triner, izdelovalec, H333-
39 So. Ashland »ve.
* * *
Ako rabite zdravilo za drgr nanje života proti revmatizmu, neuralgiji, oteklini, izpahnenju ali živčni slabosti, rabite Tri-
Veliko naših rojakov je kupilo že pred več leti stavbisča (lote), na prigovarjam je podkupljenih agentov s tem, da bodo ta stavbišča v par letih več kot trikrat toliko vredna, kolikor so naši rojaki tisti čas za nje plačali. V več slučajih imajo nesrečni ljudje že 10 do 12 let tako kupljeno zemljo. In danes lahko kupite od1 zapeljanih irojakov za isto ceno, kot so oni saimi splačali pred 12. leti. Napaka je ta: Ker naši ljudje preveč *adi vrjamejo, kadar jirn kedo obljubi kravo za pet grošev. Nekateri izmed teh ljudi potrebujejo sedaj denar, nt si ne znajo pomagati. Zatorej vsi taki, naj se oglasijo pri meni,. da poskusim njihove lote prodati, ako prodam, jim računam po 5% kot za moje plačilo. Rojaki pa, kateri želifte lote kupiti naj se obrnejo do mene, da ostane cela kupčija :ncd rojaki.
JOSEPH ZAJEC, 1378 E. 49th St. Cleveland, O. Tel. Central 6494 R. (14)
DRUŠTVA, POZOR 1 Slavnim društvom nazna-jam, da imam na razpolago izvrstno urejeni »prostor za izlete in dntBge zabave, vse je popolnoma tia novo urejeno, prešiče, kuhinja, barroom, itd. V slučaju dežja ste zavarovani v velikj dvorani.
Pridite in si izberite dneve sedaj,'da ne bode prepozno, ker nekaj dftuj je it oddanih. Se prtporočam
JOa KASTEUC, (pre): Jenkove farme.)
EUCLID, OHIO.
PIN^) VENO *1 dobite pri Joa, Ko želu. niagara in concord vino. enakam je moje vino znano. Po stari navadi Joa-Kozely, 4734 Hamilton ave.

CENJENA NEVESTA!
/Naj tople je se vam priporočam v nakup vsakovrstnih čisto svežih finih in modernih poročnih oblek, slajerjev, šopkov, kakor tudi vseh drugih potrebščin, ki spadajo v to vrsto.
Vsaka nevesta ali ženin ima v slučaju poroke precej velikih stroškov, in torej, če si želite svoje stroške zmanjšati in pri kupovanju prihraniti denar, kupite, kar potrebujete za poroko pni meni, kjer dobite vse potrebščine po vedno nržji ceni kakor kje drugje.
Na dan poroke pošljem k vam na dom dobro izurjeno spletalko, ki vam splete lase in opravi za poroko in to čisto brezplačno.
Za obilen obisk se oiajtopleje priporočam, ker bom tudi vedno gledal na to, da vam točno in pošteno postrežem.
Z spoštovanjem BENO Bi LEUSTIG, 6424 St. Clair ave blizu Addison Road.	(26)
Dekleta, stara 18 let in več za stalno d-elo v tovarmi. $1.25 na dan za lahko delo, $1.50 pri stroju. Pridite pripravljeni na delo. Lake Erie Iron Co. 915 E„63rd St. proti jezeru. (13)
Bell Rosedale 3377 W. Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—19, in od 1—5. Pondeljek, četrttk in ao-boto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY;
zobozdravnik Diet je zob brez bolečin. No garantirano. Govori te slovensko in aemSko. $402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland. Ohio.	.. (23-4^
VOLNENI SVEDRI:
Vse moške, ženske in otročje svedre h cis|e«vo4ne dobite sedaj pri memi po skrajno znižani ceni.
Koipite sedaj in si prihranite denar, ker volna je vsak dan dražja.
Za obilen obisk se vam >naj-topleje priporočam	(26)
BENO B. LEUSTIG 6424 St. Clair ave. blizu Aiddison ceste.
8 - Hout
Union
SCRAP TOBACCO
Je delan iz iugl>o|jieri Mm-na za cigar«. Samo najbotyii tobak se potrabqje. Najbojjii tobak za zvečanja. V vsakem pakatu jo kupon..
