PROBLEMI
št 6-7 (138-139), junij-julij 1974, letnik XII
inlšd -a -o in -6 -I -6 -a, dol. mladi -ega,
prim. mldjši -a -e: ~a pride k hiši,
Staro in ~o ga gleda, ~ kruh, krompir,
sneg, ~o vino, sonce, ~i mesec, ~a
nedelja, po ~i luni, ~a kri, Mlada
Nemčija \smer], ~ kakor rosa; burja
ima od —ega = iz ^^ga = od
"^ih nog, let; mladek -dka -o: ~a trava
rahlo mlada, mladje -k s = mladovje
-a j = mladlčje -a s: ~ poganja, mla-
d6ven -vna -o: ~o brstje, ~a krava;
mladež -i ž-*- mladina
mladec -dca m, mladcev -a -o, mladčevski
-a -o, mladčevstvo -a s
mlad^ič -a m, mladenka -e i, mladeniški
-a -o, mladeništvo -a s, mladenček -čka
m, mladenčič -a m
mladeti -im mlad postajati, mladel -61a -o,
raladžnje -a s
mladica -e ž poganjek, mlada rastlina ali
žival: košuta, svinja, riba, čebela, trava
~, vrbova ~ mladika
mladič -iča m 1. koza, lisica ima ~e, ~i
v gnezdu, negoden —, 2. mlad panj,
mladiček -ika m, mladiški -a -o, mla-
dtčen -čna -o: ~e koprive, mladičnik
-a m prvi roj
mladika -e ž: divja ali nora ~, trtna ~,
mladiški -a -o, mladlčje -a j = mladi-
čevje -a s poganjki, podrast, mladikav
-a -o: ~ les, mladikovina -e i in mladi-
kovina -e i mlad les; Mladika -e ž \list,
zavodi, mladikar -ja m
mladina -e i 1. mladi ljudje, 2. zalega,
3. novina, mladinski -a -o: ~i zbor,
tisk, ~a proga, mladin -a m: starini in
~i, mladinec -nca m, mladinka -e ž,
niladinstvo -a s; Mladina -e i \list\
mlahav -a -o in mlahšv -ava -o ohlapen:
~ in neodločen človek, mlahavost -i i
in mlahšvost -i i
midj -a m \mesečeva mena': o ~u, mlajev
-a -o: ~a luna, repa, setev
mlij -a m grez v stoječi in tekoči vodi
mišja -e i bot.
mlšjšati -am, mlžjšanje -a s
mlaj -a m \obeljeita smreka : ~e staviti,
postavljati, mlajček -čka m cveino-
nedeljska šiba
mlaka -e i: piti iz ~e, iz ~e v lužo, ^
krvi, mlžkast -a -o, mlakar -ja m I. pre-
bivavec na mlaki, 2. polž, mlakarica -e f
zool., mlakuža -e i, mlakužen -žna -o,
mlakiižnat -a -o; ~a tla, mlakužast -a
-o, mlakužka -e ž zool., mlakiižnica -e 5
voda iz mlakuže, nilakiižar -ja m \pol: ;
MUka -e ž kr. i., v ~i, miaški -a -o,
Mlakarji -ev m mn.
mlimol f-olj -a m star. prepad
mlask medm., mlšsk mlaska m, mlaskati
-am s stal. poud. in mlaskati -am.
mlaskaj -šjte! mlaskš! -šla -o, mlaskšnje
-a s: blato mlaska pod nogami, ~ pri
jedi, pijači, z jezikom; mlaskniti -nem,
mlšsViv -a -o, mlaskavec -vca m,
mlasi>ač -a m, mlaskčt -6ta m
mlatiti mldtim, mldti -ite! mlateč -a -e.
mlatil -ila -o, mlačen -a -o, mlatenje
-a s in mlačenje -a s in mlatiti -im s stal.
poud.: ~ na roko, na cepi, na stroj,
s strojei.i, ~ žito, ~ prazno slamo,
~ kruh, ~ slovnico, ~ koga, ~ po
kom, ~ okoli sebe; mlatev -tve i in
mlštva -e ž, mlat -i i: iti v ~, priti
MLADINA
RAZ PRAVE
LITERATURA
Problemi, št. 6-7 (138-139), junij-julij 1974, letnik XII.
Glavni urednik Franci Zagoričnik, odgovorni urednik Rastko Moč-
nik, lektor Ifigenija Zagoričnik, tehnični urednik Milena Volarič.
Uredniški odbor: Miha Avanzo, Matjaž Hanžek, Daniel V. Levski,
Jure Mikuž, Rastko Močnik, Zlatko Naglic, Jure Perovšek, Matjaž
Potrč, Marjan Pungartnik, Braco Rotar, Franci Zagoričnik in Slavoj
2ižek.
To številko so uredili: Miha Avanzo, Rastko Močnik, Janko Tedeško
in Franci Zagoričnik.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Soteska 10, tel. 20 487. Uradne
ure vsak četrtek od 16. do 17. Tekoči račun 501-8-475/1 z oznako:
za Probleme. Cena posamezne številke 10 din, dvojne 10, celoletna
naročnina 60 din, za inozemstvo 120 din.
Izdajata RK ZSMS in 10 Sš LVZ. Tisk Pomurski tisk, september
1974.
Revijo sofinancira KKS. To številko je sofinancirala tudi RK
ZSMS. Revija je po sklepu republiškega sekretariata za prosveto
in kulturo št. 421-1 74 z dne 14. III. 1974 oproščena temeljnega
davka od prometa proizvodov.
KAZALO
1   Rastko Močnik: Uvodnik
14   Lev Milčinski: Pismo o socialni patologiji med mladimi
26   Marko Kerševan: Anketne raziskave in religioznost mladih '
42   Braco Rotar: K vprašanju o sistematizacijah meščanslce ideo-
logije v družbenih vedah: antropologija in njen predmet
56   Zlatko Naglic, Ludvik Horvat: Ali so študentje zanalašč ne-
uspešni?
68   Jadran Sterle: Industrijska kultura mladih
76   Samo Simčič: Cvetje pod modrim nebom
78   Louis Althusser: O reprodukciji produkcijskih odnosov
^343 Rastko^o^ik:^qtonka_za_jjilade ^po srcu)
90   Jože Dular: Problematika razvoja našega kmetijstva
94   Zoran Šoln: Mladi v krajevni skupnosti
^97   Milan Bratec: Usmerjeno izobraževanje: kdaj?
(j 01 J) Bran ko Caratan: Mlada generacija in njen politični angažma
pri graditvi samoupravne socialistične družbe
112   Blaž Ogorevc: Afirmacije
115   Tomaž Kralj: 19 pesmi
119   Ivo Svetina: Botticelli
121   Denis Poniž: Med kamenjem ognji / med ognji vedomci
123   Ifigenija Zagoričnik: Drevesa so se takrat premikala in sem
pomešala njihova imena
126   Majda Kne: 4 pesmi
131   Zlatko Naglic: Hubert
141   Vladimir Memon: Jutranje domine z biki
147   Janez Strehovec: Carmina occulta
149   Ivan Volarič Feo: 24 pesmi
152   Miha Avanzo: Hej, hej
154   Olga Cimerman: Faust v škripcih
173   Branko B. Novak: Postaja
187   Pavel Lužan: živelo življenje Luka De
Kako je mogoče govoriti o mladini? Ce hočemo odgovoriti na
to splošno vprašanje, ga moramo najprej razcepiti na vsaj dve
posebni vprašanji: 1. kakšne in katere so v tem zgodovinskem tre-
nutku in družbenem prostoru tiste vrste govorjenja, ki se nana-
šajo na mladino, ki si mladino tako ali drugače jemljejo za svoj
predmet; 2. kakšni so splošni pogoji, ki omogočajo, da o »mla-
dini« sploh lahko govorimo — in kakšne posebne pogoje zahteva
še povrhu vsaka od teh različnih vrst govorjenja o mladini.
Prvo vprašanje zadeva tipologijo diskurzov o mladini; glavno
merilo pri takšnem razvrščanju bi bili seveda različni načini, kako
je »o« mladini mogoče govoriti, se pravi načini, kako ta pojem v
različnih diskurzih »deluje« — s tem pa bi posebni predmet go-
vorjenja »mladina« lahko povezali s splošno tipologijo diskurzov
in ta posebna govorjenja razvrstili pod ustrezna zaglavja: znan-
stveni diskurz, filozofski diskurz, ideološki diskurzi... pesniški
diskurz... itn. To pa nam tudi že pove, da lahko na prvo \'praša-
nje kolikor toliko izčrpno odgovorimo šele, ko smo najprej že
odgovorili na drugo vprašanje.
V tem zapisu seveda ne moremo biti tako temeljiti: želimo
samo vpeljati to zbirko tekstov o »mladinski problematiki« — in
zato moramo nekoliko osvetliti to temeljno vprašanje, na katero
praktično in vsak po svoje že odgovarjajo spisi, ki jih uvajamo:
z namenom, da bi to predstavitev brali pred njimi, jo pišem po
njih.
Ker domnevamo, da je o mladini mogoče govoriti na različne
načine — in ker bi radi osvetlili prav možnost za te razlike, ne
moremo izhajati iz nikakršnega vnaprejšnjega pojma »mladina«:
naša podmena vsebuje namreč trditev, da ni nedolžnih besed, da
ni nevtralnih pojmov. Kako pa naj potem ugotovimo, kaj vse in
kdo vse pravzaprav o mladeži govori? In kako smo potem sploh
lahko postavili svoje začetno vprašanje?
Tu bi se lahko zatekli v naročje materinega jezika in prosto-
dušno dejali, da o mladini pač govorijo tisti diskurzi, v katerih
se pojavlja neka določena vrsta besed, izpeljanih iz pridevnika
»mlad«. Težko bi zagrešili hujšo zmoto — in zlahka bi si s tem
zaprli sleherno možnost, da svoje razmišljanje sploh nadaljujemo.
Toda sprijaznimo se za kak hip s takšno naivnostjo — prav
zato, da bi pokazali, kako je nevzdržna; še več, ogledali si bomo,
kako ta beseda deluje v vsakdanji govorici, kakor da bi takšen
nevtralen medij za občevanje lahko obstajal.
Mogoče je pri besedah iz pomenskega polja mladosti najbolj
presenetljivo to, da se ne morejo pojaviti v zvezi s prvo osebo
sedanjega časa. Ali natančneje: če nemara le kdo reče »mlad sem«,
je to — prej kakor kakršnokoli sporočilo o govorčevem dejanskem
stanju — za poslušalca predvsem opozorilo na čustvene, psiho-
loške, družbene itn. razsežnosti njunega skupnega položaja, sva-
rilo, da se ta odnos zapleta. Takšna izjava ničesar ne sporoča, na-
naša se na celotno izjavno situacijo in je polna vsakršnih impli-
kacij, navadno v vrsti med prošnjo in sprenevedanjem: še več,
taka izjava sama na sebi neposredno vpliva na to izjavno situacijo
in vzpostavlja neko hierarhijo med osebki občevanja — pa naj jo
hoče utrditi ali spodbijati. To velja pravzaprav tudi za zrcalno
1
nasprotje pi-ve osebe — za drugo osebo sedanjika: koliko zanič-
Ijive blagohotnosti je v stavku: »Mlad si še...« S tem smo pri
drugi »jezikovni« značilnosti teh besed: če se že ne pojavljajo
prav vselej skupaj z nekim časovnim kazalcem, pa ga vsaj v veliki
večini primerov tiho predpostavljajo; in če so časovni kazalci
(vsaj v indoevropskih jezikih) pač nujno vsi linearno usmerjeni,
v tej zvezi njihova usmerjenost zadobi pravi teleološki pomen in
tako določajo neizbežno in neločljivo tudi »modus« — hkrati ne-
zadostnost in usmerjenost k polnosti, ki bo prišla.
Prišla sama od sebe? v tistem procesu, ki poteka v nedoloč-
ljivi enotnosti biološkega in družbenega in ki ga izraža plemenita
beseda »zorenje«? beseda, ki je enako uporabljiva za rastline (pred-
vsem seveda za »kulturne« rastline) kakor za človeške mladiče —
a je ne moremo izreči pri živali? ki torej zaobjema živo v njegovi
nemi samoniklosti in v vrhuncu samozavedanja, a le na obeh skraj-
nostih, tako da briše, preskoči tisto nevarno sredino, ki v človeku
predstavlja neljubo stran njegove naravne zasidranosti. — Ne-
mara bi lahko prav v tej povezavi bolje doumeli tisto sicer za
marsikoga mučno »občutenje narave«, ki je tako ljubo šolskim
čtivom in v katerem se narava daje človeku le v topli razpolož-
ljivosti geološkega in botaničnega sveta — z morebitnim dodatkom
izbranih živalskih vrst, izbranih po merilih človekovega rasizma,
ki si v njih išče Ic primerjavo za svojo veličino — tako ptice v
letu, kvečjemu še insekti za zvočno spremljavo?
Potrpimo z odgovori in si oglejmo to pesniško razsežnost mla-
dosti — ki se nam je vrinila natančno tam, kamor se pesniško v
pomenu umetelnega pač vselej vriva — na kraj, kjer se v govorico
vpisuje hierarhija, poniževanje in nasilje, na kraj, kjer je govor
vselej že začel praktično delovati, skratka, na kraj, kjer v govor-
jenju delujejo razlike, kjer govor dejavno utira različnost.
Začeli smo z opisovanjem besede v vsakdanji govorici in sko-
raj ugotovili, da zaznamuje nezadostni modus človeka, ki še ni,
pa še bo — torej modus nezadostnosti, ki se vselej, ne glede na
trenutnega skustvenega govorca, izreka s stališča in z merilom
odraslega; da to nezadostnost, ki pa že sama v sebi vsebuje na-
čelo svojega preseganja, ne le zaznamuje, temveč dejavno vzpo-
stavlja, vzpostavlja tudi in še celo predvsem, če jo hoče nemara
spodbiti, saj nekaj lahko v obzorju te besedne dialektike zanikaš
samo, če tisto najprej priznaš (in to priznanje bo starcu vselej
čisto zadostovalo, da blagohotno razume in torej spodreže tvojo
mladostno zaletavost). — Potem ko smo se hoteli vprašati, ali ta
nenavadna dialektika nemara ne temelji na biološkem načelu
(torej na načelu tiste ideologije, ki trdi, da je v kali že v celoti
»programirano« odraslo bitje — trditev, ki je nemara vredna raz-
prave le v rastlinskem svetu, od koder ta ideologija z značilno
prostodušnostjo črpa svoje klene metafore) — so v naš preudarek
nenadoma vdrle nekakšne »pesniške« asociacije: asociacije, ki si
jih lahko razlagamo le s tem, da je biološko podlago takšnega poj-
movanja mladosti in mladinskosti mogoče razumeti le v prenese-
nem pomenu, torej z margino pesniške svobode. Če pa tisto, če-
mur smo rekli »vsakdanje« govorjenje o mladosti, brž ko ga zgra-
bimo za besedo, beži v alibi metaforičnega izražanja, se izgovarja
na pesniškost in zase zahteva nekakšno svobodo — prav tam, ko
bi moralo s karto na dan, je jasno, da je to lahko zgolj in samo

ideološko pojmovanje mladinskosti. Vsak ideološki govor pa izra-
ža in uveljavlja neke interese, koristi neke določene družbene
skupine — v zadnji instanci: družbenega razreda. V interesu kate-
rega razreda je torej, da mladino prikazuje, da mladino dopušča
zgolj kot biološko kategorijo?
Toda nemara smo le enostransko opisali ta ideološki pojem
mladosti — saj ne smemo domnevati, da je narava alibija, ki smo
ga odkrili na njegovem dnu, popolnoma nepomembna. Meščanska
ideologija izriva marsikaj »biološkega (natančneje: izriva marsikaj
kot biološko), a vendar le nekaj tega v svobodo pesniške besede.
Ni namreč res, da mladost vselej pomeni nekaj nezadostnega in v
neki meri neresnega; če tako deluje na eni ravnini, denimo na
ravnini pragmatičnih razmerij med posamezniki v sodobni (me-
ščanski) družbi, lahko pričakujemo, da bo na neki drugi ravnini
delovala drugače. (Ne da bi zato na tej drugi ravnini pomenila kaj
drugega: denotacija ostane ista, temeljno biološka in s primesjo,
če hočete, neresnosti: le konotacija se sprevrže v svoje nasprotje).
Zakaj ta sodobna družba svoje ravnotežje zmerom vzdržuje v sebi
sami (tako zelo, da je tako imenovana teorija ravnotežja v svojih
sistemskih, »kibernetičnih«, »strukturalnih« oblikah postala celo
ena njenih priljubljenih ideologij), vzdržuje na način preprostega
zoperstavljanja dlakocepsko ločenih »nivojev« — in dlje ko so si
te ravnine vsaksebi, globlja ko je njihova nezdružljivost, z večjo
zanesljivostjo lahko sklepamo, da jo tisto, kar tako razstavlja,
ogroža. Ce ima torej drugi tečaj mladosti svoje sidrišče v pes-
ništvu, tem nadomestku svetega v sodobni laični družbi — kaj bi
nam lepše dokazovalo, kolikšna nevarnost se zanjo spleta v tem
tako slabo opredeljenem, a že vnaprej na vse konce zategnjenem
vozlišču, ki se imenuje mladina? — (In če pravimo vozlišče, hoče-
mo s tem povedati, da gre za nekakšno križišče protislovij, za spe-
cifično mesto, ki ga v strukturi zaseda potem tisto, čemur rečemo
»mladina« — in da je torej »nevarnost«, ki jo mladost pomeni za
meščansko družbo, vsa in v celoti opredeljena s temi različnimi
in neenakimi protislovji — da torej mladostnost sama na sebi
nima nikakršne neposredne zveze z njo: mladost sama na sebi
neposredno prav ničesar ne pomeni: njen »pomen« prihaja od
mesta, ki ga — seveda nujno — ima v neki družbi. Tako je bio-
loška kategorija opredeljujoča smo, kolikor nudi podlago za kri-
žišče protislovij, ki jo, potem ko se v njej že križajo, opredelju-
jejo v njenem pomenu).
Dni mojih lepša polovica... Ce je mladost kot družbena ka-
tegorija le vreča, v katero trpajo posameznike pri teh in teh letih,
torej le biološka kategorija — ali je lahko kot individualno-bio-
grafska kategorija kaj več kakor izmišljotina pesnikov, kakor
sanje, ki si jih pripovedujejo odrasli in so »minule« le toliko, ko-
likor je ugasnilo upanje, da bi kdaj lahko postale resničnost?
Kot družbena kategorija pozna le iztrganega posameznika, ki
dviga oči k svojemu dozorelemu vrstniku (v katerem se je species
razcvela v samo sebe); kot individualna kategorija pozna samo
obči pojem, ki ga bolj kakor kakšna iluzorična skupnost mladja
vzpostavlja nostalgični pogled realne množice tistih, katerim ne
sijejo več njene temne zarje. Odkor naj potem le prihaja famozni
generacijski spopad, če se »moja generacija« konstituira šele pri
tridesetih? Da zanj ni pravzaprav nihče »kriv«, je pač klasičen
3
obrat, da se ostrina pa četudi moralična, čim zanesljiveje izrine
iz obzorja te problematike; da pa vzroke za ta spopad prav vsi od
žurnalistične dokse do tako imenovanih družbenih ved (čeprav
razdalja seveda ni tolikšna, kolikršna se nemara komu zdi) iščejo
in torej nahajajo v socio-psiho-fizio-.. .-loških lastnostih mladih
osebkov, je treba šteti za prav senzacionalen uspeh obravnavane
ideologije.
Past, v katero ta ideologija lovi človeka kot posameznika, je
več kakor prozorna: dokler je »še mlad« in ga marsikaj tišči, mu
daje upanje, da bo odrasel in da bo tedaj...; ko odrase in ni nič
bolje, mu ostane prevara, da je bil nekoč mlad in da je bilo ta-
krat ... Da pa ji ta zvijača uspeva, je več kakor tragično: je druž-
beno dejstvo. — Ce človek kot posameznik v tej igri pač vselej
zgubi — katera »družba« kot razred v njej dobiva?
--Noben otrok v tej družbi ne odrašča, da bi bil »mlad«;
vsak pač raste, da bi bil »velik«: tojeeno od dejstev, ki se jih
začne najprej zavedati. Četudi mu mladost tako ni cilj, niti pre-
hoden ne, ga vendarle nanjo pripravijo: če drugače ne, tako da o
njej molčijo.
