(Priloga „Soči“). Glasilo c. kr. kmetjiskega društva v Gorici. Ureduje: Ernest Klavžar. „ Gospodarski List “ izhaja vsaki mesec enkrat na celi poli; udjo c. kr. kmetijskega društva ga dobivajo brezplačne ; za vse drugo pa stane na loto 1 gld. 20 kr. Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku. Rokopisi so ne vračajo. Št. 3. V Gorici 30. aprila 1895. Leto XIY. Društvene zadeve. Petindvajsetietnica društvenega predsednika Nj. Prevzv. Franca grofa Coronini-ja. Občni zbor dne 7. marcija 1895 so je vršil v deželni dvorani, v to uljuduo prepuščeni, na posebno slovesen način, ker je društvo obhajalo petindvajsetletnico poslovanja svojega preljubljouega predsednika, Njegove Prevzvišouosti gospoda Franca grofa Coronini-Cronberg, kateri je bil prvikrat predsednikom izvoljen dne 7. marcija 1870 in je od takrat nepretrgoma na čelu ostal društvu, ki zastopa glavne koristi naše dežele. Dnevni red je obsegal naslednje točke : 1. Poročilo glavnega odbora o društvenem delovanji lota 1894; 2. čitauje in potrdbo a) društvenega obračuna za leto 1894; b) stana društvene imovine dne 31. docembra 1894 ; c) društvenega proračuna za leto 1895 ; 3. obračun o porabi državnih podpor za leto 1894 (§. 30. društv. pravil); 4. volitev društvenega predsednika ; 5. morebitne prod loge. Navzočni so bili : Predsednik : Njegova Prevzvišenost gospod Franc, grof Co-ronini - Gronberg; — zastopnik c. kr. vlade: Gospod baron dr. Sigmund Conrad pl. Egbcsfeld, c. kr. namestništvom svetnik, namesto Nj. Pr. gospoda namestnika; — zastopnik deželnega odbora: gospod dr. Alojzij vitez Pajer pl. Monriva; — gospod podpredsednik ravnatelj Ivan Bolk, gospod Alojzij vitez Bosizio- Jangenegg, e. kr. namestništveni svetnik in naslednji udje glavnega odbora, gospodje : Nikolaj Benardelli, Lenart Bruschina, Josip Cariini, Anton (Jhiozza, Jakob Cristofoletti, Hermann J tor fles, vit. Anion pl. Dottori, mark. Angel pl. Fabris, Virgilij Gasparini, Franc pl. Gironcoli, Ernest Klavžar, Josip Mašera, vit. dr. Josip Maurovich, Anton Nigris, dr. Karol Venuti. dr. France Verzegnassi, ces. svetnik France Vodopivec in lepo število drugih društvenih udov. C. kr. kmetijska društva dunajsko, graško, celovško, ljubljansko so bila zastopana po Nj, Prezv. gospodu Francu grofu Coroninija, c. kr. kmetijsko društvo solnograško, kmetijska zadruga trentinska in kmetijski društvi tržaško in zadrsko je zastopalo društveno pred-s edništvo. Zborovanje je začelo ob 11. uri predpoludne. Predsednik je predstavil zboru vladnega zastopnika in zastopnika deželnega odbora. Ker je bilo poročilo o društvenem delovanji uže objavljeno v društvenem glasilu „Atti e Memoriew, opustilo se je čitanje in zbor je potrdil poročilo in na enak način tudi društveni obračun, stan društvene imovine za leta 1894 in proračun za leto 1895. Na to je predsednik obširno razložil obračun o porabi državnih podpor, ki jih je vis. c. kr. kmet. ministerstvo dovolilo leta 1894 in zbor ga je vzel na znanje. Ko pride na vrsto 4. točka dnevnega reda, to je predsednikova volitev, vzdigne se podpredsednik, prosi besede in ko mu je dovoljena, prečita telegram društvenega pokrovitelja Njegove ccs\ in kralj. Visokosti prejasnega Nadvojvode Karola Ludovika, ki se gla-i tako: C. kr. kmetijskemu društvu Goriškemu. O priliki petindvajsetletnice predsedništva pošiljam kmetijskemu društvu najboljša voščila, nadejajo se, da bo pod sedanjim veljavnim in odličnim vodstvom, kakor do zdaj, napredovalo na polju kmetijskih koristi v prid skupni domovini. NADVOJVODA KAKOL LUDOVIK. Na to je isti gospod podpredsednik govoril tako-le : Slavni zbor ! Ko so je sredi preteklega stoletja presvitla cesarica Marija, Terezija s premodrim vladarskim namenom lotila, s primernimi naredbami pospeševati gospodarsko povzdigo svojih dežel, hotela je, ustanovivwi ces. kralj, kmetijsko družbo