Takoj dobijo delo navafdni delavci (Laborers). Stalno delo. Dobra plača. Vprašajte <ppi National ;M!alleart>le Casting Co. 7706 Platt ave. S. E. (H3)
Kje se nahaja Jernej Uriič, doma iz Iga pri Ljubljani, Za njegov narslov bi rad zvedel njegov prijatelj. >Kdor ve za naslov, naj mi sporoči, mu bo-dem zelo hrvaležen, aH pa naj se sam javi pismeno. -Martin štrukelj, R. F. D. 25 Box 75^ Oarrettsville, Ohio.
r.
•101 ST.
—>4 Stoetiiki
Fne pijače a ita Dobro viae ■ EkojL Zmerne Cflt
Oglasite m pri domačina ki bodete zsdovstfni.
IZURJENI ZOBOZDRATMK,
Dr. A. A.
Kalbfleisch,
6426 St Clair Ave.
Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba, časopisi na
razpolago. ŽcOe strežnice. Edini zobozdravniki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko.
Uradne srci
t.
Od 9<30 do 11*80 dop. Od 1:30 do 6:00 pop. Od 6:00 do 8:00 rre&r
Telefon nrsda:
East 408 J.
Telefon etsnovsq)*:
Eddy 1856 ML
Nessscse
aaaaaaaaaaaa«
hnsymi fch■^■liiM MMS<I
v#a
Gaenthers So?en.
A Mum tUL wl Sl Cimh Ass.
USPESMO, ZNANSTVEf ZDRAVLJEt POPOLNOMA BREZPLAČNO MOtKE lENSKE.
Jfi
AH vam lasi predčasno t kri? Ali vam (spadajo lasi? Ah »o vam last «uhi aH mastal? Ali va« arbl glava sil imate . Ail «te pleAaati. aU poatsjsts ftaat1?
Ako trpita od kater« gori nav< bolezni, potem ae čakajte veC, vMMko odlašanje je nevarno, nam takoj po nafto ilu»tromano pod naslovom
^RfiSNICA O LASEH," Knjiga Ima aledeCo vsebino: Popia o laseh; eeeteva las ln ns. vzroki Upadanja las ln pMa kako se vsdrUjo lasi lepi ln IspadamJe laa, brada ln brke. zahvale od osdravljenih Ijudlj.
Brezplačno poakuSanJe zdravlj
Ml vaa hočemo prepričati velikih strotkih, da sdravllo " CURA" ustavi LapadanDe laa. odi prhljaj ln anbečnoat na slavi ta spefiuje rast laa. Ml vam $1.00 vredni lonček "Calracura" 1. »kupno a gori navedemo "Resnica o laaih", ako nam svoje ime In 10c v »rebru aH k ah v pokritje poitne poMljatve.
Izreilte spodnji kupon in pof gA talko J na: UNION LABORATC 1BOX 654, UNION, N. Y.
Union Laboratory, Box 554, Union
PrHoiemo poSlijam 10c aa Vn vas prosim, da mi pofiljete vredni lonec "Calvacure" Stev. 1. kor tudi vašo knjigo "Rcenica o aih", (Ixiefiite U kupon tn pi" " ga pismu.
Meri in reže .obleke im Sui brezplačno. 10607 Superior Tel. Princeton 1919 'K. pokličite za Agnes.
Naprodaj je slovenska rijska prodajalna, obst< nad 10 let. Dcfeer prostor, ča se $1000 takoj, ostalo lahke mesečne obroke, veseli, naj se z brne na urad Cfcv« merilce.


oil	Tosebna priliKa se i)am nudi, da K$*pi-
|o|	te ix naše %)eliKfi zaloge pohiJttx)a. jg|
gig	peči, preproge in drugo od 25 odrt. ||| l|l do 50 odrtotKp*) centfe Kot Kje i jI
Sol drugje h) mestu.	ill
!■! i!i
ill •r*CLne ^os nič, aKo pridete *V trgo- |gg
i)ino in si ogledate naJre cene blagu.
lil > ■£■
|o|	•	olo
Mi *dam dajemo tudi na razpolago po-ggg polnoma BREZPLAČNO rabo enega |§g ||l anJtotnobila, aKo Kfipijo nonJo poro- Sol čenči pohistnJo pri nasi
i Ȥ I Cleveland	|
| Furniture Co. K
Ig! 3824 St. Clair A<Ve.	gig
l|l blizu E. 55th St.	Ig!