Kaj je za dete lahko mladost drugega kakor stoletno spanje
Trnuljčice, v katero je zasnula kot neveden otrok — in iz kate-
rega se zbuja že poljubljena kneginja? Kako eelgantna je v tem
otroškem mitu podoba vretena, v kateri se kri prve menstruacije
meša z vbodom perforacije: kakšna dobesedno sekularna konden-
zacija. Ene teh pravljičnih deklic so stare trinajst, druge šestnajst
let — a prav bolestno se vpletajo te številke, ki otroku pač nič ne
govorijo, ki pa toliko pomenijo odraslemu bajalcu. Svojo mladost
prespijo ali prebijejo v kakem stolpu, nemara celo pri palčkih
sredi pragozda — vselej se ta čas povezuje s podobo smrti, dokler
ne pride kraljevič, pričakovan ali ne, z ljubeznivo krutostjo prav-
ljičnega konca, ki tem punčkam diktira njihovo željo: »in imela
sta veliko otrok«. Ce je deklicam v pravljicah — in kdo bi se lahko
slepil, da ti nadomestni miti otroka v nežnih letih ne vtirijo —
pridržana pasivna vloga, pa so vendarle edine, ki so deležne prave
iniciacije: (navidezne) smrti in ponovnega rojstva. Pripoveduje se
o njihovem rojstvu — medtem ko kraljici po navadi niso rojeni,
kar pridejo že s svojim namenom: ni jih rodila ženska, in niso
človeški, njihova pot je delo vesoljne nujnosti. Ker moškim od-
rasti nemara sploh ni treba: za tiste otroke, ki sta jih imela, bo
skrbela nekdanja pravljična punčka, ona jih bo dojila in odložila,
njej mora biti ta stvar z otroštvom jasna in zanjo dokončno po-
kopana. Kraljevič se lahko medtem junači pri drugih princeskah.
Glede na to, da je njegova naloga le produkcija sredstev za
življenje, se pravi, v »klasični« kapitalistični produkciji industrij-
sko delo, lahko moškega življenje poteka v črti biološkega časa:
on je tisti živi dodatek stroju, živo v najbolj surovi obliki, za ka-
tero je pomembno le krepljenje telesnih moči in duhovno zorenje.
Tu je mladost le biološka kategorija v vsej svoji čistoti — nepo-
polna delovna zmožnost, danes vse bolj nezadostna poučenost, kar
seveda po značilnem obratu lahko pomeni samo: nezadostna pri-
učenost ideološkim obrazcem, kako uporabljati obojne (telesne,
duhovne) moči. (Opomba: velika meščanska opozicija natura/kul-
tura se v pedagogiki, »vodenju dečkov«, premeni v nasprotje med
nadarjenostjo in izučenostjo, kar navsezadnje čisto banalno ne
4
pomeni drugega, kakor cinično priznanje, da gre pri »vzgoji« le za
kanalizacijo »naravnih moči«, za vtirjenje v kolesnice ideologije
presežnega dela). Mladost se torej uresničuje kot manjša plača za
isto delo — mlada delovna sila ni priznana za enakovredno, kakor
mlada glava ne velja za zadosti premišljeno — za zadosti zrelo,
tj. obdelano, da bi ji bilo zaupati izvrševanje državljanskih pravic.
— Ženski pa je, povrhu (saj lahko tudi »dela« in ima pri tem,
danes povsem enakopravna, seveda enake pravice in ne-pravice ka-
kor moški), zaupana predvsem reprodukcija vrste, in iz tega izvira
njen posebni položaj: nekaj med patriarhalnim suženjstvom in
fevdalno odvisnostjo (moški daje njej in njenemu zarodu svoje
ime: odsoten iz reprodukcije vrste, tj. iz učlovečevanja človeškega
mladiča, se v ta proces vpisuje s svojim imenom, tj. s svojo avto-
riteto, odtrgano od samega procesa, ki ji je zato popolnoma pod-
rejen: zato lahko, eventualno žvenkljaje s »svojim« denarjem, v
tem procesu, ki v njem ne sodeluje, opravlja vlogo agenta kapi-
tala). Zato bo tudi ženska v to svojo vlogo vpeljana na arhaičen
način, z mitom in iniciacijo — saj ona je vklenjena s krvno vezjo:
celo njena aliansa, ki je pravno sicer pogodba enakopravnih (uni-
verzalizirani ideološki videz temeljnega produkcijskega odnosa:
pogodbe med delodajalcem in delojemalcem, kjer delojemalec do-
bi »resnično« vrednost svoje delovne sile, delodajalec pa njeno
konkretno uporabno vrednost, ki prvo vselej presega), je dejanje,
s katerim se zavezuje v tako rekoč »fevdalno« lojalnost — ki pa
seveda v drugem družbenem okolju pomeni vse kaj drugega:
eksploatacija tu praktično nima meja in celo zakon zelo obotav-
ljivo posega v to »zasebno« področje (delitev dela v družini je ta-
ko rekoč sveta in nedotakljiva zasebna stvar zakoncev — kolikor
ju v tem primeru sploh smemo pisati v dvojini: ta genitev je lahko
samo množina — in tako pomeni zgodovinsko družbeno stanje,
ali pa bi moral biti ednina, in bi zaznamoval očetno samovlado).
Sicer pa tudi menda še nobena »sodobna« (tj. pofevdalna) družba
na svetu materinstva ni priznala za produktivno delo: saj tudi ni,
ker v dmžbi, ki jo obvladuje kapital, nobeno delo. ki ne ustvarja
presežne vrednosti (ne glede na konkretno obliko) ne more veljati
za produktivno. Da je eksploatacija v teh vmesnih oblikah naj-
hujša, se razume samo na sebi (če parafraziramo Marxa). (So-
dobna zaposlena ženska dela na teden poprečno po 40 ur za go-
spodinjstvo in družino: torej poleg redne zaposlitve opravlja še
eno popolnoma enakovredno delo, za katero pa ni plačana in pri
katerem uživa le pogodbene pravice, ki ji gredo kot stranki v za-
konski zvezi, nima pa nobene pravice, ki bi izvirala iz tega nje-
nega dela.) — Kaže, da gre razvoj v drugo smer: da družba (drža-
va) vse bolj prevzema skrb za »reprodukcijo vrste«; če je v tem
»osvobajanje ženske«, je seveda drugo vprašanje; vrh tega mora-
mo upoštevati, da prav za te ustanove navadno zmanjka državnega
denarja: kakor je navada tudi na nekaterih podobno problematič-
nih področjih (pri nas na primicr zidava stanovanj) se tu potem
spodbuja »privatna iniciativa« (kakor pri zasebni zidavi hiš) —
s podaljševanjem porodniškega dopusta ipd. (Seveda je to pomem-
ben dosežek ženskega in delavskega gibanja: toda dosežkov znot-
raj nekega okvira — ki sicer te okvire resda tudi načenjajo — ne
gre zamenjevati z revolucijo temeljnih odnosov.) Ostane torej te-
meljno dejstvo, da otroka za zdaj lahko nauči govoriti edinole
5
mati: in »materin jezik« se bo imenovala tista najbolj nesramna
ideološka dresura, iz katere bo vsak otrok, vsak mladenič ocenjen,
in ki mu skuša — prek tako imenovane jezikovne kulture, s po-
močjo velikanov nacionalne (meščanske) književnosti — vcepiti
osnovne pogojne reflekse dobre delovne sile.
S pravljicami pripravlja meščanska družba žensko na podre-
ditev in izkoriščanje: družbam, ki jih je uničila, lastni davnini ali
kolonialni divjini krade odlomke, zgodbe posamičnih mitov in —
na tem področju neozdravljivo jalova —• iz njih spleta svoj evan-
gelij ponižanja, trpljenja, presežnega dela. Zaman bo ta ali oni
jezni kulturnik, zaskrbljeni socialni delavec žigosal kič in »prese-
žene« vrednote: založbe bodo te zgodbe v nemško-uvoznih opre-
mah še naprej izdajale, starši jih bodo darovali svojim otrokom
— to avtentično mitologijo meščanske družbe, in kolikor v socia-
lizmu ostajajo prvine, iz katerih se lahko poji meščanska ideolo-
gija, bo prav ta prva duhovna hrana strupeno plodišče za repro-
Ob tako rekoč popolni odsotnosti iniciacijskih obredov, ki v
dukcijo in restavracijo meščanskih idejnih »obrazcev«,
primitivnih (?) družbah spremljajo prehod iz enega starostnega
razreda v drugi (tistih nekaj, kar jih je še ostalo, je skrajno dvo-
umnih — ne le ker so »funkcionalizirani« in neposredno rabijo ka-
kemu drugemu, delnemu in vselej zelo izrecnemu namenu — tem-
več ker so tudi skrajno obrobni, potisnjeni v zasebnost ali skrajno
osrednji, afirmirani v vsej svoji izključni občosti in brez sleher-
ne individualne note; tu se seveda ne zavzemamo za to, da bi eno
stran bolj »socializirali« in drugo bolj »individualizirali«; narobe,
pokazati hočemo, da v družbi, ki jo opredeljuje distinkcija med
individualnim in družbenim — ta je nastala z meščansko družbo
— ni mogoča nikakršna prava iniciacija, kakršno poznajo skup-
nosti, temelječe na »samoniklih« — krvnih in drugih — vezeh) —
so se vendarle ohranili prežitki mitov, ki so k tem obredom »ne-
koč« neposredno sodili: v drugem družbenem okolju in z drugačno
vsebino: natančno v tistem obdobju človekovega življenja, ko dru-
gače kakor z mitom zavesti ni mogoče obdelati — in natančno na
tistem področju, kjer se v posameznikovi temeljni ekonomiji sple-
ta tista preprežna vez, s katero se potem pripne na svoje mesto
v splošni družbeni ekonomiji.
Značilno za meščansko družbo je, da hkrati, ko si vraščanje
v družbo (ki je tu pač družba normalnih odraslih) predstavlja kot
tako rekoč biološko dogajanje, doraščanje v stvarnosti spremeni
v linearen proces, za katerega skrbi vrsta institucij, združenih v
šolski in vzgojni sistem; posebnost tega procesa je, da je posto-
pen in da iniciacijo neločljivo poveže z družbeno promocijo. Me-
ščanska »iniciacija« je vselej promocija — promocija pa je inicia-
cija v določen družbeni razred (nemara je tako pri vseh razrednih
družbah — razen seveda pri razredih, ki niso »človeški« in torej
takšnega obreda ne morejo poznati, npr. nekatere oblike suženj-
stva); prav zato je za meščansko ideologijo mladost biološki po-
jem, ker v meščanski družbi mladosti nasploh ni: so le mladi
ljudje, podmladek za ta ali oni čisto določeni družbeni razred;
kar jih druži, ni nič družbenega: družbeno kot razredno jih raz-
družuje; skupno jim je zgolj naključno število njihovih mladih let.
a pa je šolski sistem, kakor pravi Althusser, prevladujoči,
ideološki aparat, ki ga je ustvarila kapitalistična družbena forma-
6
cija — potem je seveda lahkoverno pričakovati, da bo padel že kar
takoj, ko je zrevolucioniran temeljni produkcijski odnos (last-
nina produkcijskih sredstev) in so tako, vsaj v načelu spodrezane
njegove korenine. Narobe: kaj ne more postati oporišče za na-
sprotni udar, glede na to, da ideološka sfera lahko vpliva nazaj
na družbeno bazo? Tu seveda ne mislimo na kak kadetski avantu-
rizem: pač pa na tiho, počasno, neosebno, predirno in zato toliko
uspešnejšo gangreno, ki se iz ene le delno samostojne posebne
sfere širi naprej na druge sfere. Nobena šolska reforma tu ne mo-
re žaleči: samo revolucija, ker je treba spodbiti tako mesto šol-
skega sistema v procesu reprodukcije produkcijskih odnosov ka-
kor njegov »notranji« ustroj. — Da je »šolljivost« ena redkih raz-
ločevalnih potez, ki jih po vsem povedanem lahko pripišemo mla-
dini kot družbeni skupini v »sodobni« (kapitalistični) družbi, ne
kaže samo na izjemno pomembnost šolskega aparata za sleherno
današnjo družbo, še posebej za socialistično, ki ta aparat nujno
podeduje od meščanske — pač pa nemara skriva tudi razlog za
kronični spopad med tem aparatom in vanj vpeto mladino: kaj ni
ta napad mladih na podedovane institucije kljub nujnim levičar-
skim izpadom eden od dragocenih detonatorjev za prelom na tem
odločilnem področju?
Pri tem je že jasno, da sta »biološko« merilo in kriterij »šol-
Ijivosti« korelata: biološkost mladosti je samo negativ njene šol-
Ijivosti, nujnosti, da svojo naravno nezrelost izšola in kultivira. Na
naravno mlado steblo bo šola zadrla kulturni cepič. Pri čemer se
seveda šolski proces, po značilnem qui pro quo, misli na način
naravnega procesa (ali vsaj na način, kakor se narava razvija za
meščansko pamet: kot kontinuirano linearno zorenje) — medtem
ko je »naravno« stanje čisto kulturno konvencionalno določeno:
od 7 do 17 let (ali kaj podobnega, številke so stvar socialnega
»konsenza«, tj. posledica dikatata prevladujočih produkcijskih sil
in ustreznih odnosov). Mladinca je treba šolati zato, ker je kul-
turno insuficienten; kulturno insuficienten pa je zaradi svojega
biološkega modusa: ko se začne šolanje, začneta kulturni in bio-
loški proces potekati vzporedno, in se skupaj stekata v idealni
uravnoteženi plod in sad obeh procesov, kjer njuna prispevka
nista več ločljiva: v dozorelega odraslega. (Nemara bi morali v tej
luči ponovno razložiti slovito »teorijo« o akceleraciji fiziološkega
razvoja mladostnikov: kot postopno zginevanje tistih družbeno-
-zgodovinskih vzrokov, ki so v nekem določenem obdobju kapita-
listične družbene formacije porajali specifično civilizacijsko »re-
tardacijo« fiziološkega zorenja; vendar pa so vsi ti pojmi hudo
nenatančni, saj predpostavljajo nekakšen »objektivni« čas člove-
kovega organizma, ki naj bi bil čisto naraven in »nad« civilizacij-
skimi specifičnostmi). Značilno je seveda, da je otroštvo za to
šolsko ideologijo čista divjina: čeprav v specifični ideologiji otrošt-
va stvari ne potekajo drugače (struktura ideološkega diskurza je v
bistvu ista), pa to kaže na delni antagonizem med družino in šolo
—■ med zasebno in javno sfero.
— Referenčni okvir, v katerem smo si postavljali dosedanja
vprašanja, je bila meščanska družba v svoji, denimo, klasični ob-
liki; to seveda ni bila nikakršna poljubna domislica: ta družba
namreč prinese klasične oblike »mladinske problematike« — in te
obilke se v nekaterih posebnih sferah (šolstvo, vzgoja, ideologija v
7
ožjem pomenu, kultura, umetnost...) ohranijo še dolgo potem,
ko je klasična oblika meščanske družbe že propadla, še celo po-
tem, ko je socialistična revolucija že uničila ekonomske temelje
same te družbe. Ker pa je naša želja, da bi spodbudili k analizi
neenakega razvoja različnih družbenih ravnin po socialistični re-
voluciji, moramo hkrati upoštevati tudi tiste preobrazbe, ki jih v
našo problematiko vnaša tako imenovana postindustrijska družba
(tj. po naše pozni kapitalizem, ki je prav v našem zgodovinskem
trenutku izjemno ofenziven — ne nazadnje tudi na ideološkem
področju).
Neposredni učinek sodobne avtomatske tehnologije v kapita-
listični družbi je, da delovno silo v njeni »naturnosti« še bolj
biologizira. V tem pomenu, da delavec res prinaša zgolj živo te-
lesno podlago in mu je vse znanje (tisto, ki menda postaja pri sle-
herniku vse večje) dano »od družbe«, tj. diktirano z delovnim pro-
cesom; in da se ta biološki čas nenehno reproducira: delavec ni-
koli ne bo dozorel, v ritmičnih presledkih bo moral znova in znova
skoz učni proces (vse hitrejše zastarevanje znanja, tj. tehnologije).
Učna doba, prej ena redkih razločevalnih potez mladosti, se po-
daljšuje — v limiti čez celotno življenje. Ideologi sodobnega kapi-
talizma bi nas radi prepričali, da ima ta proces nekakšno zvezo
z dviganjem splošne kulturne ravni: a kapital delavcu nikoli ni
dal več »kulture« od tistega znanja, ki je bilo potrebno za eksploa-
tacijo. človekoljubi sodobne »civilizacije« nemara mislijo druga-
če — delajo isto. Posledica je, da se zdaj vsakdo čuti mlad —
torej nezadosten. Prevladujoča moda je sicer vesela, ker je mla-
dostna, kar v svoji dinamiki tudi ustreza proizvajalcem nepotreb-
nih dobrin in vsaj tu rešuje problem hiperprodukcije — a zaman
si sodobni delavec nadeva hipijska oblačila, pritisk se povečuje.
Romantična nostalgija ni več mogoča, zgubilo se je še tistih nekaj
razločevalnih potez, za katere se nam je zdelo, da opredeljujejo
mladino, in njena dvojna (družbena/induvidualna) narava je shla-
pela: ideološka past očitno ne dela več. Toda na njeno mesto je
prišlo tisto, kar navdaja z grozo študentske in sploh levičarske
ideologe: kar je včeraj oblačila ekstremistična mladež, danes nosi
višji srednji sloj, da se tako loči od srednjega (tj, univerzalnega)
meščanstva, ki si bo isto nadelo jutri. Stvar ne ostaja pri obla-
čilih, a naj ta zgled zadostuje, saj je z vsem drugim (z »idejami«)
enako — in poteka na prav ta vestimentami način. Preobleke naj
kar ostanejo v družini: samo da kako leto zorijo v omari; kar sin
dovrže, naj skrbno shrani oče. Ce levičarji danes v tem vidijo po-
besneli imperializem kapitalizma in svojo nemoč, jim damo prav,
a s temle poudarkom: to je njihova nemoč in besnilo imperializma
v agoniji. Pred leti smo ob skušnjah revolucionarnega leta 1968 v
takratni prilogi Probelmov razmišljali podobno kakor današnji
levičarji: a le zato, da bi dognali, kako levičarstvo še pripada temu
kapitalizmu in njegovemu imperializmu. Danes lahko v tej »de-
viaciji« vidimo tudi revolucionarno razsežnost — seveda v širšem
obzorju razrednega boja.
Kakor je bila nekoč mladost privilegij tistih, ki jim ni bilo
treba že od sedmega — ali trinajstega — ali petnajstega leta de-
lati, ugodnost tistih, ki so lahko lovili mladostne ideale po gimna-
zijskih dvoriščih in univerzitetnih avlah (s svetohlinsko bolečino
v srcu za tistimi davnimi in kratkimi časi, ko se je to lahko še
8
počelo na napoleonovskem polju slave) — je danes le še ena iz-
med demokratiziranih pravic, zato pa nihče nima pravice do zrele
resignacije. Ce se je mladost včasih še dalo kupiti z očetovim
lisjaštvom, se zrelost plačuje z življenjem: kar so nekateri pisci
že vedeli — v sijajno opravičilo današnjim pisunom, ki jim ni tre-
ba nikoli dorasli. Ki se ne smejo postarati, večni Rimbaudi, avant-
gardni subverzivci pri petintridesetih. Kar seveda ne pomeni, da
ne držijo ogledala svojemu času: pripomnimo samo, da še preveč,
in malo verjetnega radoznaleža, ki ga zanima ta zgodba, uprizor-
jena še za stopnico niže in z dobro desetletje mlajšimi igralci,
napotimo na drugo polovico tega snopiča.
— Do množične vpeljave strojev, torej v času pred kapitali-
stično industrijo, so otroci v delovnem procesu lahko opravljali
le obrobna in pomožna dela, mladeniči so bili vajenci in so v
varnem objemu cehovskega razmerja napredovali do pomočnika
— njihovo doraščanje je bilo vpeljevanje v skrivnosti obrti in na-
turno dozorevanje ni bilo ločljivo od kulturnega uvajanja; stroji
potegnejo v industrijo množico delavstva, zahtevajo manj poseb-
nega znanja in starostne razlike zanje niso več toliko pomembne:
začnejo zaposlovati vse mlajše delavce, prav dc» otrok — in izko-
riščanje postaja tako katastrofalno, da ga mora država omejiti:
prvi časi kapitalističnega mašinizma grozijo fizično iztrebiti pro-
letariat, pobesnelo privatno iniciativo mora omejiti meščansk:j
država v samem interesu vladajočega razreda. Bolj ko se razvija
strojna tehnologija, manj je vredna delavčeva osebna kvalifikacija,
ceni se kvečjemu prilagodljivost, ki pa ni toliko posameznikova
odlika kolikor obča nujnost (čeprav jo bodo sto let pozneje merili
z raznimi testi posameznikove »inteligenčnosti«) — in kdo bi po-
tem še štel leta, ki krivijo delavčev hrbet: s stališča kapitala je
pomembno pač živo delo, in v tej luči se cenijo njegove lastnosti,
med njimi tudi biološka starost ali mladost. Tisto, kar je v tej
zadnji besedi morebiti evforičnega, je vse zunaj delovnega pro-
cesa — torej tudi pridržano razredom, ki se jim z delom ni treba
ukvarjati drugače kakor na način prekladanja, obračanja njego-
vega denarnega kristala, kvečjemu še na način vodenja ali, moder-
neje, »organiziranja«. Poetična mladostna zarja izbrancev je tako
negativ noči, v kateri živi množica: temna zarja.