goriško, dati našim pokrajinam ustanovo, koja bi skrbela za zboljšanje našega kmetijstva. Na čelo je postavila temu društvu kot prvega predsednika visokorodnega gospoda grofa Gašparja Lanthieriia. Ta si je, oprt na krepko pomoč razumnih domoljubov, z največjo marljivostjo prizadeval, vzbuditi kmetijski napredek, in po njegovem izgledu je do današnjega dud vstrajno delalo društvo, katero so razvitljene osebe v zavesti svojega dobrodelnega poklica spretno vodile in podpirale. • Med njimi moram zraven oseb iz plemenitili goriških rodbin omenjati tudi častito duhovščino, katera se je vedno muogobrojuo in marljivo deležila društvenega delovanja in je znala z besedo iu z izgledom podučevati kmečko ljudstvo v najkoristuiših kmetijskih predpisih; da, društvu je celd mnogo let predsedoval cerkveni knez, prečastiti knezonadškof Frančišek Ksaverij Lušin preblagega spomina. V pravo zadoščenje mi je pa, ko obujam spomin na moža, vštetega med najslavniše meščane goriško, na grofa Ivana Krst. Coronirai-ja kateri je bil sd svojim temeljitim znanjem naravoslovnih ved, sd svojo ljubeznijo do kmetijstva in sd svojo patrijotično iskrenostjo med najzasluženejšimi predsedniki našega društva. In danes izteka petindvajseto loto, odkar je naše društvo zadela prava sreča, da jo v njegovem nauku našlo jako vrednega naslednika. Prevzvišenost! Med najblažjimi čuti, ki dvigujejo srca ljubečih otrok so pač tisti, katere vzbuja ponos na slavne in za domovino zasluženo dede. Enake čute goji tudi našo društvo, ponašaje so s tem, da ima na čelu Vašo Prevzvišenost, ki ste znali v petindvajsetih letih svojega predsedništva vdihniti mu novo življenje, da dobro delu,e na polji one prave matere človeštva, katero zovemo kmetijstvo. In ono potrebuje posebno skrbnosti, kajti v zadnjih časih preganja je britka osoda. Pod pokroviteljstvom prejasncga princa is preslavne vladarske rodbine, kateremu je bil vedno na srcu blagor naše deželo, visoko-dušno podpirano po vladarjih in izročeno vodstvu moža, katerega prešinja prava ljubezen do domovine, moglo jo naše društvo po vsej deželi in v vseh kmetijskih strokah uspešno izpolnovati svojo nalogo. Ono pa ve, da je tisti, ki je z neizmernim domoljubjem in z največjo skrbnostjo vodil društveno osodo, tudi največ pripomogel k temu, da je bilo njega prizadevanje uspešno ; zato pa izrazuje danes svojemu preljubljenemu predsedniku svojo najiskrcnejo hvaležnost. In prosimo Vašo Prevzvišenost, da blagovoli kot pohlevno zastavo naše odkritosrčne in trajno hvaležnosti uljudno sprejeti podobo, katero si oprostujejo društveni člani, kojim se je danes v to ponudila srečna prilika, pokloniti Vam tudi kot spomin na petindvajseto obletnico tistega dne, ko je Vaša Prevzevišenost nastopila društveno predsedništvo. Pri teh besedah razkrije se podoba, predstavljajoča v živih bojah pridelke naše dežele. Slikal jo je znani dunajski slikar Hugo Cliarle-mont. Podoba v krasnem okviru je obešena na lovi strani dvorano na posebni, s temnorudečim blagom propreženi steni in mori 205 X 148 cm. Ko so vse oči obrnene v krasno podobo, prosi bosedo čast. gosp. odbornik, vikarij Jos. Mašera in govori tako le ; Prevzvišenost! Tudi naša stran dežele se po svojih zastopnikih radostno deleži' današnjo slovesnosti ter čestita slavnemu c. kr. kmetijskemu društvu, da si je v Vašej Prevzvišenosti skozi 25 let ohranilo odličnega predsednika, kateri je prava dika kolikor društvu, toliko celej deželi; diha, pravim, po svojih slavnih prednikih, dika po svojih osebnih bisernih lastnostih, dika po svojem uzornem delovanji, kateremu je glavni smoter blagor dežele in njenih prebivalcev. V 25 letnoj dobi, od kar ima naše društvo srečo in ponos, imenovati Vašo Prevzvišenost svojega predsednika, se je prav posebno po Vašem mogočnem uplivu, po Vašem neumornem, požrtovalnem delovanji mnogo napredovalo, mnogo