isi	sli
|o| ffa upanje ali z-a goto*) denar. "VI o«o
na-tlcdnikj
Ker obhajam desetletnico obstanka moje trgovine z železmno v tei okolici in hočem, da bode to spominski dinv^® enju, sem se namenil za deset dnij žrtvovati celo zalogo najfinejše železmne, orodje, potrebstine za elektriko, sveti ke za in .uktrikn «d 40 do 75 odstotkov ceneje. Pridite v trgovino. Ne stane vas nič, da si ogledate in prepričate na lastne
' ........i .~rTr-r r-,r.-	..1=55
Škarje, male in velike, vredne od 45 do 75c po...........29i
Mišje pasti, ioc vredne, sedaj po.......................-^4
Mišje pasti, 5c vredne, sedaj tri za.......................$4
ipaJce za podne brisače ioc vredne, sedaj <po............... 74
Conilbinatiom klešče, jame ene...........................1 $4
Verižice za ključe, 10 c vredne, po.......................
Železna dleta, vredna 15c, za...........................74
(Xlabijalniki za žefblje.; ioc vredlni, po.....................»f
Center punches, 15c vredni, ipo..........................74
Hišne številke !po......................................
Roč!ki za kladiva, vse velikosti, po.......................»4
DRSALKE PO POLOVIČNI CENI. Peči na pMn za ceneje kot svojo ceno.
Vse potrebščine za elektriko po znižanih cenah med razprodajo, Žepne žarnice, po ja&o znižanih toetiah.
:s&sa.asss-ssja.:...;.-.*.:.i;... n-^-.'-:.....Jat ■ ■ , ■ . ■ ■---- ■■ ~
GALVANIZIRANI ŽELEZNI ČEBRI:
8 kvor držeče, prejšna cena 20c, sedaj..................
10 kvort »držeče, prejšna cena 25c, sedaj................
12 kvort držeče, prej&na cena 30c, sedaj................1&4
Sedeže za stole v vseh merah, prejšna cena 15c, sedaj......7f
Posode za južno se prodajajo sedaj po.................12 4
Čopiči za belemje, 40 in 50c vredni, sedaj..................1&4
Pleskarski noži, (Putty (knives) 15c vredni, po.............
Vse mere kladiva za mašeniste........................12^!
Držala za žage, premikajoče, poprej 50c, sedaj...........33<!
Spring kalipers, vred'ni do 6oc, sedaj...................36^
Tretjina cenejše vsem potrebščinam za kopališča. Vzorci električnih svetilk, po znižanih cenah. Sedaj je prilož-nost, da opremljete hišo s najmodernejšimi svetilkami poceni, Poštne triuvcie ->oc vredne, sedaj po......................
PdcLplati za čevlje 30c vredni, po.......................
Odpiralmilki za kositrove (posode, preje ioc, sedaj...........
Kuhinjski noži, poprej ioc, sedaj.......................
Svedri za les, poprej 40 in 50c, sedaj....................23^
•Čopiči za ibrijanje, vredni 20c, sedaj............. .........
Gobice za vodne pipe, tucat za..........................
2age $1.50 vretdne, prodajalna cena....................
•Svetilnice vredne 75c, sedajo.........t................45«*
2epni noži, vretfni do 50c, po..........................2».^
Mali vozički za igračo, 25c vredni, po...................15^
Popolna svetilmica na iplin, prej 50c, sedaj..............33^
Držala zA plinove svetilniiae po Vaši ceni.
Hyi'o svetilnice, navadna cena 6oc, sedaj................
Pregibljiva držala za električne žarnice, se rabijo za piane aH pisalne mize. Vredne $3.50, razprodkjalna cena.....:..$2.19
kLurn nmmmmmsmmmmmm umi m vwrnrntmrntm
DENAR.
Roman
Fraacovko spisal Bali« Zola. Prastari! L. J. P.
iiuuiuiiuiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Vi Jamtrou bi mogli vašim, je znašalo s-kupno z glavnico borznim poročilom dati drugo pettisoctfvesto frankov. Dejoie
■	t	I	— ^ _mml1 1 m mir-«« _
obliko... Vi veste vendar - ne fcolMoo (šale.....Ljudstvo to ra
do čita in «>ič ne pomaga bolj zakriti.
je zelo zmešano govoril in skušal svojo kaznjivo radovednost
vse mogoče stvari vrjetne na
YSC IHWgwv	"I----------*	„	.
rediti, .kot nekoliko šale...Ali kar prišla, je srecafti^va^o gos-
ner	.