Ko se pozneje v drugi polovici 19. stoletja ta težnja obrne in
razvoj tehnologije spet spodbuja usposabljanje delavca, se zdi, da
se pravica do mladosti vendarle demokratizira: biološko ne-merilo
se umakne edinemu sodobnemu družbenemu kriteriju za mladost,
možnosti, da se osebek vključi v proces šolanja. V prvem času
seveda na način pridobivanja ozke kvalifikacije (in je »splošna«
izobrazba spet privilegij vladajočih razredov), pozneje pa, ko av-
tomatska tehnologija delo intelektualizira in spet zahteva prožno
prilagodljivost, tokrat na višji ravni nekakšne intelektualne gibč-
nosti (hitro prisvajanje novih tehnik, obrazcev itn.) — na način
»splošne kultivacije«, tako da postajajo vse širši sloji deležni
»kulture« vladajočega razreda. Temu pravijo postindustrijska
družba in kulturni dvig množic: in kakor je kapitalizem fizično
proizvedel lastnega grobarja, ga zdaj začc/ija (vsaj začenja!) tudi
teoretično usposabljati — ali, natančneje: ga seznanja s svojo raz-
redno kulturo in mu tako daje podlago, da se sam usposobi in to
kulturo revolucionira. Toda ko smo tako že skorajda držali nekaj
9
oprijemljivega, s čimer opredeliti mladino, se nam ta pojem spet
razpoči kakor mehurček: zdaj so vsi mladi (vsaj po edinem druž-
benem merilu — »šolljivosti«). Prej nihče, zdaj vsi: prej mladost
privilegij, zdaj privilegij zrela starost.
Pa vendar je prav ta čas prinesel najbolj množična in najbolj
revolucionarna mladinska gibanja v zgodovini kapitalizma: pred-
vsem gibanja, ki se nemara sploh prvič družbeno prikazujejo kot
mladinska. — Toda kdo jih tako prikazuje: da ni ta predstava sa-
mo zapoznel ideološki in torej dvakrat napačen refleks tiste stare
meščanske družbe, ki se je že dolgo tega sama pokopala in ki
zdaj išče krivca v nevzgojeni mladini (pozabljajoč seveda, kakor
običajno, da gojenec potrebuje vzgojitelja in da mora vzgojitelj
sam biti vzgajan).
Ideologi sodobne meščanske družbe skušajo misliti to doga-
janje v okviru vdora marginalnih skupin na družbeno prizorišče,
vdora, ki da je značilen za postindustrijsko družbo in ki naj bi
govoril o njeni nerepresivni, heterogeno strukturirani naravi. Ta
teorija natančno izraža željo sistema: sistem poznega kapitalizma
si želi, da bi se stvar dogajala kot vdor obrobnih skupin, rad bi,
da bi šlo samo in zgolj za njegovo razširjanje in notranjo struk-
turacijo (za »implozijo«) — in na vso moč si prizadeva, da bi do-
gajanje vklenil v obrazce, ki ustrezajo tej njegovi predstavi in tej
njegovi želji: zakaj le tako lahko obstane kljub kontradikcijam,
ki ga razžirajo. To je način, kako se lahko (še) upira: da požira in
požira; a požira lahko samo na natančno določen način: na način
homogenizacije. Svojemu staremu kolesju skuša podaljšati življe-
nje s to mlado hrano — in izdelal si je mogočno predelovalno ma-
šinerijo, ki naj homogenizira tisto, kar zanj nikoli ne more biti
nič drugega kakor smrtni strup: od televizije, radia in tiska do
šolskega in vzgojnega sistema, od političnega sistema in razredne
»umetnosti« kot posebno uspešnega ideološkega aparata (morebiti
tudi za »izvoz«) do oborožene represije ...
Kar razglašajo za možnost nove svobode, je nujnost starega
zatiranja; ko ni več belih lis na zemljevidu kolonizacije, se impe-
rializem loti domače divjine: telesa, ki ga ne vklepajo več spone
mehanskega dela, družbenih getov, kamor med pederaste, inte-
lektualce, »blazneže« in otroke cvetja neuspešno potiska tudi je-
kleno pest proletariata. In med temi marginalnimi skupinami tudi
mladostnikov. Ker se jih tako loteva, pač nujno briše prav tisto,
kar vsako izmed teh skupin povezuje v skupino, kar jo zadržuje na
robu »družbenega sistema« in kar jo slednjič v nekem trenutku
požene na sredino družbenega prizorišča: »spregleduje« njihovo
specifičnost. Kakor bi pri ameriških črncih to specifičnost nemara
lahko iskali v posebni povezavi protiimperialističnega nacionalizma
z razrednim bojem, v spoju, značilnem za naše stoletje (primer za
to je tudi jugoslovanska revolucija), in bi morali pri homoseksual-
cih seči na čisto drug nivo in specifičnost iskati v permisivnosti
sodobne buržoazne družbe, katere srkalna moč kaže le na temelj-
no nesposobnost, da bi še zadržala razkrajajoča jo protislovja —
tako bi pri mladini bržčas lahko ugotovili, da je njena specifič-
nost v tem, da nima specifičnosti. (In strukturalna analiza nas je
nemara doslej le naučila, da tudi v negativni opredelitvi vidimo
opredelitev — če ne celo opredelitev par excellence). Stvarna pod-
laga mladostniškega upora je danes splošna kriza šolskega in
10
vzgojnega sistema kot prevladujočega ideološkega aparata meščan-
ske družbe — in če je glavno »sodobno« merilo za mladino »šol-
ljivost«, je pač jasno, da njeno gibanje nosi kontradikcija, ki je
vsekakor globlja kakor kakršnekoli umišljene značilnosti mladin-
ske psihologije. To velja — nemara še toliko bolj — tudi za mla-
dostnike, ki so že vključeni v delovni proces: saj se vajencu nje-
gova mladost kaže predvsem v tem, da ima njegova delovna sila
nižjo ceno — ker se mora pač še »učiti«. Tako da naj bi z nepla-
čanim delom plačeval svojo tehnično-ideološko »obdelavo«.
Zasedba fakultete ima tako z mladostništvom prav toliko zve-
ze, kolikor je ima rudarska stavka z, denimo, štiridesetletništvom.
Zato je tudi »študentsko gibanje« notranje raznorodno, tako da bi
o njem pravzaprav le z veliko površnostjo lahko govorili v ednini:
saj »izraža« vrsto neenakih protislovij, v katerih isti členi nimajo
vselej enakih vlog. Na eni strani študentski interesi niso v anta-
gonističnem nasprotju z interesi gospodarske tehnokracije in dr-
ža\Tie ali univerzitetne birokracije: študenti so obema podmladek
in z razmeroma minimalno abstinenco (kolikor je sploh potrebna
glede na to, da se študenti v veliki meri novačijo iz premožnejših
slojev) si kupijo vstopnico za privilegirane družbene plasti. S tega
stališča so njihovi spopadi z drugimi univerzitetnimi in družbe-
nimi dejavniki rešljivi na podlagi kompromisov in dogovarjanja
o »več« ali »manj«. Študentska uradna organizacija je (poleg kla-
sičnega liberalno-demokratičnega stališča) navsezadnje večinoma
uveljavljala takšno »sindikalistično« usmeritev, kar najbolje po-
nazarja njihov »boj« za priznanje delovnega statusa študentov:
hoteli so se pač izenačiti s svojimi »nasprotniki«, hoteli so prizna-
nje, da so njihovi mlajši dvojniki — kar jim je pravzaprav uspelo,
in nenavadno bi bilo, če jim ne bi bilo — saj se jim je zadeva
pač posrečila, še preden so sploh pomislili nanjo, v trenutku, ko
je prvi slušatelj dobil indeks na prvem meščanskem vseučilišču.
Njihova logika je seveda čisto protestantsko etična: da je študij
investicija za družbeno potrebno delo; tudi to je precej banalen
stavek, samo da je z astronomskega vidika, odkoder ga je edinole
mogoče izreči, pač prav vse družbeno koristna investicija. Ali pa,
preprosteje, kar sprejmimo njihovo logiko: če je visokošolski štu-
dij delo zato, ker je priprava na družbeno koristno delo, zakaj bi
ne bil delo srednješolski študij — saj odhaja več mladih delat
naravnost iz srednjih šol; in zakaj ne osnovna šola — saj jo mora
imeti vsak delavec; in tako naprej nazaj do otroštva — tu pa se
postavi neprijetno vprašanje: zakaj pa vzgajanje otrok v družini
ni priznano za družbeno potrebno delo (vsaj ne v dobesednem
pomenu z vsemi pravnimi in socialnimi pravicami, ki izhajajo iz
dela)? Kaj pa materinstvo — in gospodinjenje? — študentska lo-
gika temelji na tisti meščanski ideologiji, o kateri smo nekaj po-
vedali že v zvezi s pravljico o Trnuljčici — in ki prav navsezadnje
lahko privleče na dan edinole legalistično-meščanski argument, da
so študenti navadno že polnoletni in polnopravni državljani.
Na drugi strani so seveda študenti znotraj šolskega sistema
potisnjeni na dno (toda tudi v tem se ne ločijo od drugih »učen-
cev«): njihova vloga, naloga in nagrada so v tem, da se vključijo
v monolog, ki odmeva po starih dvoranah, in da zatrejo vse, kar
bi lahko prinesli od zunaj; že samo to, da se del te mladine upira
in tako zavrača perspektivo vzpona med privilegirance, kaže, da
11
sta ta represija in žrtev tolikšni, da ju ne odtehta nekaj snovnih
dobrin in varljivi ugled malomeščanskega belega ovratnika. Vrh
tega postajajo tudi ti dvoumni privilegiji, ki jih daje univerzitetna
diploma, vse manj zanesljivi: v splošni težnji po podaljševanju
učne dobe postaja univerza vse bolj podaljšek srednje šole — pri
tem pa se kaže pravo naličje »demokratizacije« znanja v meščan-
ski di-užbi: učenje se bo podaljševalo po kopitu srednje šole, uni-
verzi je treba odvzeti njene arhaične privilegije, zdaj bo linearno
nadaljevanje vpeljanega vzorca, za množico naj bo dostopna de-
gradirana diploma, zato pa bomo za staro elito ustanovili nove
stopnje: magisterije, doktorate ... Podaljševanje študija je tudi
preseljevanje »elite« z ene stopnje na drugo, šopirjenje z novimi
nazivi, nakupovanje novih vstopnic... karikatura srednjega veka
kakor so hipiji farsa zgodnjega krščanstva.
Toda prav tako kakor se stopnice te »nove« »duhovne« hierar-
hije zgubljajo pod nebo, ki ga množice ne bodo nikoli dosegle —
če ne tistega dne, ko ga bodo zrušile v prav — prav tako je stop-
nišče vselej že pripravljeno, da se po njem razporedijo otroci v
najnežnejši mladosti: ali niso tisti najrazličnejši testi, ki merijo
od inteligenčnosti do družbene prilagodljivosti (kakor da bi ob-
stajala razredno nevtralna pamet in nerazredna prilagodljivost),
nekakšno avtomatično stopnišče, na katero stopiš, ko te »presku-
sijo«, tik preden stopiš v šolo — in ki te, če že nisi posebno ne-
roden ali če se preveč ne nagiblješ navzven, popeljejo na mesto,
ki te čaka že od samega začetka? Kaj namreč merijo ti testi?
Prek otroka ocenjujejo in rangirajo pač neposredno njegovo dru-
žino, tj. njegovo družbeno-razredno poreklo — in seveda z nor-
mami »zdrave pameti«, ki je bržčas lahko le meščanska: in status,
ki ga tako odmerimo otroku, je nagrada za njegovo rojstvo ali
kazen za grehe drugih — če že ne staršev, kar je nemara mejni
in zanemarljiv primer, pač večinoma in pertinentno tistih, ki to
smetano, ukradeno njegovemu razredu, polagajo svojemu zarodu
v zibel. S kakšno naravnostjo in s kolikšnim lahkovernim zaupa-
njem v vsakovrstno »znanost« se ta praksa (ta razredna praksa)
širi v socialističnem šolskem sistemu, nas vsekakor mora opo-
zoriti na vampirizem napol pokopanih meščanskih »oblik« v druž-
beni vrhnji stavbi.---
---Na začetku smo se vprašali, kako je mogoče govoriti
o mladini — in na teh straneh smo nekoliko opisali, kako o mla-
dini ni mogoče govoriti. Izbrali smo to »negativno« stran, ki »ni
mogoča«, pa vendarle prežema toliko zapisov, govorov o mladih
ljudeh, toliko praktičnih ravnanj z njimi: ker smo menili da je
uvodna naloga, da spodbijemo meščanski ideološki pojmovnik o
mladini; ker smo spodbijajoč ta pojmovni aparat lahko pokazali
na nekatere objektivne družbene predpostavke, iz katerih izhaja
na način »lažne«, a v razredno korist delujoče zavesti; ker ne
glede na besedno igro pri sodbi o možnosti negativ opredeljuje le
tisto, kar sam zanika —, in s tem odpira prosto polje tistemu, kar
najbolje afirmira tako, da se mu, potem ko mu je vtrl pot, z nje
ponižno umakne. Kar je bržčas prava naloga uvoda — tistih vrstic,
ki neko polje zamejujsjo, vanj prav toliko vpeljujejo hipotetič-
nega nedolžnega mimoidočega, kolikor ta prostor za njegovega,
njemu pripadajočega in vselej že oboroženega bralca razpirajo,
12
vrstic, ki torej občrtujejo tistih nekaj brazd, njiv ali poti, na kate-
re so vselej že naletele, in jih razstrejo v polje: a same še niso
»v« njem.
15. — 27. avgusta 1974
Rastko Močnik
Opomba: To številko o »mladinski problematiki« je uredništvo pri-
pravilo v sodelovanju z izdajateljem, predsedstvom republiške konfe-
rence Zveze mladine Slovenije; natis te številke je Zveza mladine
podprla s posebno dotacijo.
13
PISMO o SOCIALNI PATOLOGIJI
MED MLADIMI
Dragi tovariši,
prejel sem vaše pismo — prijazno vabilo k sodelovanju v
vaši reviji. Lahko mi verjamete, da bi vam rad ustregel. Vpra-
šanje je pa, ali je to, kar jaz vem in znam povedati, zares prav
isto, kar pričakujete od mene. Mogoče o svetu, v katerem dei-
lam in razmišljam, le nimate prave podobe. Zato čutim za
svojo dolžnost, da se vam po tej plati predstavim. To bi pa
rad storil kolikor mogoče iskreno, ne oziraje se na to, v kakš-
ni meri s tem sam načenjam svoj morebitni ugled, ki tako in
tako ne bi bil zaslužen, če je zgrajen na nerealnih predpostav-
kah. Iskrenost se mi vidi tukaj izredno pomembna, ker govo-
rimo o »mladini«, in ker sem v komunikacijah z mladimi ose-
bami — svojimi klienti, študenti in doma — vajen, da se mo-
je izjave prav obsesivno testirajo v tem smislu, ali za njimi
stoji v resnici moje polno in pošteno prepričanje, ali pa da
je moje govoričenje spet ena od mnogih fint v sistemu prije-
mov, s katerimi si institucionalizirana družba prizadeva uti-
rati mišljenje in čustvovanje mladih oseb na račun tiste celo-
vitosti emocij in agiranja, ki ustvarja pri odločitvah občutje
spontanosti. Tu mi pade na misel, da bi to utegnil biti tudi
eden od kriterijev mladosti, namreč, da je človek prenehal
biti mlad takrat, ko definitivno sprejme (ali mora v družbe-
nem interesu sprejeti?) sistem prikrivanj, izmikanj, izkriv-
ljanj, skratka laži, na škodo tiste spontanosti.
Najprej o mojem odnosu do vaše revije. Prejemam jo
redno, pregledujem njeno vsebino, se skušam poglobiti v eno
ali drugo razpravo, vendar izvečine z otožnostjo ugotavljam,
da je moja filozofska izobrazba prešibka, da bi tem razmiš-
ljanjem mogel slediti. Pri mojih letih ni upanja, da bi ta de-
ficit popravil. Tolažim se pa s tem, da zaradi tega nemara
vendarle ne izgubim preveč pri obravnavanju zdravstvenih in
eksistenčnih problemov svojih klicntov (in svojih lastnih
tudi).
Glede svojih klientov (ti pa predstavljajo kakih 80%
vseh oseb, s katerimi — odkar sem postal psihiater — v vsak-
danjem življenju komuniciram) naj povem, da so to osebe
obeh spolov, v starosti od 5 (in manj) do 80 (in več) let, naj-
različnejših poklicev od gozdnega delavca do univerzitetnega
profesorja, od duhovnika do krupjeja, od čistilke do politič-
ne delavke, ki so v svojem doživljanju in vedenju premaknje-
ni v takšni meri od družbeno običajnega, da sami preveč trpe
ali pa da preveč trpe ljudje okoli njih. Razumljivo je, da se
»družbeno običajno« menja v času in glede na kraj (vzemimo
primer seksualnega vedenja ali pa uživanja alkohola oziroma
drugačnih drog). Zaradi tega tudi ni vselej lahko presoditi,
kaj je že patološko in kaj še ni, pa tudi to ali ni mogoče pre-
maknjen le pogled one družbene skupine, ki o nekem posa-
mezniku izreka mnenje, da je duševno devianten. Psihiater,
ki ga njegov službeni položaj potiska v takšne dileme, se znaj-
14
de zato cesto med nakovalom — družbo (ki mu očita, da po-
maga nekaterim ljudem, izmikati se družbenim normativom)
in kladivom — »pacientom« (ki slika in obsoja družbene pri-
tiske, kot abnormne, pa proži na psihiatra očitke, da skuša
prilagajati ljudi, ki so dekompenzirali pod pezo teh pretira-
nih bremen, na prav iste neustrezne družbene norme\
Najbrž ni prav prepuščati samo psihiatru odločanje o
tem, kje je patologija ali pri posamezniku, ki ga ponujajo psi-
hiatru v obravnavanje ali pri družbi, ki želi izvesti ta premik.
Res je pa tudi, da bi ustrezni družbeni činitelji, ki naj bi so-
ustvarjali merila duševne normalnosti in pomagali postavljati
meje duševne patologije (bodisi že v vsakdanji praksi, ali te-
rapiji in rehabilitaciji teh oseb, ali pa z dolgoročnimi razisko-
vanji) morali spoznati in tudi emocionalno sprejeti iz prakse
zrastle temeljne zakonitosti dinamične psihologije, ki nas po
dosedanjih izkušnjah lahko privedejo najbliže razumevanju
človekove osebnosti in vedenja posameznika v družbenem
okolju. Toda pri nas na Slovenskem kot da je takšen pogled
na človeka (dinamično psihološki oz. analitski) še vedno ta-
bu; saj si drugače ne moremo razložiti dejstva, da še danes
nimamo v prevodu nobenega originalnega dela Sigmunda
Freuda, Alfreda Adlerja, Carla Gustava Junga, Haralda
Schultz-Henckeja, Annemarie Diikrssenove in drugih avtor-
jev, ki so ob številnih praktičnih izkušnjah odkrivali zavest-
ne in izvenzavestne psihične dinamizme, s katerimi si v po-
glavitnem lahko razložimo človekovo doživljanje in ravnanje,
ne samo v okviru patološkega, temveč tudi normalnega re-
agiranja. Obravnavanje človeških problemov po teh — »ana-
litskih« — vzorcih vključuje pripravljenost terapevta, da ka-
darkoli obrne analitski pogled tudi proti samemu sebi, češ,
ali je inštrument, s katerim razčlenjuje osebnost drugega člo-
veka in skuša vplivati nanjo (ta inštrument je pa terapevto-
va lastna osebnost^, zares dovolj zanesljiv. Razumljivo je, da
isti obveznosti — občasnega obračanja kritičnega (oz. analit-
skega) pogleda vase in v svojo aktivnost — podležejo tudi
oni nemedicinski delavci, ki se spuščajo v raziskovanje in
drugačno obravnavanje deviantnih oseb ali populacij in kro-
je družbene norme.