doseglo v vseh strokah našega kmetijstva. Čim bolj so kmetovalca preganjale in stiskale mnogotere nezgode in nadloge — in med njimi v prvi vrsti rastlinske bolezni — tem bolje je društvo pod Vašim spretnim vodstvom za to skrbelo, da so je kmetovalcem olajša v alo gorjd in da so se s primernimi sredstvi odganjali, zatirali in uničevali sovražniki kmetijstva. Tudi viri državnih zalogov so se po Vašej mogočni priprošnji radodarno odpirali v pomoč raznim strokam domačega kmetijstva. Deželna kmetijska šola, vinarska in sadjarska društva, mlekarnice in sirarske zadruge in še več druzega koristnega in potrebnega je na domačem kmetijskem polji vzrastlo — ter vspeva, se razvija in plodi v blaženej dobi Vašega predsedništva, ker dobiva izdatne podpore iz državnih zalogov. In kar moram jaz tu kot društveni odbornik s posebno pohvalo naglušati, je to, da je bila Vaše Prevzvi-šeuosti vedna skrb, da so se državne dobrote enakomerno razlivale na vse strani naše dežele. Zato pa Vam je tudi cela poknežena grofija složno in iskreno vdana ter Vam pri tej slovesni priliki odkritosrčno izraža svojo iskreno, nevenljivo hvaležnost. Bog blagoslovi Vašo Prevzvišenost! Na to govori vladni zastopnik baron Conrad blizo tako : „Njegova Prevzvišenost gosp. ces. namestnik vitez Rinaldini je hotel osebno pričujoč biti pri današnji slovesni seji in je podvizal vrniti se z Dunaja, kdor se je imel pred nekaterimi dnevi predstaviti presv. Cesarju. Žal mu je bilo, da se do zdaj zaradi vremenskih zaprek še ni mogel vrniti. Zato mi je brzojavno naročil, naj se deležiin te seje ter tolmačim njegova čutila. Današnji slovesni zbor spričuje na sijajen način, kako vdano in hvaležno je goriško c. kr. kmetijsko društvo svojemu predsedniku, prevzvišenomu grofu Francu Goronini-ju, kateri uže celih petindvajset let zaseda to častno mesto, ter z domoljubno skrbjo, z neumorno marljivostjo in z občudovanja vredno požrtovalnostjo deluje v korist tej deželi. Njegova Prevzvišenost gospod namestnik, ki vedno rad podpira plemenite svrho tega delovanja, raduje se današnje slavnosti in se pridružuje izjavi občnega spoštovanja in češčenja. Blagovolite, Prevzvišenost, povodom petindvajsetletnice Vašega predsedništva sprejeti odkritosrčno čestitanje Nj. Prevzvišenosti gospoda namestnika in moje, in dovolite mi dodati še iskreno voščilo, da bi Vam bilo dano še mnogo let razvijati svojo uspešno delavnost v korist kmetijstvu in kmetovalcem te dežele. (fiivalmo občno odobravanje). Na to je deželni odbornik d.r vitez Pajer v izbranih izrazih slavljencu poklonil čestitanje deželnega odbora ter izustil voščilo, naj bi mogli goričani vsaj še toliko let, ko do zdaj, ohraniti si dobrohotnost in pokroviteljstvo prevzv. gosp. predsednika, on pa da bi enoliko let užival njihovo trajno vdanost in ljubezen. (Pohvala in ploskanje). Podpredsednik je naznanil, da se današnje slavnosti niso mogli deležiti Nj. prevzv. premilostni knezo-nadškof, ki je dano3 v Trstu, častni član, cesarski svčtuik, Edmund Mach ravnatelj kmetijske šolo v St. Mihaelu na Tirolskem, dopisujoči član Monsig. d r Alojzij Pavissich in gospodje odborniki (J o ute Mantica, grof Rudolf Race, France Perozzi in dr. France \Vaiz in društveni člani grof. S. Baguer, Josip pl. Finetti in grof. Nikolaj Strassoldo, ki se pa vendar v duhu deležč današnjega slovesnega zborovanja tor z našim združujejo svoje iskreno čestitanje k petindvajsetletnici Njegove Prevzvišenosti našega gospoda predsednika. Odbornik d.r Vcrzegnassi je tudi s presrčniini besedami čestital slavljencu in omenil dveh dobrih del, narejenih v proslavo njegovo petindvajsetletnice. Občinsko starešinstvo fiumičelsko je dalo danes malo sveto razdeliti med svoje reveže, glavni društveni odbor pa je odmenil 100 gld. podpore, ki so ima razdeliti med vredniše in po-trebniše učence obeh oddelkov tukajšnje kmetijske