Sedaj je postal vodja lis^a je
(po soprogo, gospod' Jordan. *1Da, prišla je ravno okoli po-^n."ponoset» je bil namreč na gala Rue Feydeau, ol ona je
«vojo literaricno izobraženost Vendar je mogel Saccardii cfo-tjubiti kar je želel.
Nato je povedal ndko ipMcan-tno povesi; nekaj čisto poštenih žensk niu je dhljulbilo, da si puste na nafbol'j kočljivih .mestih svojega telesa tetovirati anon-ce. Vsi trije so se pričeli glasno smejati in so postali zopet naj-<bolji prijatelji.
V tem je tudi Jordan zgoto-vil svoj članek. Nestrpno je čakal na povratek žene. Nato je neka<j časa govoril z prised-šimi uredniiškimi sotrudniki, ter zopet odšel v čajkalno soUjo. Tam se je razjezil, iker je videl da prisluškuje Dejoie na vratih, v tem Iko je njegova hči NataJi-ja pazila, da ne bi kdo prišel.
"Ne morete še noitri," je rekel Dejoie, "gospod Saocard je
še vedno tu.....Mislim, da se
me je poklicalo." ' V resnici pa je moža, odkar si je pridobit z svojimi štiriti-franka osem polno vplača-delnic, mučila mrzlica po do 1. V veselem pričakovanju 1 nestrpno čakal, kdaj se bode i* delnic zvišala. Saccardu vdan; plazil takorekoč
tekla!"
Oče je puiščal deklico ven kadar je hotela, kajti zaupal ji je popolnoma. On je imel prav ako je vrjel v njeno dobro zadržanje, kajti ona je fbila pre-.pametna, da bi dolgo zaželeno ženitev z -kako neumnostjo razdrla. Z njeno vitko rastjo .njenimi velikimi očmi v Jepem obrazu, se je sama sebi dopad-la in bila sama v sebe zaljuiblje-na.
Jordan je 'bil presenečen in ni takoj -razumel.
"Kaj r je rekel, "v Rue Fey deau ?"
INTi je imel časa nadalje iz-praševati, kajti Marcela je 'brez saipe prid-rvela. Takoj jo je odpeljal v sosednjo sobo, ker je pa neki pomožni urednik sedel tu, je moral z njo ven na hodnik, in tam sta sedla na neko klop.
"Toraj kaj je?"
"Moj dragec, stvar je na Čistem, toda stalo je veliko truda."
Vzltc svoje zadovoljnosti je zapazil, da ji je bilo pri srou težko. »Pripovedovala je vse * tWii.m glasom, dasi se je zavze-
**> da nru bode nekaj zamoV6a-mu iz obraza či- (pfcd njim ni mogla imeti pa ni bil *rivnosti.
na svojo Nekaj ča«a »em sta Mauge^-In ravno iedaj te mu je drova napram svoji hčeri čisto veselja topib, kajti izra- drugačna postal. Našk je staje, da mu j* njegovih o- riSe v skrbeh*: neka nova strast delnic primeslo it dva- se jih je lotila; igra na Iborzi. frankov dobiflka, kar Bila je čisto navadna povest;
oče, detoel m mire« človek s
plešo in belo brado, mati, suha ipridna itena, ki si je trndi pri pre-moženjui,svoj delež zaslutila,sta živela v svoji hiši .bre« dela in se dolgočasila. On- «spioh ni poznal' drugega razvedrila kot svoj denar prejemati. Takrat je (bil proti vsakim špekulacijam, in je pomilaval one, kate-teri so na ta način prišli db svoj denar. Ravno v tem času pa je dobil vplačano neko večjo svoto, in to ga je privedlb na misel, da to <sivoto vloži na takozvane reporte: to ni bila nikaka špekulacija, pač pa čisto navaden predujem denarnim grabljivežem. Toda od tega dneva naprej se je naivadil, da je pa prvem zajutreku v časnikih vedno kunzne liste j natančno -prečital. Talko je bilo v začetku, toda z vsakim tlne-vom ga je mrzlica bolj razgre-vala, ko je sam prisostvoval j tom-u čarovniškemu plefui sve-I tovnilhi papitjev: pričel1 je fantazirati o miljomh, katere naj bi v eni uri zasJužil v tem, ko je ma|ge 1 trideset let delati, da si je par stoti-soč frankov zasluižil. Ni se mogel zdržati, da ne bi pri vsakem dbedm s svojo ženo o tem govoril. Kakšne dtafoičke bi že l;tliko imel, da ne bi obljubil, da ne bode igral.