Med klienti, ki se znajdejo v psihiatrovi ordinaciji ali
posvetovalnici, so tudi »mladi«. Tule pojmujem pod tem na-
zivom doraščajoče osebe, adolescente, mlade ljudi torej v
onem starostnem obdobju, ki ga označuje Erikson^ kot čas
iskanja svoje identitete, »psihosocialna razvojna etapa med
otroštvom in odraslostjo, pa tudi med moralo, vcepljeno v
otroštvu, ter etiko, ki naj jo razvije odrasli.«
Kakšni so glavni čustveni oz. osebnostni problemi, s ka-
terimi prihajajo »mladi« na posvet?
Težave v zvezi s seksualnim zorenjem bodo v tem obdob-
ju ostale še naprej pomemben vir emocionalnih stisk, čeprav
je spremenjena družbena situacija in z njo v zvezi detabuira-
nje te problematike v povojnem obdobju, pomembno ublažila
psihosocialne pritiske, ki dajejo temu izseku razvoja konflikt-
ni karakter. Ne bi se želel ustavljati niti pri tej, niti pri ne-
15
katerih poredkejših psihopatoloških manifestacijah adoles-
centnega obdobja.
Vsekakor se pa moramo tu poglobiti v dva socialno pa-
tološka pojava, značilna za obdobje doraščanja: samomoril-
nosti in narkomanije. Ne zato, da bi bili plat zvona, ker po
mojem ne v prvem, ne v drugem primeru za to ni razloga. Am-
pak zato, ker mogoče ta dva pojava lahko pomagata osvetliti
situacijo mladega človeka, oziroma vsaj njegove emocionalne
potrebe v današnjem svetu.
V letu 1972. je bilo Centru za prevencijo samomora SRS
pri Klinični bolnišnici za psihiatrijo v Ljubljani prijavljenih
473 uspelih samomorov in 621 samomorilnih poskusov v Slo-
veniji*. Medtem, ko je prva številka realna, druga gotovo ni,
saj bi v skladu z ugotovitvami drugod po svetu pričakovali
samomorilnih poskusov vsaj petkrat toliko, kot je registri-
ranih uspelih samomorov.
Da bi začutili, kaj iz frekvence in strukture samomoril-
nosti v kaki populaciji lahko sklepamo, se je treba seznaniti
z nekaterimi splošnimi ugotovitvami o tem socialno patološ-
kem pojavu.
Približno ena tretjina uspelih samomorov predstavlja
končni iztek duševnih bolezni tiste vrste, ki jim je vzroke
iskati pretežno v vrojenih dispozicijah (ni pr. endogene de-
presije, shizofrenija, epileptičnih psihoz). Pri ostalih dveh
tretjinah samomorov pa iščemo vzroke v steku raznovrstnih
psiholoških in socialnih obremenitev ter konfliktih, ki iz teh
situacij izvirajo. Pri tem pa samomorilnega dejanja ne sme-
mo smatrati le kot neposredno reakcijo na aktualne psihoso-
cialne pritiske, temveč gre povečini za izid dolgotrajnega pro-
cesa, ki je začel že v onem zgodnjem obdobju, ko se oblikuje
človekova osebnost in ko neugodne psihohigienske okoliščine
v družini lahko odločno vplivajo na osebnostno strukturo,
tako na pr. da zapuste človeku kot trajni vzorec reagiranja na
življenjske obremenitve nekako depresivno, defetistično držo,
ki kajpada ob ustreznih aktualnih konfliktih človeka prej
spravi na tir samomorilnega reagiranja (Ringel: presuicidalni
sindrom').
Druga pomembna zakonitost samomorilnega vedenja —
nanjo je opozoril Stengel* — je pa ambitendentnost oziroma
antinomičnost gibal, ki do tega dejanja končno privedejo:
analiza motivov samomorilnih dejanj namreč v večini prime-
rov pokaže, da človek v stiski, ko se odloča za takšno deja-
nje, po eni plati res teži v smrt, po drugi plati pa hkrati (prav
takšne navidezne absurdnosti je na pr. mogoče zadovoljivo
dojeti ob poznavanju izvenzavestnih mehanizmov in sploh
psihodinamskih zakonitosti) želi doseči lepše in varnejše živ-
ljenje, pač ker je dejanje tudi apel na bližnje in družbo naj
obupancu pomagajo. Ta funkcija apela je v ospredju pri onih
samomorilnih dejanjih, ki ostanejo pri poskusih, čeprav jo
— vsaj prikrito — neredkoma post mortem odkrijemo tudi
v primerih uspelih samomorov.
Uspeli samomor je stvar odraslih in moških oseb. Samo-
morilni poskus — stvar mladih in pretežno žensk. Tako je z
redkimi izjemami povsod po svetu in tudi pri nas: v letu 1972
1a
je v Sloveniji s samomorom zaključilo 473 oseb in je od teh
bilo 359 moških (kar pomeni na 100 žensk 314 moških); od
vseh oseb, ki so napravile samomor, jih je bilo starih do 19
let le 4,9%. Od 621 oseb, ki so bile istega leta prijavljene re-
gistru zaradi samomorilnega poskusa, je bilo pa moških le
174 (na 100 žensk 39 moških), in do 19 let starih med njimi
33,7 %. Torej je mladim, zlasti ženskega spola vsekakor bHžja
ona vrsta samomorilnega vedenja, ki je v bistvu klic na po-
moč in mu smoter ni smrt. Ce vidimo potemtakem pri mla-
dih v samomorilnem vedenju marsikdaj nekake manipulativ-
ne težnje, pa vendar tudi do teh dejanj ne smemo biti brez-
brižni, kajti izkušnje kažejo, da oni, ki je samomor poskusil,
z večjo verjetnostjo po tej poti tudi konča'.
Kot kažejo dosedanje raziskave, so značilnosti samomora
v Sloveniji: zelo visok (tudi v svetovnem merilu) koeficient
samomora (1972: 27,4), devetkrat višji, kot je bil pred 100
leti; neobičajno izrazito prevladovanje moških nad ženskami
med osebami, ki napravijo samomor (1972: ž. : m. = 1:3,1),
nadpoprečna pogostnost alkoholizma pri osebah, ki končajo
s samomorom; nekoliko bolj, vendar ne pomembno napeta
krivulja starostne strukture samomorilne populacije v mlaj-
ših letnikih^.
Vzroki suicidalnosti so številni in pestri in je treba raz-
likovati vsaj one, ki ustvarjajo večjo dispozicijo za suicidal-
no reagiranje (na pr.: genetski faktorji; »nacionalni karak-
ter«; disponiranost raznih subkultur za samomor; psihohi-
gienske okoliščine v družini) od provokativnih faktorjev (me-
teorološki činitelji (?); širše družbeni, oz. politični pritiski;
obremenitve v delovni organizaciji, šoli in pod.; družinski pri-
tiski; alkohol, droge'. Naj citiram'' nekaj ugotovitev in dom-
nev^ ki žele pojasniti posebnosti samomora pri nas.
Dominantne osebnostne poteze poprečnega Slovenca so
depresivno anankastične. Vodilno načelo mu je nekoliko ne-
vrotsko prenapeta storilnost. Neuspeh hudo prizadene nje-
govo občutje lastne veljave in pobuja samokaznovalne težnje.
Takšna orientacija v življenju pa približa človeku misel na
oni vidik suicidalnega dejanja, ki vodi do samouničenja. Ne-
koliko rigidna usmerjenost v storilnost, ki pušča bolj ob stra-
ni druge žvljenjsko pomembne težnje, je sploh bližje moš-
kemu spolu, pri nas se pa zdi ta posebnost pri moških še pou-
darjena in hkrati usodno zapletena v kombinacijo s samo-
kaznovalnimi težnjami pa je zato izid samomorilnega dejanja
pri naših moških tudi tako pogostoma fatalen.
Prej omenjene poteze našega »narodnega značaja« pove-
zujejo mnogi s stoletno represijo, ki jo je slovenski narod
prestajal (Debenjak 1969). Suicidalno vedenje pa je pri nas
začelo postajati pogostnejše z boljšanjem našega nacionalne-
ga in ekonomskega položaja, zlasti še po zadnji vojni, ko nas
začne obvladovati »potrošniška slepota« (Rus 1969) ali kot
pravi Cerne (1969);
Postajamo družba množične potrošnje, ki mora ra-
čunati z zakonitostjo, da s kopičenjem materialnega bla-
gostanja raste sorazmerno tudi število teh pojavov,
namreč nevrotskih in psihosomatskih bolezni, kriminali-
17
tete, samomorov in drugih socialno patoloških pojavov
na ozadju splošnega »etično-kulturnega siromaštva«.
Mogoče bi lahko sklepali, da Slovenci temu — ob-
jektivno bolj ugodnemu položaju nismo kos, da predstav-
lja ta položaj (spet v smislu neoanalitskih avtorjev) »iz-
kušnjavno situacijo« (Versuchungssituation), v kateri
smo »dekompenzirali«, tako da sta nas premagali po-
trošniška mrzlica in hlastavica po uspehu — pač ker
spričo zavrtosti na teh dveh področjih tu težko ujamemo
pravo mero. Potrošniška ihta in lov za uspehom drobita
našo družbo, družine se zapirajo vase, se pa hkrati rah-
ljajo tudi vezi med družinskimi člani. Navzlic industriali-
zaciji, urbanizaciji in mondializaciji, izredno poživljenim
zunanjim komunikacijam med ljudmi, je človek, v mno-
žici danes bolj sam, pa zaradi tega doživlja več tesnobe,
notranjih konfliktov in dilem, ki jih ob pomanjkanju du-
hovne (mogoče bi lahko rekli emocialne) opore teže raz-
rešuje pa ga ta situacija zato tudi pogosteje privede v
depresivnost, alkoholizem in na samomorilne misli.
Vtis imamo, da je oče v družinah suicidalnih oseb
zelo pogosto insuficienten, submisiven in »odsoten«. Po
drugi plati pa kaže, da potem »ex vacuo« mati prevzame
v družini dominantno v ogo, oziroma se vsaj trudi ureja-
ti stvari kakor ve in zna, žal pa ni pri tem dovolj uspeš-
na. Znano nam je, da je takšna situacija tudi v družinah
alkoholikov (ki so tudi med očeti suicidalnih oseb pogo-
sti), pa se seveda moramo vprašati, kakšna je odvisnost
med tema dvema pojavoma.
Razumljivo je potem, da je ozračje v teh domovih
po večini konfliktno, ali pa vsaj ne nudi ustrezne topline.
Kritičnemu očesu ne bo težko najti raznih hib in vrzeli
v citiranih ugotovitvah. Te raziskave so opravljali večidel psi-
hiatri, ki jih tišči surova nazornost posameznih samomorilnih
primerov v vsakdanji praksi. Gotovo je pa, da psihiatri sami
niso za raziskovanje takih družbeno patoloških pojavov stro-
kovno dovolj opremljeni. Študije te vrste morajo biti zastav-
ljene široko interdisciplinirno in teamsko. Dosedanje izkuš-
nje kažejo, da smo pri poskusih takšnega sodelovanja še do-
kaj nebogljeni. Mogoče bi kak zelo »življenjski« ekonomist
znal dokazati, da izguba onih 500 oseb letno zaradi samomo-
ra ni zadostno opravičilo za vlaganje večjih družbenih sred-
stev v takšna raziskovanja, ker je dvomljivo, da bi iz teh raz-
iskovanj utegnila iziti sprejemljiva priporočila, ki bi mogla
bistveno vplivati na znižanje koeficienta samomora pri nas.
Vendar se je dobro zavedati, da manifestno suicidalnost (v
družbenem merilu) obdaja verjetno vselej precej širša cona
latentne samomorilnosti, prikrite avtoagresivnosti, ki najeda
vitalnost ljudstva. Odraz in znamenje tega so lahko: alkoho-
lizem in ostale toksikomanije, nezgodništvo, razna psihoso-
matska obolenja; o nekaterih teh pojavih pa vemo, da so pri
nas dokaj opazni. Pomembnost emocionalne klime, v kateri
bodoči suicidanti, alkoholiki in toksikomani doraščajo (= psi-
hohigienske razmere njihovega zgodnjega razvojnega obdob-
ja), nam narekuje usmerjati naš pogled še posebej v družino.
18
Izkušnje — tudi naših raziskovanj — pa kažejo, da si o tem
pomembnem elementu ni mogoče dobiti ustrezne podobe le s
kabinetnim študijem obstoječih ali ad hoc zbranih statistič-
nih podatkov, temveč mora raziskovalec prodreti v družino
(n. pr. suicidanta) samo in si neposredno napraviti celostni
vtis klime in vrednot, ki tam vladajo. Pri tem je pomembno
tudi, kako mladi člani družine vse to doživljajo. Čeprav re-
čemo, da je uspeli samomor v glavnem stvar odraslih ljudi,
se dispozicija za ta vzorec reagiranja le ustvari v mladih le-
tih.
Izmed prej omenjenih pojavov, ki ustvarjajo »halo« sui-
cidalnosti, so v okviru tehle razmišljanj vredne posebne po-
zornosti še narkomanije, saj je v njih veliko avtoagresivnosti
in gotovo predstavljajo enega od činiteljev, ki skrajšujejo
človekovo življenjsko dobo. Ne pa zaradi njihove morebitne
pogostosti: naslednji podatki epidemiologa verjetno lahko
pomirijo^".
Vtis o razprostranjenosti pojava narkomanij pri nas lah-
ko dobimo, ko pregledujemo klientelo Psihiatričnega dispan-
zerja v Ljubljani.
V letu 1973 se je nanovo prijavilo v dispanzerju 4341
oseb. Med njimi je bilo 830 (19%) alkoholikov, od tega 729
(87 7o) moških (poprečne starosti 40,0 let) in 101 (12,2%)
žensk (poprečne starosti 40,4 let).
Toksikomanov drugega tipa (izvečine gre res za zasvoje-
nost, v nekaterih primerih bi pa govorili lahko le o zlorabi
ali celo le o uživanju drog) je bilo vsega 62 (1,4% vseh pa-
cientov, ki so se v letu 1973 prvič prijavili na posvet). Od te-
ga števila je bilo 30 moških (poprečne starosti 28,5 let) in 32
žensk (poprečne starosti 32,7 let).
Zanimivo je diferencirati to populacijo po uživanih
drogah (pri čemer je pa treba upoštevati znano dejstvo, da
1/4 do 1/3 teh oseb sega hkrati a i zapored po različnih sno-
veh). Iz njihovih podatkov izvemo, da jih je uživalo:
1 — opiate in sorodne »trde« droge — 13 moških in 9
žensk;
2 — nemorfinske analgetike (n. pr. Phenalgol) in seda-
tive — 9 moških in 24 žensk;
3 — halucinogene (praktično kanabis in LSD) — 15 mo-
ških in 7 žensk.
Poprečna starost oseb 1. skupine je bila 23 let, 2. skupine
38 let in 3. skupine 19 let. Med uživalci (oz. toksikomani) ne-
morfinskih analgetikov torej odločno prevladujejo odrasle
ženske, med uživalci halucinogenov pa pretežno moški ado-
lescenti.
Številke, ki se nanašajo na alkoholizem, so vsekakor
vznemirljive. Ne bi pa mogli tega trditi po našem materialu
o narkomanijah.«
Toksikomanije (popularno — »narkomanije«) naše dobe
še posebej pozivajo k raziskovanju, ker zadevajo mlado po-
pulacijo in zaradi cesto prav paradoksnega reagiranja družbe
na ta pojav. Ta fenomen nam tudi odpira pogled v težnje mla-
dih ljudi današnjega časa in disonanco v stremljenjih gene-
racij.
19
»Narkomanije« niso nov pojav. Kot odvisnost od drog
so v evropskem svetu znane v večjem obsegu nekako od kon-
ca prejšnjega stoletja, drugod po svetu (n. pr. v azijskih de-
želah) imajo vendar že daljšo zgodovino. Kot uživanje snovi,
ki so sposobne začasno spremeniti človekovo zavest in njene
vsebine, je pa to že prastar in ubikvitaren pojav, tesno pove-
zan z iskanjem odgovorov na vprašanja po smislu človekove-
ga življenja in smrti, vprašanja torej, na katera so za popu-
larno rabo ponujale razlage in rešitve zlasti religije". Ne ve-
lja to za vse oblike uživanja drog v enaki meri. »Klasične«
narkomanije (morfinizem, kokainizem in pod.) pri odraslih
osebah, pa tudi zasvojenosti od opiatov pri mladih osebah
(»junkieji«) in uživanje protibolečinskih, uspavalnih in po-
mirjevalnih tablet mimo zdravstvenih indikacij (tako imeno-
vane »tabletomanije« n. pr. pri zaposlenih gospodinjah ali pa
»ozdravljenih« alkoholikih) poganjajo izvečine drugačni me-
hanizmi.
Za nas je zanimiva v prvi vrsti »hipijska« zvrst uživanja
drog, se pravi ona, ki ji je posebna sprememba zavesti sama
na sebi smoter. Gre za efekte, ki so jih sposobni pričarati ha-
lucinogeni, katerih specifikum je v tem, da v določenih oko-
liščinah močno zasučejo pogled človeka na vsakdanji svet in
na lastno osebnost v njem. Prav te snovi so bile nekaterim
ljudstvom (n. pr. Skitom, Aztekom, Sibirjakom^°) v preteklo-
sti vehikel za dosezanje mističnih doživetij in ekstatičnih
stanj, pa so uživanje teh drog vpletali v svoje religije. Ven-
dar so nam poskusi religioznih gibanj, opirajočih se na učin-
ke halucinogenih drog, znani tudi iz sedanjega časa. Od 1964.
leta v ZDA spet uradno priznana »Nativc American Church«
ima kot bistven element vključeno v svoj ritual tudi uživanje
pejotla, kaktusa, vsebujočega močni halucinogen — meska-
lin'3.
Tudi to, kar sta med mladimi sprožila 1962. leta Leary
in Alpert^^: iskanje »psihedeličnih« doživetij, torej »razširje-
nje zavesti« z LSD, ob opori posebnega rituala in študija
vzhodnih modrosti, je bilo zelo podobno religioznemu giba-
nju; je pa pač podivjalo in se sprevrglo v epidemijo nekontro-
liranega uživanja psihedeličnih in drugačnih drog med mladi-
mi, katerim je čustveno osiromašenje tehnokratsko deformi-
rane alienirane družbe vzbujalo hrepenenje po nečem čisto
drugem, od tega, kar jim [e ponujala standardna vsakda-
njost.
Ch. Reich govori o »revoluciji« mladih v odtujenem ame-
riškem svetu, slika posamezne manifestacije hipijstva kot
smiselno reakcijo na škodljive deformacije v odnosih človeka
do narave in odnosih ljudi med seboj in daje v tem hipij-
skem gibanju tudi blagim halucinogenim drogam njihovo me-
sto''*. Tako je možno v sleherni družbi, ki jo dehumanizirajo
proizvajalsko — porabniški odnosi, pričakovati med mladi-
mi širjenje hipijskih običajev in v njih okviru tudi uživanja
halucinogenov. Ekvivalentnost — vsaj do neke mere — take
oblike uživanja drog religioznim iskanjem nam kažejo opa-
žanja, da razna naivna (psevdo-) religiozna gibanja po svetu
med mladimi (Jesus-people, Hare Krishna, transcendentalna
20
meditacija, »instant« priredbe zena in joge^^ baje izpodrivajo
uživanje drog. Ce uzremo droge, bolje — halucinogene, v teh
povezavah, lahko razumemo tudi dokaj vehementno reakcijo
družbe — kadar le-to vodijo pretežno načela mrzlega racio
nalizma, storilnosti in tekmovanja. Kajti hipijstvo v svojem
bistvu samem in poudarjeno še prek uživanja halucinogenov
in gojenja naivnih religij te stebre tehnokratske družbe iz-
podkopava, hkrati pa ponuja svoje vrednote, ki so protiutež
alicnaciji v družbenih odnosih. Zato se zdi, da so zakonski
predpisi'* , ki se eksplicitno bore proti širjenju drog in po-
sledicam uživanja teh snovi, implicitno uperjeni proti vsem
onim, ki jim storilnostna ideologija ne leži in ki jim je »ma-
nana« — filozofija'' le-tej enakovredna alternativa. Ce bi za-
konska določila tu narekovala samo medicinske in socialno
psihiatrične posledice uživanja drog (vključno antisocialno
vedenje narkomanov), bi ne bilo razloga vztrajati na global-
nem obravnavanju vseh (»trdih« in »mehkih«) drog z istimi
merili. Zlasti pa pri takšnem izhodišču ne bi bila razumljiva
družbena indiferentnost do neke druge toksikomanije, nam-
reč alkoholizma, ki je bistveno bolj razširjen in so tudi nje^
gove družbene posledice v vsoti dosti hujše kot pri narkoma-
nijah. Mogoče je ozadje te diferenciacije takšnole: Ko alko-
holik doseže abstinenco, se bo izvečine pokorno in celo vneto
vključil spet v storilnostni in tekmovalni slog delovanja v
družbi. Hipijska ideologija je pa trdnejša, je bila prisotna
pri mladem uživalcu halucinogenov ponavadi že, predno je
segel po drogah, in zato ne izplahni niti tedaj, ko mladi člo-
veK preneha s »šopanjem« in »tripanjem«''.