šole. — Slednjič je še prosil, naj Njegova Provzvišenost dovoli, da se v spomin današnje slavnosti obesi njegova podoba v društvenem uradu. Starosta med društvenimi odbornik vitez Dottori je spregovoril še to-le : „Gotov sem, da se moje misli strinjajo z onimi vseh sodru-štvenikov, če izrazim željo, da bi se naš velezasluženi predsednik, Nj. e. grof France Goronini, kateremu je zdaj po naših pravilih iztekla doba njegovega poslovanja, zopet izvolil m da bi se moglo naše društvo tudi v prihodnjem dvoletju ponašati s častjo, imeti ga na svojem čelu. Da pa damo nekoliko odduška spoštovanju, kojezanj gojimo, češčenju, koje mu gre, in hvaležnosti, ki mu jo dolžujemo za uspešno njegovo prizadevanje v korist in čast našega društva, predlagam, da ga na izredno slovesen način izvolimo z vzklicem. Vsi zborniki so vzdignivši se z navdušenim odobravanjem in ploskanjem pritrdili predlogu. Nato je prevzv. gospod predsednik očitno ginjen govoril blizo tako-le : „Lahko sprevidite, častiti gospodje, da som proveč ginjen, uego bi mogel, kakor hi se spodobilo, dostojno odgovoriti na tako uljudue in prelaskave besede, ki so se odmeuile danes mojej osebi“. „Pridržujč si, da osebno poklonim prespoštljivo zahvalo pre-jasnemu našemu pokrovitelju za ravnokar prebrani, preljubi telgram, izrekam najprej najtoplejšo zahvalo prečastitemu gospodu podpredsedniku našega društva, onemu temeljitemu znanstveniku, kateri mi uže več let na strani stoji kot jako veljavna podpora." „Ko som bil pred 25 leti izbran društvenim predsednikom, lotil sem se radovoljno in s pravo radostjo, posvečevati svoje revne moči v korist društvu, katero je, visokodušno ustanovljeno po preslavni Cesarici Mariji Tereziji, v uadstoletni dobi svojega obstoja vedno zasedalo odlično mesto v srcih Goričanov, ter si je postavilo nalogo, da hočo pospeševati in varovati kmetijstvo, ki spada gotovo med najplemenitejše človeške obrte. “ „Da sem ostal skozi Mrtvela na odkazanem mestu, pa ni nikakor moja zasluga, mariveč mi jo v čast in srečo, in to tem bolj, kor se ni prav nič zgodilo, kar bi mi ogrenilo spomin na to dobo; in če so je tekom teh let kaka vsiuga naredila raznim panogam domačega kmetijstva, zahvaliti je na tein razumno in nevtrudno delavnost glavnega odbora in pa podporo, ki so jo vsi društveni člani naklanjali svojim omenjenim zaupnikom. „Zahvaljujem srčno tudi Vas častiti gospod odbornik, vikarij Mašera, na lepili besedah, katere ste izrazili v imenu slovenskih tovaršev in članov našega starodavnega društva." „Srečen sem bil, da sem mogel izvrševati društvene sklepe, kateri so bili v popolnoma enako korist vsem pokrajinam ljube, lepe naše domovine. Slovenski kmetovalci naše dežele zaslužijo, da društvo za nje skrbi, ker so vstrajni v svojem prizadevanji, kar so dokazali s tem, da so z lastnimi močmi ustanovili razna vinarska, sadjarska in mlekarska društva". „Vidi se, da so zares prijatelji kmetijskega napredka in želim, da se jim izpolni staro geslo: Pomagaj si sam, in pomaga ti Bog!" »Enako hvaležen sem tudi prečastitemu zastopniku visoke vlade. Prosim ga, naj v mojem imenu zahvali 'N j. e. gospoda namestnika na tem, da je nameraval deležiti se današnjega slavnostnega shoda. S posebno radostjo bi mu bil danes segnil v roko. Kmetijska družba z menoj na čelu se spominja neštcvilnih, po visokej vladi prejetih dobrot, s ko jih pomočjo smo mogli vsaj deloma zadoščevati temu, kar naši sodeželani po pravici zahtevajo od nas, in jaz se nadejam, da nam bo v zmislu visokodušnih namenov našega presvitlega vladarja tudi zanaprej podeljevala navadne obilne podpore in tudi nič manj važno svojo moral ično pomoč. „Preblagorodni gospod Komendator dr. Pajer, star moj tovariš v javnem življenji, počastil mn je v imenu deželo s pozdravom ko-kolikor srčnim, toliko polnim nezaslužene pohvale, omenivši, da sem jaz tudi vže kakih 25 let ljudski zastopnik na političnem polju. Zagotavljam ga svoje odkritosrčno hvaležnosti za to, kar mi je blagovolil reči s6 svojo redko zgovornostjo. Ozemlje, čez katero se razteza delovanje našega društva, je ravno celo ozemlje naše dežele. V našem društvenem delovanji nas torej vzajemno navdušujeta iskreno domoljubje in živ) sočutjo za osodo našega društva, kateremu jo pogostoma mnogotere koristi donosla okoliščina, da so nekateri njegovi odborniki istočasno tudi udje deželnega zastopa.