In sedaj se jima je ponudila prilika. Že dolgo časa sta gojila željo, da si sezidata v svojem vrtu malo, pet do šestti-soč frankov vredno hišico. Talko je nelkega večera d'omov prised š i Maiugendre položil pred sivojo ženo veselja se tresoč šest bankovcev po tisoč frankov, katere si je ravnokar na borzi priigral. Rekel je, da v bodoče noče več na borzi špekulirati, le sedaj da ni mogel premagati skušnjave, in to vse samo zato, ker ga je mikalo, da si tz malimi stroški postavi vrtino hišico.
žena je. bila jezna in ob enem vesela, vendar ni se mu upala ugovarjati.
Potem je pričel polagoma z večjimi kupčijami, »prva v mali, potem pa v vedno večji meri, v tem ko mu je žena sicer
pri vsakem dobičku zelo vesela, vedno prorokovala, da (bode kot berač -umrl.
Posefbno ga je pred špekulacijo svaril svak stotnik Ohave, brat gospe 'Maugendre. Ker on sam ni mogel s svojo penzijo, katera je znašala osemnajststo frankov izhajati, zato je tukli on igral na borzi; toda on je bij prebrisan igralec, je igral samo za gotov de«nar, in je bil vzhičen, ko je zvečeT odnesel svoj bankovec za dvajset frankov dottnov. Te -vsakdanje njegove, borzne špekulacije so bile tako maleijkOstinc, da se mu ni bilo treba bati poloma. Stotniku je ponudila sestra neko sobo v svoji hiši, katera je bila prazna, ocflcar se je Marcela iporocila. Toda on je ponudbo odklonil, ker je hotel radi svojih starih pregreskov, katerih se ni mogel odvaditi, ostati prost. Najeto je imeil eno samo sobo v neki hiši na Rue Nollet, in vedno je imel polno ženskih obiskov. Ve« borzni dobiček je zapravil s svojimi malimi prijateljicami. Vedno je Maugen-dra svaril in ponovno mu zaničeval naj ne igra na borzi, temveč naj se raje vda veselemu življenju. Ako mu je Mau-gendre ugovarjal, češ, da sani tudi igra, tedaj ga je odločno prepričeval. Da, om ! To je nekaj popolnoma druzega; on ni-(ina petnajsttisoč frankov letnih dbhodkov. Ako je on igral, je temu kriva vlada, katera ne privošči svojim starim vojakom Vesele in brezskrbne starosti.
Na neki klopi zadaj na hodniku je zaupala Marcela svojemu možu del svoje povesti.
Dalje prihodnji*. -nažNAn!L6.-
Slovenskim *in hrvatskim društvom naznanjam, da bo-dem otvorila s 1. majeim plesišče na Stop 126Nottingham. Preskibljeno bode z vsemi potrebščinami za društvene veselice, Priporočam se slavnemu občinstvu. •
FRANČIŠKA HROVAT, po domoče Obermanca 393a St. Clair ave.
;



U2&


T)
DC
D

(SE
DC^
10a LETNA RAZPRODAJA
ZA 10 DNU SAMO 10 DNU
5508-10 ST. CLAIR AVE.
A. AURBACH
VOGAL 55. CESTE.
r______________________________________________________	r zrgi
oči predmete, katerim »o cene znižane samo Z*A DESET DJVIJ.
TU SPODAJ JTE NAVEDENIH SAMO NEKAJ PREDMETOV:
11. _ 1. ii 11111 ii 1 ■ 1 ■■ 1 "i" 1111 in "n r
ZA DESET DNIJ SAMO DESET DNIJ. RAZPRODAJA SE PRIČNE V ČETRTEK. DNE 3. FEBRUARIJA 1916. OB 9. URI ZJUTRAJ.	
A. AURBACH, i	Ne pozabite naslov 5508-10 St. Clair Ave. vogal 55. ceste.
Ali ste že podpisali prošnjo za javno kopališče, če Še niste, to lahko storite pri nas.