Kako naj gledamo na vznikanje interesa mladih za nove
»religije« in vzhodne modrosti? Ali ta pojav tudi lahko brez
posebnega pomišljanja in oklevanja okategoriziramo kot pa-
tološki, ali vsaj kot docela površinski fenomen, modno epi-
demijo, ki nima globljega idejnega ozadja, in je skupaj z uži-
vanjem drog le odraz mladostne objestnosti »presitnikov«".
Nekaj vsega tega je gotovo lahko udeleženega v sklopu moti-
vov, ki vodijo v takšne oblike vedenja. Psihiater bi utegnil
razlagati te pojave tudi z nevrotskimi mehanizmi in z odlaga-
njem sprejetja »realitetnega principa«. Naivno zasuknjeni,
mistično, magično formulirani nauki in neskromne obljube
novih »religij«; čudaški rituali in bizarna noša, ki jih uve-
ljavljajo nekatere teh združb, nas silijo mogoče v to, da bi
vse te pojave počez odpravili kot nekaj nezrelega in nepo-
membnega iz okvira naših interesov. Vendar menim, da je ta
pojav vreden naše pozornosti. Ne zato, ker bi ogrožal našo
družbeno strukturo, ampak ker bi bilo verjetno mogoče te
fenomene dešifrirati in odkriti za njimi take težnje mladih
ljudi, ki jih v družbenem interesu ne bi smeli zanemariti. Po
mojem vtisu so ti pojavi tragična podoba iskanja odgovora
na eksistencialna vprašanja mladih ljudi, ki v tej smeri ni-
majo nobenih pravih smernic in ki so sami zapleteni v spone
medosebnih odnosov, tipičnih za potrošniško družbo, pa zato
lagodnost, ki jo ta družba obeta, vendarle težko zamenjajo za
askezo, ki jo takšna iskanja terjajo. Mogoče pa le kaže obr-
niti pozornost k Jogi in Zenu (prav k tem vzhodnim modro-
21
stim se namreč mladi cesto obračajo), čeprav ne onim »in-
stant« variantam, ki jih ponujajo dandanes številni problema-
tični »mojstri« in »guruji«, pač ker je to postal že vir zasluž-
ka, temveč onim v stoletjih in tisoč etjih izkristaliziranim si-
stemom globokih, pa v svojem bistvu preprostih etičnih na-
ukov in življenjske filozofije, resnic, ki da so latentno prisot-
ne v vseh nas, le odkriti jih je treba. Mogoče se takih tendenc
bojimo kot naši ideologiji nevarnih. Romain Rolland se tega
ni baP". Da bo človek v svojem družbenem udejstvovanju u-
stvarjalen, si mora biti na čistem o pomenu svojega bivanja
in smrti. To je globoki smisel citata, ki ga berem kot moto
»Tibetanski knjigi mrtvih«: »Proti svoji volji umre, kdor se
ni naučil umreti. Nauči se umreti, pa se boš naučil živeti, kaj-
ti nihče se ne nauči živeti, kdor se ni naučil umreti. — Pot
vseh poti: človeka uči umreti«^'. Tu se mi pa pojavi misel, da
kot en mehanizem samomorilnega ravnanja navajajo tudi
»igro s smrtjo« ali »preizkušnje usode« in da je v tistem
uživanju drog, ki želi začasno izbrisati svojo osebnost in teži
za ekstazo (»stopiti iz sebe«), tudi samomorilni element. Ali
lahko torej tudi v teh dveh pojavih (suicidalnosti in uživanju
drog mladih) vsaj včasih uzremo bolj ali manj zavestno iska-
nje svojega bistva prek spoznanja smrti?''
Morebiti se da v avtoritarnem ozračju in s krepko poli-
cijo vse te pojave: hipijstvo, uživanje drog, vznikanje novih
religij zadušiti ali vsaj potisniti globoko v podzemlje, tako
kot bi bilo nemara mogoče pri nas spet zagreniti ljudem sa-
momorilno reagiranje, če bi ponovno uveljavili zakon Jožefa
II., ki obravnava tovrstno vedenje kot kaznivo'^.
Takšno direktno zatiranje posameznih socialno patološ-
kih fenomenov ne da bi iskali njihovega globljega ozadja v
daljši perspektivi, ni učinkovito, kot se tudi v medicini ne
ceni posebno tako imenovana »simptomatska« terapija, ki
sproti odpravlja posamezne simptome (n. pr. vročino s pira-
midonom), ne da bi skušala odkriti etiologijo obolenja, ki vse
te simptome povzroča; posebej še, če vemo, da je marsikateri
bolezenski simptom odraz smotrne reakcije organizma na bo-
lezenski agens. O suicidu pravi Somogyi''', da je to »fin seiz-
mograf, ki nas opozarja na telurične sunke v temeljih druž-
be, signalizira preobrazbe in prevrate zaradi dogodkov in
ukrepov na socialnem in političnem področju.« Prav tako pa
tudi v narkomanijah pri mladih osebah (in drugih pojavih
okoli njih, n. pr. hipijstvu, interesu za religije in vzhodne fi-
lozofije) lahko vidimo pomemben simptom, ki nam utegne
odkriti morebitne lokalne ali širše razprostranjene deviacije
v družbeni konstelaciji, ustvarjajoči abnormne obremenitve
populacije. Naša splošna ideološka orientacija gotovo ni takš-
na, da bi mogla ustvarjati opisano patologijo. Patogen pa
utegne biti tudi pri nas razkorak med deklariranimi vredno-
tami in vsakdanjo prakso, ki vodi do neiskrenosti in hipokri-
zije v medčloveških odnosih ter manipuliranja z ljudmi v naj-
različnejših oblikah, bodisi že v okviru družine, delovne or-
ganizacije, ali v širšem obsegu.
Pri nas ni potrebe, da bi pred samim seboj ali drugim
svetom skrivali socialno patološke pojave, kot to ponekod
22
delajo. Nasprotno menimo, da naj bi tekoče raziskovanje teh
fenomenov postalo del kibernetičnega sistema, ki gradi in se-
stavlja našo družbeno strukturo.
Tole sem bil, dragi tovariši, sposoben povzeti iz svojih
dosedanjih spoznanj in razmišljanj ob temi, ki ste me jo na-
kazali. Ce to lahko porabite za vašo revijo — toliko bolje.
Prof. dr. Lev Milčinskl
' Strotzka, H.:  Die Soziogenese psychischer Erkrankungen. V.
Lauter, Meyer: Der psychisch Kranke und die Gesellschaft. G. Thieme,
Stuttgart, 1971.
2 Balint, M.: Le medicin, son malate et la maladie. Presses Univer-
sitaieres de France, Pariš, 1960.
3 Erikson, E. H., Childhood and Society, Penguin, Harmondsd-
vvorth, 1967.
Milčinski, L-Verant-Jaklič, M.: Samomor in samomorilni poskus
v Sloveniji, 1972. Interno poročilo Klinične bolnišnice za psihiatrijo,
Ljubljana, 1973 (xerox).
5 Ringel, E.: Der Selbstmord. W. Maudrich, Wien, 1953.
Ringel, E.: Neue Untersuchungen zum Selbstmordproblem. HoUinek,
Wien, 1961.
Ringel. E.: Osnovi suvremene profilakse samoubistva. Radovi Instituta
za proučavanje i suzbijanje alkoholizma i drugih narkomanija. Sv. 4.,
7-14, Zagreb, 1973.
' Stengel, E: Enquieries in to attempted suicide. Proceedings of
the Royal Society of Medicine, 45. 613-620, London, 1952.
Stengel, E.: Social effects of attempted suicide. Canadian M. A. J., 74,
1.956.
' Schneider, P. B.: La tentative de suicide. Delachaux et Niestle,
Neuchatel, Pariš, 1954.
8 Milčinski, L: Problemi raziskovanja samomora v Sloveniji. Ko-
mimikacija na I. slovenskem demografskem simpoziju, Ljubljana, 1974.
' Milčinski L: Kritična pitanja prevencije samoubistva. Radovi
Inštituta za proučavanje i suzbijanje alkoholizma i drugih narkoma-
nija. Sv. 4. 155-25, Zagreb, 1973.
"> Milčinski L.: »Droga-človek-družba«, v tisku.
" Kot pravi Šarčevic, je religija »edina življenjska eksistencialna,
vsakemu človeku dostopna, neeksaktna empirična filozofija«. Cimič, E.:
Drama ateizacije. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1972.
HarnDuiger. E.: CJontrasling the Hippie and Junkie. Int. J. Addic-
tions, vol. 4/1, 121-135, 1969. — Hipijska zvrst uživalcev drog so po
Hamburgerju oni mladi ljudje, katerih »narkomanija« (hašiš, LSD,
včasih amfetamini) so eden od znamenj njihovega protestnega odnosa
do proizvajalno-potrošniškega duha sodobne meščanske družbe. »Jun-
kieji« pa sprejemajo načela in ideale zgornje plasti te družbe in je
njihova narkomanija (pretežno opiati — torej »trdne« droge) cesto
odraz njihovih frustracij v boju za ustrezni standard. Za droge in za
svoje, kolikor mogoče razkošno, življenje potrebujejo velika sredstva
in zato tudi brž zabredejo v delikvenco.
'3 Cashman, J.: The LSD Story. Fowcett, Greenwich,-Conn., 1966.
'■t Reich, Ch. A.: The Greening of America. Bantam Books, New
York, 1971. — »Revolucija se nam bliža. Vendar ne bo takšna, kot so
bile revolucije v preteklosti. Začela se bo pri individuu in kulturi,
sprememba politične strukture bo le njeno zaključno dejanje. Ne bo
ji potrebno nasilje, da bo uspela, toda z nasiljem se ji tudi upreti
ne bo mogoče učinkovito. To je revolucija nove generacije«.
15 Milčinski, L: Pojav novih »religij« med mladimi in njihovo
etiogenetsko ozadje«. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 24,
3, 213-219, 1973.
23
1* Ti predpisi so v zapadnem svetu dokaj ostri. Naš zakon, ki ni
najstrožji (Ur. list SFRJ 6-66/73 z dne 3. 2. 1973), predvideva za najhujše
primere prekupčevanja z drogami in navajanje mladoletnih oseb v
uživanje drog do 10 let strogega zapora. Vsaj kot prekršek je mogoče
obravnavati posest tudi najmanjših količin katerekoli droge, najsi bo
to praktično dokaj nenevarna marihuana, ali pa heroin, ki brž privede
v hudo zasvojenost. — Razumljivo in opravičljiva je ostra družbena re-
akcija pri dealerjih s heroinom. V ZDA so tovrstne zahteve že kar
ekstremne. D. Woodson (Nation — vvide adress: Nixon moves to »keep
traffickers locked — up«. Journal (Toronto) 2 (4-5, 1973) poroča o prec-
sednikovih sugestijah, da bi bila za vsakogar, ki prodaja heroin, mi-
nimalna kazen 5 let zapora, za prodajalce na veliko najmanj 10 let in
za recidiviste celo dosmrtni zapor. Po drugi plati se pa od raznih strani
že leta nazaj slišijo glasovi, da bi moral zakonodajalec pri formuliranju
sankcij ločiti med kaznivimi dejanji v zvezi z »mehkimi« in onimi s
»trdimi« drogami. (n.pr. Sagel-Grande, H.J.: Die Stellungnahmen des
Gesetzgebers in der BRD zum Drogenproblem. Delikt-Delinkvent, 2/9
471j480. 1972).
1' Maflana — špansko: jutri. »Ne sili se storiti danes, kar lahko
odložiš na jutri«. Wormser, R..: Drogenkonsum und soziales Verhalten
bei Schiilern. Kindler, Miinchen, 1973.
" Žargonsko: uživanje hašiša oz. LSD.
1' Takšne in podobne pojave, ki imajo za ozadje več ali manj
vselej skaljene medsebojne odnose, Bohinjci, ki so bili v preteklosti
vajeni zelo trdega in skomnega življenja, radi izvajajo iz skupnega
imenovalca »presitosti«. Torej, da se nam po osvoboditvi predobro godi.
»Presitnik je po tej hipotezi človek, ki je iz »presitosti« začel kazati raz-
ne dmžbeno nesprejemljive posebnosti. — Tu mi prihajajo na misel
izvajanja M. Krambergerja (Slovenci v Jugoslaviji. Sodobnost, /7/12,
1210-1214, 1970), ki gleda na (ne dovoli-zasluženo) povojno prosperiteto
Slovenije v okviru Jugoslavije s kritičnim očesom, češ da nas peha
na eni strani v potrošniško slepoto, na drugi strani pa nas potiska v
»etično-kulturno siromaštvo«. Ali pa F. Cemeta (Slovenski narod danes
Anthropos I.-II, 115-118, 1969), ki iz prevladovanja potrošniške miselnosti
izvaja razne družbeno deviantne pojave pri nas.
20 V uvodniku h knjigi Vivekananda: Jnana-Joga. Maisonneuve, Pa-
riš, 1938 je Romain Rolland med drugim napisal:
»Ta knjiga je tudi dolgo pričakovana beseda o enem od problemov, ki
v naših časih razvnemajo in razdvajajo ljudi: vprašanju individualizma
v odnosu do skupnosti. Ko sem prebiral avtorjev članek »Resnična na-
rava človekova«, sem občudoval intuicijo indijskega preroka, ki je ne-
vede mogla ujeti korak z možatim razumom velikih razlagalcev ko-
munizma. Marx in Lenin bi lahko kot svojo uveljavila misel Viveka-
nandovo:
»Le oni živi, ki živi v vseh«.
Ce se ti misleci bore proti individualizmu, delajo to v imenu razširjene
individualnosti:
»Ljudje se zgroze, pravi Vivekananda, če jim govoriš o Absolutnem.
Vprašujejo nas češ, kaj bo pa z našo individualnostjo? Toda, kaj je
njihova individualnost? Rad bi jo videl. Individualnosti sploh ni. Zaen-
krat še nismo individualni. Pač pa si prizadevamo doseči individualnost,
to ie na Absolutno in to je naša resnična narava. Le oni živi, ki živi v
vseh. Edini trenutki našega resničnega življenja, so oni, ki jih živimo
v drugih, v kosmosu...«
2' Evans-Wentz, W. Y.: Das tibetanische Totenbuch. Rascher, Zu-
rich, 1953.
2' N. Tadičeva (Psihologija i psihopatologija pokušaja samoubistva
kod djece i omladine. Doktorska disertacija, Beograd, 1973) citira A.
Haimn (Les suicides d'adolescents, Pavot, Pariš, 1970) ko (v povzetku
avtorice) izvaja: »Za adolescenta samoubilački čin je neka vrsta op-
klade, oprobavanja božjeg suda, izazov sudbini koja treba da odluči
»da« ili »ne«. Adolescent ima potrebu da se izloži opasnosti da bi
oprobao i iskušao svoju sudbinu.« Tadičeva pravi temu vzorcu samo-
morilnega ravnanja »ordalički«. Ta naziv prevzema prek Haima od an-
gleških in ameriških avtorjev: ordeal (angl.) = težak preizkus, božja
sodba. — Odgovor na eksistencialna vprašanja se človeku redko ponudi
v atmosferi udobnega in od vseh strani zavarovanega življenja, temveč
ponavadi v situacijah negotovosti ali celo skrajne stiske. (Glej n.pr.
24
VVatts, A.W.: The \Visdom of Insecurity: Pantheon, Nevv York, 1958;
ali Solschenizyn, A.: Der Archipel Gulag. Scherz, Bern, 1974). Umetno
— takorekoč eksperimentalno — spravlja v takšno stisko svojega učen-
ca tudi mojster v Zenu z metodo po racionalni poti nerešljivih nalog
(»koan«) (glej n.pr. Suzuki, D.T.: Essais sur le Boudisme Zen. Michel,
Pariš, 1972). Odtod mogoče potreba, da si mladi, iščoči človek na čas
hote ustvarja kritične situacije preizkušnje, če živi v preveč zavarova-
nem okolju (»presitosti«, ki je pa v bistvu duhovna lakota).
" ... in ki predvideva, da pogrebni ritual opravi kar konjederec.
(Allgemeines Gesetz iiber Verbrechen und derselben Bestrafung. Wien,
1787).
Somogyi, S.: II suicidio in Italia 1864-1962, analisi statistica.
Suicidio e tentato suicidio in Italia. Guiffre Ed. 3-147, Milano 1967
25
ANKETNE RAZISKAVE
IN RELIGIOZNOST MLADIH
z različnimi raziskavami Centra za proučevanje religije
in Centra za raziskovanje javnega mnenja pri FSPN ter Inšti-
tuta za sociologijo Ljubljanske univerze je bilo v zadnjih 5—6
letih zbrano mnogo podatkov o religiji in religioznosti v Slo-
veniji. Podatki so dovolj številni, s ponovljenimi raziskavami
dovolj preverjeni in dovolj reprezentativni, da ne dopuščajo
več kakršnihkoli špekulacij in senzacionalističnih pričakovanj
(ali strahov) o razširjenosti, naraščanju ali upadanju religi-
oznosti v Sloveniji.
Osnovna slika, ki so jo dale vsakoletne ankete z naslo-
vom »Slovensko javno mnenje« v izvedbi Centra za razisko-
vanje javnega mnenja (CJM) bi bila takale (treba je pouda-
riti, da se v zadnjih petih letih, odkar trajajo ankete, ni bi-
stveno spremenila): med nad 18 let starimi anketiranimi pre-
bivalci Slovenije jih je bilo po lastnih izjavah okrog 60% ve-
rujočih, 30 % neverujočih in 7—10 % neopredeljenih; okrog
55—60 % se jih vsaj kdaj udeležuje verskih obredov, 40—45
% se jih ne udeležuje. Lahko bi anketirance razdelili tudi na
tri oz. štiri skupine: okrog 30 % takih, ki izjavljajo, da so re-
ligiozni in bolj ali manj redno obiskujejo verske obrede,
okrog 30 %, ki sicer izjavljajo, da so religiozni, toda se zelo
rca.. ! au pa sploh nikou ne udeležujejo obredov, okrog 30 %
nereligioznih in 7—10 % neopredeljenih, od katerih se neka-
teri udeležujejo obredov in drugi ne. Ankete so potrdile pred-
videne velike razlike v religioznosti glede na poklicno in izo-
brazbeno strukturo, kraj prebivanja ipd.'.
Mlajša generacija, ki nas tokrat najbolj zanima, je bila
zajeta v anketah »Slovensko javno mnenje« v starosti od 18
do 25 let; poleg tega je bila predmet raznih posebnih razi-
skav^. Kot kažejo podatki ankete »Slovenskega javnega mne-
nja« so anketiranci stari od 18—25 let nekoliko manj religioz-
ni od poprečja vseh anketirancev: med mladimi je približno
50 % religioznih, 35 % nereligioznih in 12 % neopredeljenih
in neodločenih. Toda treba je poudariti, da je to le poprečje
in da so razlike razširjenosti religioznosti znotraj mlajše ge-
neracije glede na socialno poreklo in šolanje dosti večje kot
razlike med generacijami. Tako je med gimnazijci (ki so ne
glede na prevladovanje deklet v gimnazijah po anketah sodeč
med vsemi vrstami šol najmanj religiozni) po anketi iz leta
1968 57 % izrecno nereligioznih in 24 % religioznih; med za-
poslenimi v industriji in rudarstvu, starimi do 25 let, pa le
32 % nereligioznih in 39 % religioznih, ki redno ali vsaj vča-
sih obiskujejo verske obrede^.
Ali za primerjavo: takih, ki izjavljajo, da verujejo v boga
(brez dvomečih ali neopredeljenih) je po anketi Inštituta za
sociologijo leta 1968 med gimnazijci 26,5 %, dijaki srednjih
strokovnih šol 30,5%, uslužbenci (do 24 let) 26,5 %, mladimi
delavci 48 %, kmečko mladino 73 %''. Glede na relativno maj-
hen vzorec v tej anketi so lahko dejanske številke danes ne-
26
koliko višje ali nižje, toda razmerje med skupinami je gotovo
ohranilo svojo veljavo.
Z anketnimi raziskavami dobljeni podatki o religiji in re-
ligioznosti so neizogibno dokaj površni in grobi, toda še ved-
no dovolj bogati, da ovržejo, ali vsaj postavijo v dvom, neka-
tera poenostavljena gledanja. V zvezi z religioznostjo mladih
si oglejmo dvoje vrst takih poenostavljanj.