“ „1 rug častit tovariš v raznih zastopih, gospod odvetnik dr. Ver-zegnassi, kateremu sem hvaležen užn za mnogo dokazov pravega prijateljstva, dostavil je danes nov dokaz s preprijaznimi besedami, s ko j i m i me je dobrohotno pozdravil in iz katerih sem v svoje pravo zadoščenje pozvedel, da se jo hotelo današnjo meni v čase prirejeno slavnost poveličati tudi z dobrodelnimi čini. —Slednjič je drug moj zvest tovariš, in skoro bi rekel učitelj, preblagorodni vitez Dottori predlagal zopetno mojo izvolitev društvenim predsednikom. Kakor je on vtemeljiI svoj predlog in kakor ga je slavni zbor prejel, bilo je tako laskavo za me, da moram biti ne samo prav hvaležen za to, ampak da me veže tudi dolžnost, zopet sprejeti pouujauo mi častno službo, dasi so jubileji v obče memento, opominjajoč nas, da se bliža trenutek, ko se bo treba odpovedati nalogam, ki smo jih dolgo let opravljali iu so se nam uže prav prikupile. Sprejemam torej predsedništvo, in zanašajo se na Vašo pomoč, častiti gospodje, izražam nado, da so našemu skupnemu prizadevanju posreči izpolniti voščilo, katero poklanjam slednje našemu društvu v starem akademičnem reku : „ Vi vat, crescat, floreat!“ Dolgotrajno ploskanje in odobravanje je sledilo predsednikovim besedam. Slednjič so se sprejeli naslednji novi člani : Agricola pl. Nikolaj, iz Viška — Chiozza Josip, iz Skodovake — dr. Herman Lovisoni, deželni poslanec iz Oervinjana — Kleišl vitez pl. Karol, oskrbnik posestev nj. e. grofa Erdodyja. v Fiuinicelu in Slovrencu — Svoboda Ernest, v Oervinjanu — Zamer Marij v Oervinjanu — Zuttioni Josip iz Medeje. Na to je predsednik zaključil sejo ob poludue. * * * Druge objave. Nj prevzv. gospod predsednik je prejel povodom svoje petindvajsetletnice še mnogo drugih čestik, tako od nj. prevzv. gospoda c. kr. kmetijskega ministra grofa Julija Fal-kenhagna, od prejas. gospoda ministerskega predsednika kneza Win-disch-Grdtza, od predsednika deželnega kmetijskega sveta za češko kraljestvo kneza Ferdinanda Lobkovitz-a, od načelnika južnotirol- skega oddelka deželnega kmetijskega sveta, Meršl-ja, od predsednika tržaškega kmetijskega društva viteza Burgstaller-ja, od ravnatelja c. kr. kmet poskušališča v Klosterueuburgu prof. Bosler-ja, od urednika raznih kmetijskih listov Jfiu/ona Hitschmann a na Dunaju, od ravnatelja c. kr. kupčijskoga muzeja g. Scala na Dunaju, od č. kr. dvornega svčtnika pri tržaškem namestništvu g. Krekich-a, od tržiškega županstva, od bovške, kobariške, ajdovske občine po dotičnih županih, od društva za olepšavo II o v c a, in od raznih društvenih članov, ki se niso mogli osebno deležiti slavnosti. Zahvala. Povodom svojo petindvajsetletnice kot predsednik c. kr. kmetijskega društva, počastili so me njegovi člani s tolikimi dragocenimi in odkritosrčnimi dokazi svojo prijateljske naklonjenosti, da no morem vsakega posebe spodobno zahvaliti. Zato izražam tem potom svojo živo in prisrčno zahvalo. V Gorici 8. marcija 1895. Coronini. Razne vesti. Avdijenca. — Prejasni pokrovitelj našega kmetijskega društva, ces. Vis. Nadvojvoda Karol Ludovilc, je dno !). marcija t. 1. blagovolil sprejeti našega podpredsednika g. ravnatelja Brile-ta v posebni avdijenci, pri katerej si je dal poročati o slovesnem občnem zboru z dne 7. marcija t 1., prirejenem v čast Njegove Provzviše-nosti, društvenega predsednika grofa Franca Coronini-ja. Nj. Tis gospod Nadvojvoda je izrazil Svojo posebno zadovoljnost s prirejeno svečanostjo in po obširnem poročilu o društvenem delovanju in o kmetijskih razmerah naše dežele, se je prav uljudno in pohvalno izrazil o velezasluženem predsedniku in se ob enem z veseljem spominjal dobe, ko se je ž njim skupaj šolal. Nj. Vis. gospod Nadvojvoda je dalje omenil, da mu je v pri- jaznem spominu ostala naša kmetijska razstava od 1. 1891, kojo je počastil sč Svojim pohodom ; spominjal so je lepih razstavljenih pridelkov in srečnega uspeha. Govorč o deželi omenil je lepo in rodovitno furlansko ravan in njene delavne in zveste prebivalce, pa je tudi z občudovanjem govoril o goriških planinah, katere pozna od 1. 1891, ko jo potoval po soški dolini in čez Predel. „Etiake naravne lepoto,“ rekel je med drugim, „bi drugod privabile vse polno tujcev, kar bi bilo v veliko korist domačemu prebivalstvu ; in škoda je zares, da so tako malo znane in slabo obiskovane44. Med avdijenco, ki je trajala nad pol ure, je prejasni Nadvojvoda v misel vzel razne kmetijske in gospodarske zadeve na Goriškem, v Istri in Dalmaciji in zavoščivši srečno bodočnost kmetijskemu društvu in deželi goriški, poslovil je prav ljubeznjivo društvenega podpredsednika in mu naročil, naj pozdravi predsednika, s katerim bo Nadvojvoda v kratkem govoril. * * * Naši umrli člani. — Dne 28. februarija t. 1. preminol je g. Josip Velicogna, ravnatelj italijanskega oddelka deželne kmetijske šole v Gorici, poprej dolgo let tajnik našega društva in urednik društvenemu glasilu „Atti e Memorie". Rajnki je bil vnet za kmetijski napredek, spreten v svoji stroki in o svojem času jako marljiv, kar spričujejo mnogovrstni spisi o kmetijstvu, ki jih je objavil deloma v „Atti e Memorie*, deloma pa v posebnih knjigah. Prenapet duševen napor je menda muogo pripomogel v to, da so rajnkemu pred časom opešale duševne moči in da je slednjič zapadel nesrečni osodi — blaznosti. — Naj v miru počiva ! Ivan prof Strassoldo, posestnik in župan v Joauizu, dolgo let član našemu društvu, jo umeri dne 4. marcija. J Imenovanje. — Deželni odbor je imenoval ravnateljem italijanskega oddelka deželne kmetijske šolo gospoda Josipa Lippi-zer-ja, sedaj potovalnega učitelja kmetijstva v Malom Lošinja. Gosp. Lippizer je rojen Tržačan, a pristojenec goriški. Šolal se je na raznih kmetijskih zavodih avstrijskih, italijanskih in nemških in objavil uže nekatere kmetijske razprave. Do zdaj ni imel zavod posebne sreče sč svojimi ravnatelji; Bog daj, da bi bilo v bodoče kaj bolje ! Gosp Iv. K. Marega je imenovan stalnim asistentom na istem zavodu. * * * Državne postaje za plemeni te v konj na Goriškem so letos oskrbljene z žrebci tako : Šempeter \ Favory, belec, 7 leten Lipicanec. Orijent. V* pri Gorici | Tajal-, rujavec, 4 y> El-Beda vi XXVII belec, 13 n v Červinjan Prince George, . . rusec, 8 D Norfolk. Royal Coniidence, rujavec, 9 D v Favory IV, ... . belec, 7 Lipicanec. Gradišče Dahomau VIII, . rujavec, 5 77 Orient. V* [ Favory IV, . . . . 77 9 77 Lipicanec. Conversano-Sesana belec, 17 v n Tržič Nonius, , XXV, . . . rujavec, 7 n Normanec. 77 5 n Gedeon 4 n Pinčgavec. Kobarid Hercule, 9 Valouec. Lord Baptiste . . sivec, 5 D 77 Lelubrč, rujavec, 4 77 77 Tolmin Benigns, 77 6 77 Pinčgavec. Brabant, sivec 5 » Valonec. krven. krven. * * * Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda. — Snujejo, kakor slišimo, novo tako društvo za Brda, in ker so imena snovateljev dobro glasč, pričakovati bi bilo dobrega uspeha, če zavlada sloga med vsemi, ki so v to poklicani. Samo tega ne moremo prav razumeti, zakaj se snuje novo društvo, ko obstoji uže iz g. Povše-tove dobe oblastveno potrjeno vinarsko in sadjarsko društvo za Brda. Res je sicer, da se jo do zdaj še malo slišalo o delovanji in uspehih tega društva ; vendar pa nam je znano, da ono ni