Medgeneracijske razlike glede religioznosti
Kaj lahko rečemo o razširjenosti religioznosti med mla-
dimi v primerjavi s starejšimi letniki oz. o časovnem spre-
minjanju odnosa do religije?
Pogosto srečamo približno tako predstavo, (označili bi jo
lahko »psihologistično«) o spreminjanju odnosa do religije
glede na starost: otroci so pod vplivom ustrezne domače vzgo-
je in tako rekoč po naravi religiozni; z nastopom pubertete
in z njo povezane krize zaupanja do starejših, odpora do tu-
jih avtoritet ipd. pride tudi do krize religioznosti; taka kriza
vodi bodisi k nereligioznosti ali indiferentnosti, ali pa k obli-
kovanju zrelejše religioznost na višji ravni; vsekakor je za
življenjsko najaktivnejše obdobje od 25. leta dalje značilna
odtujitev, če že ne od religije sploh, pa vsaj od cerkvenega
življenja in intenzivnega religioznega doživljanja, zaradi pre-
velike ujetosti v vsakdanje napetosti in naprezanja; s starej-
šimi leti pride zopet do »streznenja«, do jasnejšega vpogleda
v človekovo usodo, kar skupaj z »izpreženjem« iz družbenih
obveznosti okrepi ali obudi religioznost. Skratka: religija naj
bi bila za človeka nekaj naravnega in le razvojna kriza ter
stalna ujetost v družbeno življenje začasno — čeprav lahko
za zelo dolgo dobo — odtuji človeka od nje.
Isti tok sprememb pa srečamo razložen in ovrednoten
tudi s povsem nasprotnim poudarkom: otrok je v svoji živ-
ljenjski in miselni nebogljenosti nagnjen k religioznosti, hkra-
ti z dozorevanjem osebnosti v puberteti pogosto nastopi osa-
mosvojitev tudi v odnosu do religije, ki se kaže v večji ali
manjši stopnji teoretičnega ali praktičnega zanikanja religije
skozi vso zrelo dobo; v starosti, ko popusti človekova živ-
ljenjska sila in racionalen odnos do sveta, se pogosto skupaj
s strahom pred smrtjo okrepi tudi religioznost. V obeh pri-
merih se očitno predpostavlja religiozna vzgoja otrok, kar
tudi ustreza prevladujočemu stanju v večini zahodnih dežel
in v veliki meri tudi še pri nas'.
Nasproti takim »psihologističnim« pojmovanjem, ali ob
njih, srečamo včasih »sociologistična« poenostavljanja: m.laj-
še generacije so zaradi stalnega napredka v svetu, naraščanja
znanja izobraženosti, obvladovanja narave, materialnega stan-
darda, opuščanja vseh mogočih predsodkov in utesnitev, ved-
no manj religiozne. Tudi v tem primeru poznamo analogno
razlago z negativnim vrednostnim predznakom.
Ker obe navedeni predstavi govorita o različnih stvareh
— prva o spreminjanju odnosa do religije pri dani generaciji
v daljšem obdobju, druga primerja odnos do religije med
različnimi generacijami v danem trenutku — si med seboj ni-
27
sta nujno v nasprotju; lahko se dopolnjujeta in rezultat ta-
kega dopolnjevanja je na primer predstava, da je med sta-
rejšimi ljudmi v vsakem primeru več religioznih kot med
mlajšimi. Sociološke raziskave so že zdavnaj pokazale na ne-
zadostnost tako poenostavljenih predstav, ko so razkrile po-
jave, ki so z vidika zgornjih sklepanj nerazložljivi. Pokazalo
se je namreč, da ne le ni mogoče obravnavati spreminjanja
odnosa do religije neodvisno (»psihologistično«) od spremi-
njanja družbenih razmer, temveč da tudi spreminjanja teh
razmer ni mogoče gledati kot enosmeren tok z enosmernim
učinkom na religioznost. Oblikovanje odnosa do religije pri
posameznih generacijah je rezultat kompleksnih in protislov-
nih procesov v dani družbi in danem družbenem razredu ali
sloju.
Kaj kažejo podatki raziskav pri nas?
2al obstoje neposredno primerljivi anketni podatki le za
zadnjih pet let, tako da ne moremo v večji meri slediti spre-
minjanju odnosa ene generacije, temveč lahko opazujemo le
razmerja med generacijami. Zal razpolagamo tudi le s popreč-
ji, ne pa s sočasno podobo po posameznih slojih in starost-
nih kategorijah.
Slika s katero razpolagamo je takale (Tabela I, Vir: an-
keta »Slovensko javno mnenje 73, CJM).
Tabela I.
* ne obiskujejo verskih obredov ali le ob velikih praznikih
28
Tabela očitno ne kaže nekega premočrtnega naraščanja
religioznosti s starostno oz. generacijsko pripadnostjo. Opa-
zimo lahko tri stopnje: stari do 30 let s 50 % religoznostjo,
stari od 31—60 let z okrog 60 % religioznih in nad 61 let s
75 % religioznih. Samo po sebi bi to lahko morda vseeno go-
vorilo v prid zvezi: višja starost — večja religioznost; le da
bi namesto enakomernega naraščanja imeli opravka s tremi
naraščajočimi stopnjami. Odprto ostaja v tem primeru vpra-
šanje, zakaj stopnje ob določeni starosti. Na prvi pogled bi
si tu lahko pomagali s socialno-psihološko razlago (30 let —
začetek zrele dobe, 60 let — doba upokojitve.) Toda že po-
datki izpred petih let (anketa »Slovensko javno mnenje
1968«) otežkočajo tako razlago. Ti podatki namreč kažejo v
glavnem enako stopnjo razširjenosti religioznosti oz. nereli-
gioznosti v starosti od 18 do 50 let (okrog 60—65 % religioz-
nih, 35—40 % nereligioznih, kategorije neopredeljenih v tej
anketi ni bilo) in prvi prag pri starosti 51—60 let (s 76 % re-
ligioznih, 22 % nereligioznih) ter drugega pri starosti 61 let
in več (83 % religioznih, 14 % nereligioznih)*.
Celotna slika govori tako prej v prid naslednji hipotezi:
na oblikovanje odnosa do religije pri posameznih generacijah
pri nas (in s tem na razlike med generacijami) sta
poleg predpostavljenih psiholoških in drugih razlogov
vplivala dva globalna družbena premika: 1) druga sve-
tovna vojna z NOB in vsemi za oblikovanje odnosa do religi-
je pomembnimi vidiki (vojna izkustva, neposredno sodelova-
nje v NOB, obnašanje cerkve, izkoriščanje religije v politične
namene, revolucija) pri tistih generacijah, ki so bile v tem
času v obdobju svojega intenzivnega nazorskega in osebnost-
nega oblikovanja ter/ali ter bile v večji meri neposredno za-
jete v dogajanju — grobo rečeno v starosti od 15—25 oz. 30
let; 2) spremembe družbenega sistema in vse posledice po-
vojnega razvoja, še posebej sprememba vzgojnega in šolskega
sistema zlasti pri tistih generacijah, ki so jih te spremembe
v celoti zajele v obdobju njihovega nazorskega in osebnostne-
ga formiranja.
Izhajajoč iz teh predpostavk lahko razložimo npr. zmanj-
šanje števila religioznih pri starih od 18—30 let v anketi leta
1973 (pri rojenih od leta 1943 dalje); le-ti so bili v celoti
vključeni v nov vzgojni sistem in spremenjene družbene raz-
mere.
Generacije 1913—1943 so obHkovale svoj odnos do reli-
gije pod vplivom izkušenj vojne, NOB in revolucije oz. so
deloma (1933—1943) že bile deležne novega šolskega in vzgoj-
nega sistema. To nam pojasnjuje razlike med obema anketa-
ma glede religioznosti anketirancev starih nad 50 let. Kate-
gorija starih od 51—60 let je v anketi leta 1973 zajemala ge-
neracije 1913—1923, ki so bile v večji meri neposredno za-
jete v NOB in dogajanja v zvezi z njo in to še v letih inten-
zivnejšega osebnega formiranja; ista kategorija starih od 51
do 60 let je v anketi 1968 zajemala letnike 1908—1918, ki so
bili bodisi že manj neposredno zajeti v NOB, zlasti pa že v
večji meri izven občutljive starosti za oblikovanje odnosa do
religije. V anketi 1973 je bila taka šele starostna skupina nad
29
61 let (generacije pred 1912 letom). Iz istega razloga je kate-
gorija starih nad 61 let v anketi 1968 bolj religiozna od iste
kategorije v anketi leta 1973: v zadnji anketi se je v to kate-
gorijo preselil del generacije, zajetih z dogajanji NOB, ki so
v anketi 1968 spadali v kategorijo starih od 51—60 let.
Razpoložljivi podatki govore tudi v prid tezi, ki jo zasle-
dimo včasih v literaturi, da doseže religioznost najnižjo stop-
njo v starosti od 25 do 30 let, kar pomeni, da najmanj reli-
giozne niso najmlajše generacije starih do 18 let (ali do 24
let, ki jih običajno zajemajo razne ankete). V tem smislu po-
trjujejo v tej točki tudi omenjeno psihologistično razlago. Po-
datki namreč omogočajo delno neposredno primerjavo spre-
memb znotraj iste generacije v danem časovnem razdobju
(zadnjih petih let). Kategorija anketirancev starih do 25 let
iz ankete 1968 se je skoraj v celoti »preselila« in zapolnila ka-
tegorijo starih od 25—30 let v anketi 1973.
Primerjava: (Vir: »Slovensko javno mnenje 1968, 1973«,
CJM)
Premik v petih letih ne gre na račun naraščajočega šte-
vila izrecno neverujočih temveč — kot kažejo tudi druge ra-
ziskave pri nas in v tujini — na račun indiferentnih, neopre-
deljenih in opuščanja udeležbe pri verskih obredih ter nave-
zanost na cerkev sploh v »zrelem« oz. poklicno in družbenem
najaktivnejšem obdobju.
Anketna kategorija rojenih v letih 1943 do 1950 je bila
prva, ki je odraščala in se oblikovala v celoti v okviru novega
družbenega sistema. Njena nižja religioznost v primerjavi s
starejšimi generacijami pa se ni pokazala neposredno že v an-
keti leta 1968, ko so bile njene generacije stare 18—24 let,
temveč šele kasneje, v starosti od 25 do 30 let, torej v anketi
leta 1973. Druga kategorija anketirancev, ki je v celoti odra-
ščala v novih razmerah, kategorija rojenih po letu 1948 (oz.
starih 18—25 v anketi leta 1973), je začela z nižjo »startno
30
osnovo« glede religioznosti. Pričakujemo lahko torej, da bo
čez pet let kazala še nekoliko nižji odstotek religioznih kot
anketiranci stari 25—30 let v anketi leta 1973. Pri sedanji naj-
mlajši kategorij je verjetneje začel močneje delovati nov fak-
tor. Gre v pretežni meri za otroke staršev, ki pripadajo zgoraj
obravnavanim generacijam z nižjo stopnjo religioznosti in na-
vezanosti na cerkev v primerjavi z najstarejšimi. Kot pa ka-
žejo izkušnje in tudi že opravljene raziskave pri nas in dru-
god, je odnos do religije v »normalnih« razmerah — torej iz-
ven vpliva večjih družbenih premikov — v največji meri od-
visen od domače vzgoje oziroma religioznosti staršev. Grobo
povedano: iz pretežno religioznih družin prihajajo v večini
religiozni, iz nereligioznih družin v veliki večini nereligiozni,
toda iz »mešanih« ali »mlačnih« družin z ozirom na odnos
staršev do religije, prihajajo praviloma v večji meri nereli-
giozni ali indiferentni kot pa religiozni otroci. Slednje prevesi
tehtnico od enostavnega obnavljanja razmerij v rahlo nara-
ščanje števila nereligioznih in odtujenih od cerkve (če ne
vzamemo v obzir drugih dejavnikov). Ce bi si dovolili napo-
vedovanje, bi na osnovi zgornjih podatkov (in zgornje ome-
jitve) lahko v prihodnjih letih pričakali rahlo zmanjšanje de-
leža religioznih ob sicer v glavnem utrjenih osnovnih razmer-
jih. V nasprotni smeri vpliva večja aktivnost cerkvene orga-
nizacije pri delu z otroki in mladino (večje število otrok, ki
je zajeto v verouk, kvalitetnejši verouk, množičen in kvali-
tetnejši verski tisk), toda prav glede na omenjeni vpliv do-
mače vzgoje in vzdušja v družini tudi slednje po vsej verjet-
nosti ne bo moglo spremeniti osnovnega toka sprememb in
še manj osnovnih razmerij med številom religioznih in nere-
ligioznih.
Ne smemo tudi pozabiti, da je za statističnim poprečjem
glede na starostno skupino od generacije do generacije raz-
lična poklicna, izobrazbena in slojno razredna struktura, ki s
svoje strani odločilno vpliva na oblikovanje takega ali dru-
gačnega poprečja (npr. kolikšen je delež kmečkega prebival-
stva v določeni starostni skupini, kakšna je razporejenost
glede prebivanja v mestnih ali vaških sredinah ipd.). Ne gle-
de na vso previdnost pri sklepanju, pa nam zgornja bežna
analiza razpoložljivih podatkov le pokaže, kako se oblikova-
nje odnosa do religije pri posameznih starostnih kategorijah
ne more razložiti le z enostavnimi »psihologističnim!« skle-
panji, niti ne le z nekimi domnevnimi splošnimi »svetovnimi«
družbenimi in duhovnimi spremembami.
Ankete in vsebina religioznosti
Najrazličnejše ankete in statistike o številu religioznih
in nereligioznih v raznih deželah, spodbujajo k vprašanju: kaj
nam pravzaprav pove anketna izjava »sem (ne)religiozen«,
kakšne sklepe dopušča. Že vsakdanja izkušnja pove, da se z
deklarirano religioznostjo ali nereligioznostjo lahko izražajo
zelo različna stališča in vsebine. Se posebej nas k takemu
vprašanju navaja različnost podatkov iz posameznih dežel.
Ankete namreč kažejo velike razlike med deželami glede na
31
deklarirano število religioznih ali nereligioznih. Tako je v
ZDA leta 1948 79 % mladih izjavilo, da veruje v boga, leta
1968 pa le 58 %; v Franciji je leta 1968 okrog 60 % študentov
izjavilo, da so religiozni in podobno v raznih anketah tudi v
Italiji, na Švedskem, pa je le 41 % študentov izjavilo, da ve-
ruje v boga, nedvoumno pa le 13 %; podobno na Norveškem'.
Na Poljskem se okrog 80 % mladih med 18—24 letom prište-
va med religiozne, na Češkem pa mnogo manj, manj kot po-
lovica. Razlike olsstoje navsezadnje tudi med Slovenijo in
Hrvaško ali Srbijo'". Ob tem pa bi v dejanskem načinu živ-
ljenja in doživljanja ljudi in še posebej mladih v teh deže-
lah, težko našli večje razlike, ki bi — v skladu z velikimi be-
sedami o religiji, bodisi v teološkem bodisi v moralnem smi-
slu — npr. kazale na večjo poduhovljenost, poglobljenost,
moralnost itn. italijanske ali ameriške mladine v primerjavi
s švedsko ali nemško, poljske v primerjavi s češko, ameriške
mladine iz religiozno »vzglednih« petdesetih let v primerjavi z
mladino »nereligioznih« šestdesetih let, ali če hočemo slo-
venske, hrvaške ali srbske mladine. Vsiljuje se skratka vpra-
šanje o vsebini in »teži« religioznosti oz. nereligioznosti, ki
jo kažejo anketne izjave.
Dejansko so številne raziskave anketnega tipa poskušale
odgovoriti tudi na taka vprašanja. Zal so možnosti teh razi-
skav močno omejene in še te niso bile do kraja izkoriščene.
Kot izhodišče anketnih vprašanj se namreč običajno vzame
oficialni nauk krščanskih cerkva oz. njegove glavne trditve,
izbere izmed le-teh določeno število, se jih primerno enostav-
no formulira ter vpraša anketirance, ali se in v kakšni meri
s temi trditvami strinjajo ali ne. Tako se je ugotovilo, s kate-
rimi sestavinami cerkvenega nauka se ljudje strinjajo, katere
v večji meri opuščajo, ali pa niti ne poznajo. Ankete so tako
ugotovile, da na primer višji odstotek ljudi izjavlja, da veruje
v Boga, kot pa veruje v posmrtno življenje, Kristusa in dru-
ge cerkvene dogme. Pri nas smo ugotavljali razhajanje med
izjavami o religioznosti in izjavami o veri v posmrtno življe-
nje (če po anketah javnega mnenja le 30 % ljudi izjavlja, da
niso religiozni, pa jih skoraj 60 % izjavlja, da ne verujejo v
posmrtno življenje in le 20 % je takih, ki vsaj z dvomi veru-
jejo vanj, medtem ko je neodločenih in neopredeljenih glede
tega 20 %)". Podrobno smo raziskovali vsebino religioznosti
v anketah med šolsko mladino.'^
S takimi anketami torej lahko ugotovimo, kaj od tradi-
cionalnega cerkvenega nauka anketiranci sprejemajo in kaj
opuščajo, težko pa neposredno ugotovimo, kako razumejo
tisto, kar sprejemajo ali opuščajo, kakšna je notranja logika
tistega, kar ostaja od tradicionalne vernosti, kaj je s tisto re-
ligiozno vsebino, ki se hrani iz drugih, ne oficielnih cerkvenih
virov, ali nastaja mimo tradiconalnega religioznega sistema,
kakšna je sploh teža in pomen religije in religioznosti v živ-
ljenju posameznikov in skupin. Težko je skratka ugotoviti,
kaj je in kakšen je tisti sklop predstav, verovanj in ravnanj,
ki predstavljajo dejansko religijo in religioznost določenih
ljudi, skupin in slojev, ne glede na oficielne cerkvene religi-
je. Menim namreč, da je v načelu treba ohraniti staro in že
32
uveljavljeno razlikovanje med oficielno oz. cerkveno religijo,
oblikovano in posredovano po specializirani organizaciji in
dejansko »ljudsko« religioznostjo, kakršna se oblikuje pri
različnih slojih in skupinah pod vplivom delovanja cerkvene
religije sicer, pa tudi drugih religioznih »ostankov«, drugih
ideologij, v skladu s položajem in potrebami ljudi. Upošte-
vati je treba seveda spremenjeno razmerje med cerkvenimi
religijami in ljudsko religioznostjo oz. različne načine obliko-
vanja ljudske religioznosti. Znano je, kako se je v preteklosti
ljudska religioznost oblikovala ob vključevanju predkrščan-
skih magično-religioznih elementov in nekrščanskem magič-
nem interpretiranju krščanskih predstav in obredov in kako
je to povratno vplivalo na cerkveno religijo, ki se je po eni
strani bojevala z nekrščanskimi elementi ljudske religioznosti
po drugi strani pa jih sama vključevala in prenašala. Pri tem
se je cerkev opirala na moč vladajočih razredov, da bi si za-
gotovila monopol na obredje in vsaj na pisane informacije
(npr. razpolaganje s Svetim pismom). Danes so se razmerja
spremenila: cerkve že dolgo nimajo več monopola ne na ob-
rede ne na informacije in na oblikovanje ljudske religiozno-
sti v zgornjem smislu ne vplivajo več toliko predkrščanski
magični elementi, temveč druge ideologije. Vsekakor pa de-
janska religioznost ljudi ni niti kopija, niti enostavno zbir
ostankov cerkvene religije, temveč — vsaj predpostavimo lah-
ko — oblikujoča se nova kvaliteta,'^ ki povratno vpliva na
tradicionalno cerkveno religijo v skladu z že uveljavljenim
vzorcem: tako da se slednja istočasno bojuje z njo in novimi
ideologijami, hkrati pa jih sama vključuje in asimilira (v za-
četku preko uradno nepriznanih avantgardnih teologov).
Pozorne j ša analiza anketnega gradiva nam omogoča prve
sklepe v tej smeri, kot smo jih pokazali na drugem mestu.'"
Tokrat bi si ogledali gradivo, ki smo ga zbrali ob anketi med
gimnazijci — četrtošolci leta 1968 le z enega, dokaj formal-
nega vidika: kako bi lahko opredelili in razvrstili anketiran-
ce, ki se štejejo za religiozne, glede na to, katere sestavine
tradicionalnega katoliškega nauka sprejemajo ali ne.