nikdar nehalo, da je še lani zborovalo v Kojskem in da bo imelo v kratkem zopet svoj reden občni zbor. Mari bi no bilo bolje, da se oživi in okrepi uže obstoječe društvo, da se mu z ozirom na spremenjene razmere popravijo in dopolnijo pravila, da so mu na čelo postavijo sposobni, za vinarski in sadjarski napredek vneti domoljubi in da se ga oklenejo, vsi kar jih je v Brdih mož naprednega duha in dobre volje, — nego da se čas trati in denar trosi za snovanje novega društva? Mi smo prepričani, da imajo gospodje snovatelji najboljše namene, a se držimo vendar starega pregovora: Bolje jo, drži ga, nego lovi ga! Zato priporočamo rojakom v Brdih, katerim gre za stvar in za nič dru-zega, naj se v obilnem številu zbero, kadar jih, kakor slišimo, v prvi polovici prihodnjega junija, predsedništvo povabi k javnemu občnemu zboru v Kojsko. Tam naj se obstoječe društvo potom vsestranskega sporazumljenja postavi na trdne noge, da bo moglo uspešno delovati v korist celim Brdom. A- * Prodaja surovega masla v Salonike. — V vlogi z dno 13. sušca 1895, ktero je dobila štajerska trgovska in obrtna zbornica iz Salonikov, poroča se, da se izvažajo iz severne Laške precejšnje množine surovega masla v Salonike, in sicer izključno v plehnatih posodah, ki obsegajo 25 kg, pa tudi manj in ki so nepredušno zvarjene. Vsled tega ohrani se zato posebno pripravljeno surovo maslo zelo dolgo. Poročevalec meni, da bi bilo z ozirom na dobroto in nizko ceno štajerskega surovega masla mogoče, vsekakor zagotoviti kakemu tukajšnemu trgovcu ali pa bolj znamenitemu pridelovalcu veči del surovega masla, ki se zaužije v Salouikih. C. in kr. generalni konzulat sporočil je gledč tega z dopisom z dne 5. mal. travna t. 1.. da se bi dalo neposredno stopiti v zvezo z boljšimi komisijouskimi tvrdkami Saloniškega trga, in so se imenovale ob enem kot take tvrdke Hans Seefelder, Jean J„ Marocco in TrilmpUer & Ashev. Ta članček smo ponatisnili iz »Gospodarskega Glasnika za Štajersko44 v namen, da pozvedč tudi naša gorska mlekarska društva, na katero stran se morda lahko odprd pot kupčiji z domačim maslom. Naj hi se katero društvo obrnilo neposrednje do ene ali druge imenovanih tvrdk v Salonikah, da pozve, ali hi kazala kupčija na to stran. * * * Giiliška zaloga kaj 11 ita v kalu.su. — Na interpelacijo poslanca dr. Rose rja in tovarišev radi izkoriščanja galiških zalog kajnita iu radi oddaje kajnita na kmetovalce odgovoril je Nj. vi-šenost gospod finančni minister dr. pl. Plener kakor sledi: Kaj uit dobiva se sedaj v Galiciji le v Kalusu. Zaloga v tamošnji jami pa ni tako bogata, kakor se misli. Ceni se v celem na okolo 2 1/i milijona meterskih stotov; na Nemškem so ga pa zainore dobiti le v solinah vladnega okraja Magdeburg v enem letu 4 Vi milijona meterskih stotov. Pričele se bodo iskati kalisoli v Turci volki v iztočni Galiciji ; dosedanji uspehi dopuščajo upanje, da se bodo tu nahajal kaj nit kakor v Kalusu. S sedaj obstoječimi napravami za-more solinska uprava Kalus vsako leto 5000 meterskih stotov in tudi večo množino semletega kajnita pripraviti in oddati za kmetijske potrebe. V zadnjih treh letih znašal je promet poprečno le 22.(»00 meterskih stotov na leto. Vzrok temu nizkemu prometu iskati jo v tem, da so vrednost gnojenja s kaiuitom še vedno ni dovolj spoznala; osobito ne vedo ceniti mali posestniki te vrsto gnoja. Zelo odločilna v tem oziru je tudi okolščiua, da s > stroški izvažanja iz krajev oddaljenih od Kalusa precej visoki. Le kali, ki se nahaja v kajnitu, ima za kmetijske potrebe vrednost. Vsled tega napeljal je minister obravnave o tem, ali se ne bi dal s tem, da bi so predeloval kaluški surovi kajnit v koncentrovano kali-gnojilo, sedaj obstoječi nedostatek odstraniti, namreč ali se no bi dali stroški prevažanja zuižati. * * * Prezgodnje vpreganje žrebet. — O škodljivosti prezgodnjega