Upoštevajoč, da se gibljemo v okviru krščanskega ver-
skega sveta (kjer cerkvenost pomeni dejansko pripadnost
neki krščanski cerkvi itd.) predpostavili nekaj naslednjih for-
malnih tipov religioznosti:
1. Obstoj religioznega doživetja svetega (»minimum re-
ligije«) brez zavestne in koherentne vključenosti le-te v nek
formiran religiozen sistem, »pogled na svet«, brez udeležbe
pri obredih a i zveze z organizirano versko skupnostjo. (»Mi-
nimum religije ne pomeni najmanjše potrebne intenzivnosti
religioznega doživetja; le-to je hipotetično lahko samo po se-
bi zelo globoko in bolj trajno kot pri kom s kompleksnejšo
religiozno strukturo).
2. Ob vključenosti religioznega doživetja in objekta tega
doživetja v nek svetovni nazor, je dana možnost za več tipov
religioznega nazora. Praviloma se je pri nas religiozni objekt
vključeval v okvir »krščanskega pogleda na svet« (bog stvar-
nik, božja previdnost, bog oče, Kristus — bog in človek, po-
smrtno življenje). Poleg tega tudi sam krščanski nazor lahko
33
nastopa v okviru različnih širše pojmovanih »pogledov na
svet«. Za osnovni tip štejemo na tej ravni zato krščansko
religioznost oz. »krščansko religiozni tip«, — ti, kjer se
religiozni objekt nahaja v okviru tradicionalnih krščanskih
predstav v nasprotju z npr. panteističnim, deističnim, neizo
blikovano mističnim okvirom itd.
3. Cerkveno formirana krščanska religioznost, ki poleg
zgoraj navedenih komponent vključuje udeležbo pri osnovnih
obredih in zavesti pripadnosti cerkvi kot obredni verski skup-
nosti;
4. Katoliškost — ki vključuje pripadnost (pri nas aktual-
ni) katoliški verski skupnosti. Pripadnost se kaže preko iden-
tifikacije z nadnaravnim poslanstvom cerkve, razvito zavest-
jo pripadnosti cerkveni skupnosti in upoštevanjem različnih
norm, ki so specifične za to skupnost (organizacijo), ne le
za religijo ali krščanstvo v celoti.
5. Klerikalno katoliški tip — ki vključuje poleg vsega do-
slej navedenega tudi sprejemanje političnih stališč cerkvene
organizacije ali celo željo po neposredni politični angažirano-
sti cerkvene organizacije.
Posamezni tipi so lahko različno intenzivni: različna in-
tenzivnost religioznega doživetja, religioznega nazora (od ne-
kaj splošnih sodb do izdelane teologije in religiozne filozo-
fije), različen obseg obredov in norm ter doslednost pri nji-
hovem izvrševanju itd.
Ločimo tako pet osnovnih »pravilnih« tipov (vsak na-
slednji vključuje pozitivne značilnosti prejšnjega):
— tip z zgolj minimumom religioznosti
— krščansko religiozni tip
— cerkveno religiozni tip
— katoliško cerkveni tip
— klerikalno katoliški tip
Operacionalno lahko vsakega od navedenih tipov opre-
delili (in opazovali) po naslednjih kriterijih:
— kriterij »minimuma« — religioznosti — izjava overi
v b o g a ali nadnaravne sile ob tem, da vsaj včasih (ne
pa le ob »izjemnih prilikah«) moli (kot alternativna, čeprav
manj verjetna oblika: tisti, ki verujejo v boga in ne molijo,
pa so trdno prepričani v posmrtno življenje ali božje vode-
nje sveta; taki žive z ozirom na boga v zavesti božje prisot-
nosti, čeprav se k bogu izrecno ne obračajo).
— kriterij »minimuma« — religioznosti — izjava overi
božjo naravo Kristusa; predpostavka: to vero
spremlja vera v posmrtno življenje in sodbo, božje stvarje-
nje sveta, nadnaravni izvor morale (delno: božje vodenje
sveta),
— kriterij cerkvene religioznosti — božji izvor in narava
cerkve (s kritičnostjo do njene človeške narave ali s slepo
apologijo); predpostavka: to vero spremlja redno obiskova-
nje nedeljskih maš (ali vsaj želja za tem) in sprejemanje
zakramentov (obhajila) enkrat letno.
— katoliška reliigoznost — kriterij je izjava o sprejema-
nju katoliškega svetovnega nazora in identifikaciji s cerkvijo
(»prepričan katoliški vernik«) priznavanje cerkvenemu \od-
34
stvu pravice, da zahteva poslušnost v versko moralnih zade-
vah; predpostavka; to stališče spremlja priznavanje special-
nih katoliških moralnih načel o spolnem življenju in razvezi
zakona ter obiskovanje verouka.
— klerikalna katoliška religioznost — kriterij: stališča
naj cerkev organizira tudi politično dejavnost (stranke) oz.
da ima pravico do izrecno politične dejavnosti in da lahko
zahteva od vernikov poslušnost tudi v političnih zadevah.
Zaradi omenjenih omejenih sredstev, ki jih je nudila an-
keta (sestav vprašalnika in izdelava) ter neuspehov s posa-
meznimi vprašanji (npr. težave pri interpretaciji vprašanja o
pravici cerkvenega vodstva, da zahteva poslušnost vernikov,
zaradi nejasnosti definicije »cerkvenega vodstva«, pojma »za-
htevati« ipd.) smo lahko zgornjo klasifikacijo uporabili in
preverili le delno, le glede na najpomembnejše kriterije.
Rezultati
Minimum religioznosti '•
Tisti, ki izjavljajo, da verujejo v boga in ki vsaj včasih
molijo, a ne verujejo v božjo naravo Kristusa, posmrtno živ-
ljenje, božji izvor moralnih norm, božjo naravo cerkve in se
ne udeležujejo cerkvenih obredov (posredno — tisti, ki se
imajo za religiozne, ki izjavljajo, da so religiozni —
pa razen vere v boga in molitve ne sprejemajo ničesar od
navedenega. Praktično vsi, ki izjavljajo, da so religiozni, iz-
javljajo tudi, da verujejo v boga in vsaj občasno molijo).
Podatki ankete kažejo,
da od tistih, ki izjavljajo, da verujejo v boga »trdno« ali
z »dvomi« — takih je bilo 26,3 % anketiranih
— 54 % ni prepričanih, da je bil Kristus bog
— 54 % ne veruje, da je cerkev božja ustanova
— 38 % ne veruje v posmrtno življenje
— 55 % ne sprejema ne v celoti ne  delno  katoliškega
svetovnega nazora.
Ob blažjih kriterijih:
od vseh, ki ali verujejo v boga ali se ne morejo izreči o tem
(33,9 % anketiranih) jih
— 44 % meni, da Kristus ni bil bog
— 42 % meni, da cerkev ni božja ustanova.
Za ilustracijo:
od tistih, ki vsaj včasih molijo jih 59 % ni prepričanih, da je
bil Kristus bog.
Le za okrog polovica verujočih v boga in takih, ki vsaj
občasno molijo torej lahko v grobem rečeno, da so krščan-
sko religiozni, ostali dosegajo le »religiozni minimum«.
Tudi med molitvijo in vero v boga ni popolne skladnosti;
Brez ostanka se prekrivajo le tisti, ki redno ali pogosto rno-
lijo in verujejo (trdno ali dvomeče) v boga. V kolikor šteje-
mo k religioznim še tiste, ki vsaj včasih molijo, že pride do
razkoraka: 26 % od vseh, ki molijo (redno, pogosto ali vča-
35
sih) n e izjavlja, da veruje v boga, 23 % od vseh, ki izjavlja-
jo, da verujejo v boga, nikdar ne moli ali le v izjemnih
trenutkih (v veliki večini zadnje). Slednje — torej četrtino
verujočih v boga oz. preko 6 % vseh anketirancev torej le
težko uvrščamo med religiozne, čeprav tega ni mogoče zanes-
ljivo zaključiti.
Sklenemo lahko, da obstaja 12—14 % anketirancev, ki ka-
žejo le navedeni religiozni minimumi in jih strogo vzeto ni
mogoče imeti za krščansko religiozne.
Krščansko religiozni
Kot nujen kriterij smo vzeli vero v Kristusa kot boga in
človeka; od »cerkveno religioznih« naj bi se razlikovali po
tem, da ne verujejo v božjo naravo katoliške cerkve in se ne
udeležujejo cerkvenih obredov.
Pokazalo se je, da razlika med krščansko religioznimi in
cerkveno (krščansko) religioznimi pri naših anketirancih
praktično ne obstaja. Čeprav dobrih 14 % verujočih v Kri-
stusa, ne veruje v božjo naravo katoliške cerkve, je res tudi
obratno, da jih približno toliko veruje v božjo naravo kato-
liške cerkve, ne pa v Kristusa. To kaže na nejasnost pojmo-
vanja »božje narave« (mešanje z »religično naravo«) v celoti
se obe številki prekrivata.
Tako veruje: — v Kristusovo božanstvo 12 % anketiran-
cev, — v božjo naravo katoliške cerkve pa 12,5 %;
Z ozirom na bolj blage kriterije:
— veruje, ali ostaja še v dvomu o Kristusovi božji na-
ravi 18—20 %
■ — veruje v božjo naravo katoliške cerkve ali vsaj ostaja
v dvomih 18,5 %
Število »krščansko religioznih« v strogem pomenu besede
je torej 12 %, v čemer je hkrati to številka za cerkveno (kr-
ščansko) religioznost. Formalno zgolj »krščansko religiozni«
v opredeljenem smislu kot poseben tip med našimi anketira-
ranci ne obstajajo.
Cerkveno (krščansko) religiozni
K njim spadajo vsi, ki izjavljajo, da verujejo v boga in
da vsaj včasih moUjo, ki verujejo v Kristusa in božjo naravo
katoliške cerkve ter se udeležujejo cerkvenih obredov (vsaj
nedeljskih maš pogosto ali redno). (Izvzeti so obiskovalci
maš le ob glavnih cerkvenih praznikih). Število obiskovalcev
presega število krščansko religioznih — vsi krščansko religi-
ozni so »cerkveni« tudi s tega vidika. Od skupine »katoliško
religioznih« se ločijo po tem, da zanje ni nujno, 1) da se iz-
javljajo za »prepričane katoličane«, 2) da sprejemajo v celoti
katoliški svetovni nazor in specifične norme katoliške mora-
le. Le približno polovica jih — različno gleda na različne kri-
terije — ustreza tudi temu kriteriju in spada torej v sledečo
skupino. Ostale, kakih 50 % religioznih ali 6—10 % vseh an-
ketirancev lahko štejemo za cerkveno religiozne.
36
Katoliško religiozni
Le-ti morajo ustrezati zgoraj navedenim kriterijem, po^
leg tega pa priznavati cerkvenemu vodstvu pravico, da zahte^
va od njih poslušnost v versko moralnih zadevah (zaradi že
OiTienjenih slabosti so imeli odgovori na to vprašanje le manj-
šo iiiterpretacijsko vrednost).
— za »prepričane katoličane« se je izreklo 8 % anketi-
rancev,
— katoliški nazor sprejema v celoti prav toliko (8 %)
anketirancev (pretežno isti)
— vsi ti tudi (vsaj v 80 %) sprejemajo vse že navedene
osnovne religiozne dogme (poleg posmrtnega življenja še ve-
ro v pekel in čudeže; ostalih 20 % vsaj ne zanika možnost
njihove resničnosti).
Glede specialnih katoliških moralnih norm je položaj
slabši: izmed verujočih v Kristusovo božanstvo (brez dvome-
čih)
jih je 50 % proti katohškemu stališču o spolnih odnosih
pred poroko,
in 60 % za razvezo zakona;
izmed tistih, ki verujejo, da je katoliška cerkev božja usta-
nova,
jih 50—60 % zanika cerkvenemu vodstvu zgoraj omenje-
no pravico.
Ker je tudi med »prepričanimi katoličani« in tistimi, ki
sprejemajo »v celoti« katoliški svetovna nazor visok odsto-
tek anketirancev proti omenjenim cerkvenim normam (okrog
40%), je število »katoliško religioznih« po teh kazalcih še
nižje kot 8 % — nekako od 5—8 7o.
Za omenjeni dve katoliški normi se v veliki večini izre-
kajo le take, silno ozke, kategorije anketirancev, kot so. obi-
skovalci »pr\'ih petkov«, tisti, ki se »redno ali pogosto« pogo-
varjajo z duhovnikom, ki se udeležujejo več vrst nereligioz-
nih cerkvenih aktivnosti — torej same kategorije, ki zajema-
jo 3—5 % vseh anketirancev, medtem ko od obiskovalcev ve-
rouka (7 % anketirancev) le polovica sprejema cerkveno sta-
lišče glede spolnih odnosov, stališče gleL;-- razveze zakona pa
sprejema le manjšina.
Klerikalno katoliški tip
K njemu lahko štejemo 4 % anketirancev, ki menijo, da
bi cerkev morala imeti pravico propagirati vsa tista širša
družbena in politična sta išča, ki jih ima sama za pravilna
ne glede na njihovo skladnost s socialističnimi načeli; v ož-
jem pomenu besede pa le 1 % anketirancev, ki menijo, da bij
morala imeti pravico organizirati posebne katoliške družbeno-
politične organizacije. Vendar moramo tudi ta dva podatka
jemati z rezervo, kot nekakšen minimum, ter s tega vidika
ni mogoče interpretirati tistih 13,5 % glasov, po katerih za
cerkveno delovanje ne bi smelo biti omejitev: vprašanje za
ta namen ni bilo ustrezno postavljeno. Podobno je z 1 % vseh
anketirancev, ki menijo, da morajo verniki slediti cerkvene-
37
mu vodstvu v vseh zadevah v katerih se izreče; za poslušnost
v splošnih ali konkretnih političnih zadevah se ni izrekel
praktično nihče. Vse številke so premalo zanesljive, da bi
dovoljevale kakršenkoli zaključek — razen tega, da je kle-
rikalni tip v proučevani kategoriji neznatno zastopan.
Ce povzamemo, imamo
12—14 % anketirancev z religioznim minimumom
6—10 % ccerkveno (krščansko) religioznih
5—8  % katoliško religioznih
(1—4 %) klerikalno religioznih
23—32 % religioznih med vsemi anketiranci
Odstotki so zaradi nizkega števila (religioznih je v ab-
solutnih številkah 170—220 glede na različne kriterije)
in le približno izvedljivi primerjavi, močno približni, vendar
pa dovolj razločno kažejo obstoj treh tipov
— le religiozni minimum,
— cerkveno (krščansko) religiozni,
— katoliško religiozni.
Nadaljnja razčlenitev z ozirom na nepravilne tipe
»nelogične« — pokaže, da je tudi obstoj religioznega minimu-
ma kot »čiste kategorije« v pretežni meri le fiktiven, (podob-
no kot obstoj krščansko religioznih brez cerkvene dimenzije).
Analiza udeležencev cerkvenih obredov namreč pokaže,
da praktično vsi oz. velika večina rednih obiskovalcev obre-
dov (redne maše in več) veruje v Boga (88 %); od vseh, ki
(trdno ali dvomeče) verujejo v Boga pa jih le 18 % obredov
sploh ne obiskuje ali le ob velikih praznikih. (Če vključimo
še tiste, ki se o veri v boga »ne morejo izreči« je takih sicer
skoraj tretjina — 31 %, kar sicer kaže na obstoj skupine »ne-
opredeljeno religioznih« brez povezave s cerkvijo.) Izjava o
veri v boga (religiozni minimum) in obiskovanje cerkvenih
obredov, se torej v veliki meri prekrivajo.
Zato pa število udeležencev obredov daleč preseže šte-
vilo »krščansko religioznih« — tistih, ki poleg vere v boga
verujejo tudi v Kristusa, v božjo naravo cerkve in npr. v po-
smrtno življenje. Tako jih od tistih, ki enkrat ali večkrat et-
no sprejemajo obhajilo (brez ekstremne skupine tistih, ki ob-
hajajo prve petke): le
. :   44 % meni, da je bil Kristus bog
28 % jih dvomi o njegovi božji naravi
28 % meni, da je bil zgolj človek
od vseh rednih obiskovalcev nedeljskih maš ter tistih, ki en-
krat ali večkrat na leto sprejmejo obhajilo jih le
60 % veruje v posmrtno življenje
28 % dopušča njegov obstoj
12 % ga zanika ali ne razmišlja o njem
46 % veruje v božjo naravo katoliške cerkve
10 % jih dvomi
44 % jih priznava le njeno človeško in družbeno naravo.
38
Med religioznimi se pojavlja skratka zanimiv nepravilen
tip: religiozni minimum pkis udeležbe pri obredih, a brez
osnovnih značilnosti krščanske religioznosti.
Če upoštevamo, da ne le obhajilo, ampak celo maša zgu-
bi svoj krščansko religiozni smisel, če za njima ne obstaja
vera v Kristusa, posmrtno življenje in božjo naravo cerkve,
je očitno, da se ta tip religioznosti vzdržuje zaradi vpliva oko-
lja (oz. drugih nereligioznih in nekrščanskih motivov) na
obiskovanje rednih obredov. Le tako se vzdržuje (psevdo)
krščanski značaj religioznosti, ki je v resnici sestavljena iz
religioznega minimuma (ki je nastal oz. vsaj lahko obstaja
brez specifične krščanske »nadgradnje« in obredno cerkvene
sfere (ki se ohranja iz določenih družbenih vzrokov brez kr-
ščanske inspiracije oz. vsaj lahko obstaja brez nje). Da se
izogne pomisleku, češ gre za nereligiozne dijake, ki se pod pri-
tiskom udeležujejo verskih obredov, naj povemo, da je v an-
keti na izrecno vprašanje le 5 % anketirancev odgovorilo, da
ne bi hodili k obredom, če jih ne bi k temu silili (starši).
Dejstvo, da pri nas večina religioznih obiskuje cerkvene
obrede in obratno, da je večina obiskovalcev obredov religi-
ozna, govori na prvi pogled proti znani tezi J. Vrijhofa in T.
Luckmana, da pomenita danes religioznost in cerkvenost dve
različni vprašanji. Toda prav odsotnost »krščanske religioz-
nosti« kot veznega člena med religioznim minimumom in cer-
kvenostjo nam to tezo v resnici potrjuje: brez religioznih
vzrokov zveza med minimumom religije in cerkvenostjo ne
bi nastala, saj religiozni minimum sam niti ne zahteva, niti
ne predpostavlja krščanskih religioznih obredov.
Izvršena analiza nas ob osnovni ugotovitvi — razhajanja
med obiskovanjem krščanskih verskih obredov in religioz-
nostjo, ki nima oficielno cerkvene vsebine — usmeri k dve-
ma vrstama hipotez oz. vprašanj:
1) če — radikalno — predpostavimo, da se obstoječi prevla-
dujoči »minimum religije« ne oblikuje in ne izraža v ob-
stoječih cerkvenih obredih in tudi ne v zvezi z oficielnim
cerkvenim naukom, ki tem obredom daje specifično kr-
ščansko vsebino — kaj je tisti, očitno nereligiozni »uči-
nek« in katere so tiste nereligiozne funkcije, ki sploh še
ohranjajo obstoječi religiozni nauk in obredje, vežejo do-
ločene ljudi nanj.
2) Lahko manj radikalno in verjetno ustrezneje predposta-
vimo, da obstoječi krščanski nauk in obredje še ima do-
ločen religiozni učinek, da še proizvaja določeno religioz-
nost tudi pri širših slojih, le da ta učinek in religioznost
nista sorazmerna, nista ustrezna prizadevanjem nosilcev
oficielne cerkvene religije. Za religioznost kakršna se ob-
likuje danes množično zlasti med mlajšimi ljudmi je nek
tradicionalni religiozni sistem s svoj mi naukom in obred-
jem (še vedno?) potreben, toda dokaj vseeno je, za kateri
religiozni sistem in obredje v takem primeru gre. To bi
prispevalo k pojasnitvi današnje razširjenosti »ekumeniz-
ma« in odsotnosti »misijonarskega duha« in razširjenega
prepričanja, da     vse religije enako dobre. Slednje se ka-
39
že v tem, da praktično ni prestopanj iz ene vere v drugo
razen zaradi mešanih zakonov: v takih primerih pa je pre-
stop običajno lahak, brez večjih pretresov (razen v prime-
rih, če se s spremembo religije vežejo različne posledice,
zahteve in učinki, ki niso ožje religiozne narave, temveč
posegajo na druga področja — s čemer se vrnemo k raz-
mišljanju pod točko 1). Po drugi strani pa isto osnovno
prepričanje o načelni enakovrednosti religij vodi nekatere
v samostojna preizkušanja in raziskovanja novih kultov
in religioznih sistemov. Odprto ostaja vprašanje, ali ni
za tako religioznost dovolj dober tudi kak drug miselni
sistem in ritual, ki se ni izoblikoval in poimenoval kot
posebna »religija«?