vpreganja žrebet se je že mnogo pisalo in govorilo. Tudi »l)er Pferdefreund44 je vzel v poslednjem času to vprašanje zopet v pretres ter piše : Mnogi konjerejci naredi napako, da svoja žrobeta prezgodaj vpregajo, da bi prej imeli dobiček od njih. Žival — tako si do-mišljujejo — si zasluži vsaj svojo k 1 a j o, in njena vzreja pride ceneje. Ta domišljija pa je napačna; pričakovani dobiček se le prepogostoma prevrže v občutljivo izgubo. Kakor jo znano, raste žrebo v prvem letu svojega življenja najbolj na visokost, več nego v vseh naslednjih štirih letih skupaj. V tem času se oves no smo hraniti ; žival mora dobivati dovolj krepke hrane. Od drugega lota naprej, ko žrebe počasneje raste, se mu razvijajo zlasti notranji organi in noge; v tretjem lotu pa, da se konj poljedelcu dovolj razvije, se mora doklada krepke klaje za toliko zmanjšati, da žrebe no postano predebelo, sicer bi bila vzreja predraga, kajti žival še ne sme delali. Pa tudi trileten konj so še ne sme smatrati popolnoma razvitim ; le poleg matere se že sme učiti vožnje, da se navadi ubogljivosti in pokorščine. Sme pa opravljati le lahka dela, nikakor pa ne težkih, ker je voljan in ognjen. Škoda, ki vsled tega nastane, so kmalu pokaže, dasiravno jo konjerejec noče opaziti. Žival zaostane v svojem razvoju; noge, zlasti skočne kosti, odrevene in žival izgubi mnogo na svoji vrednosti. Pomisliti jo treba, da konj dorasto še le v potem letu; čo ga poprej rabimo za težko delo, so ne moro prav razviti, začne prezgodaj hirati, zlasti noge se pokvarijo in žival je taka, kakor bi bila že stara. Od mladega konja se torej pred četrtim letom ne smč zahtevati premnogo, naj si tudi svoje klaje no zasluži. Žival bo po-znej dokaj več vredna ter bo z daljšo porabnostjo bogato poplačala prizauašanje v mladosti. Mladi konji naj se rabijo pred vsem le za lahko vprego iu tudi ravnil naj se z njimi prizanesljivo in mirno; čuvajo naj se surovega pretepavanja ter naj se kaznujejo le takrat, kadar to z nepokorščiuo zares zaslužijo. Semensko žito je najbolje debelozrnato. Kmetovalec Deprez na Francoskem je dognal s poskušnjami, da se na odnem hektarju oranja uasejanoga z samo debelozrnatiin žitom pridela nad ‘2000 kilogramov več žita, kakor bi se ga bilo pridelalo, ako bi se bilo posejalo samo drobno zrnje. Te skušnje so dokazale, da je prevažuo odbiranje semenskega žita in naj večji h in najbolje razvitih klasov. Odbiranje je možno olajšati s tem, da se žito preseje skozi tako sito, v katerem obtiči samo debeleje zrnje. ----------- Štv. 303. Vabilo na skupno naročbo umetnih gnojil. C. kr. kmetijsko društvo razpisuje tudi letos skupno naročbo na „Thomasov fosfat“ (žlimlrino moko) obsegajoč 20 —22 % fosforove kisline s 75 odstotki raztopi ji vosti, jako lino uprašeu ; cena je po okoli 3 gld. 80 kr. k v i n tal ; Kainit z 12-4 °/0 pepelika, ali 23 °/0 pepelikovega žveplika po približno 2 gld. 80 kr. kvintal. Po teh ceuah se bo dobivalo blago v magacinu v Gorici na trgu prvostolne cerkve hiš. štv. 10. Pri naročbi je vplačati 1 gld. varščine za vsaki kvintal naročenega gnojila, koje bo pospravljeno v močnih platnenih Žakljih, v vsakem po 100 klgr. Kupno ceno bo poravnati pri izročitvi blaga. če bodo naročniki tako zahtevali, oddajo se celi vagoni, ene ali druge vrsto naročenih gnojil, na postajah med Sežano in Korininom ali pa na postajah furlansko železnice. Kolikor bo v tem slučaju več ali manj znašala voznina, to se prišteje navedenim cenam, ali pa odbije, od njih. Za Thomasov fosfat se bodo sprejemalo naročbo v tukajšnem uradu do konca julija t. I.; blago pa se izroči koncem septembra, ali pa začetkom oktobra t. I.; — za Kainit se bodo pa le naprej nabirale naročbo in se bo sproti, kadar se nabere toliko uaročb, — naročal vsak vagon blaga. C. KR. KMETIJSKO DRUŠTVO V Gorici dni 30. aprila 1805. Predsednik : C O R O NINI.