Ce se vrnemo na predhodno vprašanje: od kod tako
majhne razlike v življenju in doživljanju mladih ljudi raznih
dežel in znotraj iste dežele, ki se sicer zelo razlikujejo po svo-
jih izjavah o odnosu do religije (ob seveda obstoječih razli-
kah, ki pa jih ni mogoče izvesti iz sprejemanja ali zavračanja
religije)? Na osnovi analiziranega gradiva — ki kot kažejo
raziskave drugod, nikakor ni značilno le za obravnavano po-
pulacijo — lahko vidimo, kako izjava »sem religiozen in obi-
skujem verske obrede« običajno ne pomeni, da anketiranec
sprejema celovit tradicionalni religiozni sistem, ki bi — ko-
likor ne bi bil sprejeman le verbalno — praviloma moral
bistveno razlikovati življenje in doživljanje tako verujočega
od neverujočega. Namesto njega (ne) razlikuje tako deklari-
ranega vernika in nevernika le omenjeni religiozni minimum
(oziroma nov tip religioznosti, ki smo ga poskušali očrtati na
drugem mestu — glej op. 14) in obiskovanje verskih obre-
dov z motivi in posledicami, ki se na to obiskovanje vežejo.
Pri tem gre običajno ali za povezanost in identifikacijo s cer-
kveno organizacijo in različnimi nereligioznimi stališči in vred-
notami, ki jih le-ta predstavlja, ali naj bi jih predstavljala po
prepričanju prizadetega, ali pa za navezanost na določeno so-
cialno sredino in njen način življenja, za katero je naveza-
nost na cerkev del tega načina življenja samega. Od tod ver-
jetno začudujoče majhne razlike med religioznimi in nereli-
gioznimi tam, kjer bi jih pričakovali in pogoste večje razlike
ob vprašanjih, ki z religijo v ožjem pomenu besede nimajo
logične zveze (pač pa marsikdaj zgodovinsko).
Marko Kerševan
Opombe:
1 Glej Z. Roter, Značaj in struktura (ne)religioznosti v Sloveniji,
Teorija in praksa, 1969, št. 4.
2 Glej zlasti M. Tavčar, Mladi in religija. Teorija in praksa 1968,
št. 6-7, M. Kerševan, Slovenski gimnazijci in tradicionalna religioznost,
Problemi, štev. 73-74 (1969); S. Hribar, Sola in religija, Zbornik Sola
in religija, izdal Zavod za šolstvo, Ljubljana 1972.
40
3 M. Kerševan, navedeno delo, str. 98 in M. Kerševan, Industrijski
radnici in religija u Sloveniji, Naše teme, Zagreb 1972/10, str, 1643.
S. Hribar, Vrednote mladih. Problemi, št. 73-74 (1969) str. 134.
5 številne raziskave kažejo, da tudi starši, ki so sami odtujeni od
religiozna vzgoja potrebna otrokom. Priča smo paradoksu, da večina
cerKve, Ki sami izjavljajo, da religije ne potrcbujeio, menijo, da je
meni, da je religija potrebna drugim (ne pa njim), zaradi česar jo je
treba podpirati itd. Na to opozarja G. Kehrer, Das Religiosebewusstsein
der Industriearbeiter, Munchen 1967.
' Glej Z. Roter, Slovensko javno mnenje 1968, zv. 8, Center za
raziskovanje javnega mnenja. Visoka šola za sociologijo, politične vede
in novinarstvo, tab. 4.
' Glej M. Kerševan, Slovenski gimnazijci in tradicionalna religioz-
nost, izčrpneje o tem M. Jogan, Vloga družine v prenašanju relegioz-
nosti, Center za proučevanje religije pri FSNP, Ljubjana l970.
' število osnovnošolcev zajetih v \'erouk je npr. od leta 1965 do
leta 1970 po cerkvenih podatkih naraslo od približno 50 na približno
60 odst. Točnejše mnenje navaja R. Lešnik, Cerkev v sedanjem svetu,
1973; Ognjišče ima naklado 80.000 izvodov, otroški list Mavrica 34.000
izvodov.
' Podatki po odličnem članku S. Vrcana, Savremeno pokolenje
mladih i religija, Kultura (Beogrda) št. 13-14 (1971), str.
1° Podrobnejše podatke za zagrebško regijo: S. Bahtjarevič, Neke
karakteristike religioznosti i ateizma kod učenika srednjih škola, re-
vija za socijologiju (Zagreb), 1971/72; za Dalmacijo S. Vrcan, Radnička
omladina i religija. Pogledi (Split) št. 9 (1973).
" Podrobneje M. Kerševan, Odnos anketirancev do religije in cerk-
ve. Slovensko javno mnenje 1969, bilten 5, izdal CJM pri FSPN.
'2 Glej: S. Hribar, Sola in religija, nav. delo, M. Kerševan, Slo-
venski gimnazijci in trdaicionalna religioznost, nav. delo, ter Religioz-
nost in družbenopolitična stališča, Teorija in praksa 1969/2.
13 O oblikovanju novega tipa religioznosti v sodobnih družbah je
razvil najboljšo teorijo T. Luckmann, The Invisible Religion, Mac-
millan, Nevv York 1967.
^* Glej članek Humanistična ideologija in religija. Problemi št. 121-
122 (1973). Več o tem v knjigi M. Kerševan, »Religija kot družbeni
pojav«, ki izide v kratkem pri Mladinski knjigi.
1= O raznih tipih motivacij za povezanost s cerkvijo odlična študija
E. Pina v Essais de sociologie religieuse, Spes, Pariš.
41
K VPRAŠANJU O SISTEMATIZACIJAH MEŠČANSKE
IDEOLOGIJE V DRUŽBENIH VEDAH:
ANTROPOLOGIJA
IN NJEN PREDMET
Opomba uredništva: Mladina se kot pro-
blem prikazuje meščanski ideologiji predvsem v lu-
či vprašanja, kako človeški osebek v neki posebni
življenjski dobi (tik preden je sposoben, da začne
s produktivnim delom — in v času, ko se dokonč-
no in neusmiljeno sooči z veljavno družbeno eko-
nomijo v širšem pomenu besede — torej tudi z
družbeno »kulturo«, tj. s simbolično ekonomijo
in njenimi zakonitostmi) obdelati tako, da bo lah-
ko brez posebnih težav (zase in za »družbo«, tj. za
veljavni družbeni red) zasedel mesto, ki ga v tej
ekonomiji vselej že čaka. Meščanstvo v zgodovino
ni prineslo le najrazličnejših pedagoških ideologij,
temveč je z značilno »znanstvenostjo« vso to pro-
blematiko prekrilo z vrsto družbenih in humani-
stičnih ved, katerih naloga je, da sistematizirajo to
razredno ideologijo in jo hkrati uskladijo (vsaj na
videz) s tisto veljavnostno normo, ki jo meščan-
ska družba edino priznava: z normo znanstvene ve-
ljavnosti. Odveč je pripominjati, da se lahko druž-
bene vede konstituirajo kot znanosti edinole, če
kritično obračunajo s svojimi razrednimi in ideolo-
škimi predpostavkami in postavkami: če torej na-
vežejo na analizo historičnega materializma in na
materializem sodobne psihoanalize. — Prispevek,
ki ga objavljamo, skuša pokazati na nekatere ideo-
loške predpostavke v eni izmed osrednjih družbe-
nih ved — v antropologiji.
Antropologija je ime za skupek ved, ki obravnavajo en
predmet: človeka. Ta predmet mora biti koncipiran kot real-
ni predmet (torej ne kot spoznavni predmet), da omogoča
tako široko pahljačo »pristopov«, kakršno pokriva antropo-
logija. Delitev antropologije na fizično in kulturno (socialno)
antropologijo omogoča dvojnost predmeta antropologije, do-
jeta kot imanentna narava realnega predmeta, ki je tudi —
seveda za antropologijo — empirično dokazljiva, torej eksi-
stentna. Prva ugotovljena lastnost antropološkega diskurza
bi torej bila povnanjenost izhodiščnega kriterija: distinkcija
med človekom kot homo in človekom kot animal je pojmo-
vana kot narava predmeta, ne pa kot koncepcija antropolo-
gije. Ta povnanjenost kriterija antropologije kot naravnega
kriterija omogoča specifično polarizacijo antropoloških di-
skurzov, ki koincidirajo prav v tem, da se vsi nanašajo na ta
predmet, se pravi na kateri koli aspekt tega predmeta; to po-
42
larizacijo pravzaprav zaznamujeta oba termina — fizična an-
tropologija in kulturna antropologija — ki smo ju že ome-
nili kot termina, ki zaznamujeta delitev korpusa antropološ-
kih diskurzov. Gre za koincidenco humanističnih in naravo-
slovnih ved na specifičnem, naddeterminiranem križišču, ki
ga označuje racionalistična koncepcija človeka: annimal ra-
tionale. Hkrati pa ta »polarizacija« antropologije ustreza do-
kaj neposredno tisti razdeljenosti sveta na Kulturo in Matu-
ro, ki smo jo že omenjali kot implicitno ali eksplicitno izho-
dišče humanističnih in družboslovnih diskurzov, ki pa v an-
tropologiji tudi neposredno vtiskuje svoj živ (kakor ga je v
»tradicionalnih« humanističnih diskurzih o Človeku že vti-
skovala) v koncepcijo dvojnega predmeta antropologije. Prav
s to delitvijo se zato v diskurzu ali diskurzih socialne ali kul-
turne antropologije nenehno srečujemo.
»Globoka in trajna«' koncepcija antropologov, po kate-
ri vidijo človeka (homo in animal) kot celoto, vzdržuje tako
osredotočeni korpus subdisciplin in metod (od psihologije
do statistike) okrog te celote, ki je toliko dvoumna, da pove-
zuje tudi določene sektorje biologije kot fizična antropologi-
ja, ki se od drugih postopkov razlikuje po tem, da obravna-
va drugo plat predmeta. Tako jo je vendarle nekoliko »težko
uskladiti z zahtevami sodobne antropologije« (tiste »huma-
nistične«) in je bolje izvesti tudi formalizirano »bipolarnost
antropološkega polja«, da se kullurološka in biološka plat an-
tropologije ne bi med seboj ovirali. Ta delitev pa hkrati po-
meni tudi način vključevanja obeh »polarnosti« v antropo-
logijo.
O polarnostih antropologije (— polarnost: humanistične
vede — naravoslovne vede je sicer starejša in se nanjo an-
tropologija sklicuje, toda v principu gre za učinka iste gene-
rativne matrice (temeljne opozicije) v spremenjenih (ne bi-
stveno, ne odločilno spremenjenih) zgodovinskih okoliščinah:
gre za učinke in derivacije opozicije Kultura/Natura) je med
prvimi spregovoril Kroeber in z vidika antropologije tema-
tiziral obe polariteti antropološkega (bolje antropoloških)
diskurza(ov); po njegovem vidimo »prvič človeka kot kate-
rokoli drugo žival; drugič pa je človekova kultura izreden
produkt, ta močni izloček, ki vpliva predvsem nase, ki je spe-
cifičen za človeka in ga razlikuje od vseh drugih živali.«^ An-
tropologija sicer po Kroeberju alternativno obravnava obe
polarnosti, nas pa tukaj predvsem zanami, kako obravnava
to drugo polarnost.
Domena sociologije kulture in kulturne antropologije je
polna »deviantnih« koncepcij, ki se na videz med seboj raz-
likujejo — na primer evolucionizem in neevolucionizem —
se celo izključujejo, vendar pa hkrati složno izhajajo iz iste
koncepcije predmeta, ki je sicer dvojen (z dvema polarnima
stranema), vendar pa je za antropologijo to dani, naravni,
realni predmet. Ta druga, kulturna in, če nekoliko spremeni-
mo aspekt, družbena plat »človeške živali« (kako malo se
razlikuje ta koncepcija od »klasične« animal rationale) si je
kot differentia specifica človeka v diskurzih humanističnih
ved in antropologije nadela ime humaniteta (humanity).^ Hu-
43
maniteto človeka kot opozicijski termin njegovi živalskos!i
lahko razumemo kot antropološki temelj kulture.
Humaniteta kot načelo in kot (a priori) kvaliteta (ne
zgolj razlika) spočenja »tri temeljne obli^'e: pojavlja se v po-
sameznikih (osebnost), v trajnih družbenih skupinah ali druž-
bah (kultura) in v vseh socializiranih članih naših vrst (člo-
veška narava)«."
Na ta način (kot načelo ni kot kvaliteta) ima humaniteta
kot predmet kulturne antropologije implikacije, ki jih Kroe-
ber opisuje s sklicevanjem na »stare« humanistične koncep-
cije XIX. stoletja: na delitev znanosti na Geistesvvisscnschaf-
ten in Naturw'ssenschaften, ki naj bi po njem ustrezala de-
litvi med »individualizirajočim načinom zgodovine« in »po-
splošujočim načinom znanosti«.' Pri tem humaniteta kot
predmet antropologije s svojo »naravo«, ki je pač dana in
(v bistvu) nespremenljiva, povzroča, da humano lažje obrav-
navamo z metodo »deskriptivne integracije« kot pa z meto-
do »posplošujoče znanosti«.
Kakšne pa so te tri »temeljne oblike« humanitete, te in-
karnacije kvalitete, ki odlikuje človeka pred drugimi živalmi?
Oglejmo si nekaj antropoloških definicij osebnosti, kulture
in človeške narave:
»Osebnost je bolj ali manj trajna organizacija sil zno-
traj individualnega. Te vztrajne sile osebnosti pomagajo de-
terminirati odziv v različnih situacijah in tako široko jim
pripisujemo ono konsistenco obnašanja (behavior) — bodisi
verbalnega ali fizičnega. Toda obnašanje, najsi je še tako
konsistentno, ni isto kot osebnost; osebnost povezuje za ob-
našanjem in znotraj njega individualno. Sile osebnosti niso
odzivi, temveč pripravljenost na odziv; pripravljenost ali ne-
pripravljenost se bo pokazala v izrazu, ki ni odvisen samo
od trenutnega položaja, temveč od druge pripravljenosti, ki
je v opoziciji do nje. Osebnostne sile, ki so inhibirane, so
na globlji ravni kot tiste, ki se neposredno in konsistentno
izražajo v očitnem obnašanju . . .
Čeprav je osebnost produkt družbenega okolja (tukaj
lahko vstavimo »kulturnega«, op. B. R.) preteklosti, ni, ko
je razvita, popolnoma predmet sodobnega okolja. Kar je raz-
vito, je struktura znotraj individualnega, nekaj, kar je zmož-
no samoiniciativnega delovanja na družbeno okolje in selek-
cije z upoštevanjem različnih, zadevajočih jo stimulov; nekaj,
kaj je sicer zmeraj spremenljivo, je pa pogosto odporno do
temeljne spremembe. Ta koncepcija je nujna za razlago kon-
sistence obnašanja v zelo različnih situacijah, za razlago
vztrajanja ideoloških trendov ob protislovnih dejstvih in ra-
dikalno spremenjenih družbenih pogojih, za razlago, zakaj
imajo ljudje v enakih socioloških situacijah različne ali celo
konfliktne poglede na drtižbene izvire in zakaj tisti ljudje, ka-
terih obnašanje se je spremenilo zaradi psihološke manipu-
lacije, zdrknejo v svoje stare poti takoj, ko odstranimo učin-
ke manipulacije.«*
»Sile osebnosti«, naslednice »vis vitalis«, »življenjskega
fluida« in podobnih pojmov biološke predzgodovine, so tu-
kaj — in že to je dovolj simptomatično — prenesene v psi-
44
hološki in antropološki kontekst (ta prenos v drug kontekst
pa še nikakor ne pomeni spremembe konceptualnega hori-
zonta) — prav tako skrivnostne, nejasne, zmeraj delujoče.
Termin »sile osebnosti« je tukaj mogoče mišljen kot meta-
fora (ki ni kot taka eksplicirana), toda tudi ta metafora je
simptomatični spodrsljaj: metafora je prenos pomenjenja z
enega termina na drugega, ki mu to pomenjenje ustreza sa-
mo prek podobnosti. »Sile osebnosti« so torej (vsaj) simp-
tom nečesa, kar kot metafora označujejo, nečesa kar mora
biti po svojih pomenskih in pojmovnih atribucijah podobno
»silam osebnosti« (kar je skrivnostno ali skrito nejasno, zme-
raj delujoče itn.). To pa je subjekt kot princip, kot konsti-
tuanta korelacije subjel:t-objekt, ki postavlja subjekt iz di-
skurza kot njegovo načelo in počelo, kot (v skrajni) instanci
predpogoj vsake percepcije, ki je kot tak postavljen z diskur-
zi tradicionalnih in manj tradicionalnih humanističnih ved.
To je tudi govoreči subjekt — informator — lingvistike in
komunikologije.
Osebnost (koncipirana kot »sile osebnosti«, torej kot sub-
jekt) — po specifični avtorefleksiji, ki je dejansko povna-
njenje subjekta v osebnost in njene »sile« — tako ni obna-
šanje (behavior), temveč nekaj, kar je za njim in znotraj
njega kot individualno: individualno pa je spet način avto-
reprezentacije subjekta. Subjekt (osebnost, posameznik) je
torej tudi kot lastna eksteriorizacija čista virualnost, ki se le
kdaj pa kdaj, v posebnih okoliščinah uresniči kot manifesta-
cija. Toda uresničiti se kot manifestacija ne pomeni uresni-
čiti se zares: »inhibirane sile osebnosti« ostanejo zmeraj vir-
tualne, to so tiste prave »sile osebnosti«, ki so »globlje«, to-
rej bolj »za« in bolj »znotraj« kot še tako konsistentno obna-
šanje (manifestacija) in kot »sile«, ki to obnašanje neposred-
neje povzročajo. Subjekt je nekaj_, kar presega svojo mani-
festacijo.
Osebnost je poleg tega še »produkt družbenega (kultur-
nega) okolja«, kar je standardno navidezno protislovje an-
tropološkega diskurza. Toda navideznost lahko opazujemo na
ravni, ki je drugačna od one, na kateri se prikazuje kot pro-
tislovje: na ravni »socioloških« implikacij subjekta (osebno-
sti, posameznika). Osebnost je sicer nekaj časa predmet oko-
lja (tukaj je mesto investiranja represivne pedagogike, mesto
zasidranja incestogene fantazme o nedolžnem otroku in po-
dobno), toda takrat gre šele za konstrukcijo subjekta, za nje-
gov razvoj, takrat to (še) ni osebnost, Icmveč nekaj na poti
k osebnosti. Dokončno vzpostavitev osebnosti označuje (tu-
kaj implicitna) iniciacija, ki loči (in to je dovolj arbitrarno,
da je vsaj sumljivo) dobo odraščanja od dobe odraslosti. Ko
je osebnost (subjekt, posameznik) razvita, je nespremenljiva
oziroma v resnici nespremenljiva, in deluje na okolje kot po-
polen subjekt (podlaga konstituanta. generator) z vsemi opi-
sanimi atribucijami in implikacijami tega pojma in katego-
rije. Ta determinizem, ki je tainovske (naturalistične) vrste,
tako ni v resničnem protislovju s subjektivizmom, prej na-
sprotno: empirično ga locira in potrjuje.
45
Investicij drugih koncepcij in pojmov, ki jih najdemo
v tem citatu ne bomo obravnavah. Teorija komunikacij, ki-
bernetika in podobni znanstveni ali »znanstveni« diskurzi oz.
njihove prenesene koncepcije so tukaj samo preobleka za
ono temeljno koncepcijo osebnosti, ki smo jo, kakor upamo,
izluščili iz njenih ovojev. Te koncepcije v svoji simptomatič-
ni rudimentarnosti igrajo v antropoloških definicijah vlogo
novega načina realizacije realnega, nove poti dokazovanja ti-
stega, kar humanistične vede nenehno dokazujejo.
Prva temeljna oblika humanitete je torej »subjcktiviteta sub-
jekta«.
Pri definicijah kulture kot druge temeljne oblike huma-
nitete pa imamo opravka s pahljačo definicij, ki se vsaj na
videz izključujejo. Hoijer na primer ugotavlja (leta 1953), da
so se »kulturni antropologi v zadnjih petindvajsetih letih pre-
usmerili od atomistične definicije kulture, ki jo je opisovala
kot bolj ali manj naključno zbirko potez, k definiciji, ki pou-
darja vzorce (patterns) in konfiguracije.«'
Preusmeritev, ki na ravni antropologije zaznamuje pre-
hod od etnografije k etnologiji; zaradi te investicije so meje
med etnologijo in antropologijo tako nejasne in pogosto po-
samezni teksti (npr. Margaret Mead) vključujejo koncepcije
obeh kot med seboj prevedljive. Zato tudi pogosto zamenju-
jemo konfiguracijo antropoloških diskurzov z diskurzom et-
nologije. Tukaj pa lahko rečemo, da se etnologija le na ravni
Kroeberjevih temeljnih oblik humanitete vključuje v antro-
pološki kompleks. Toda etnologija s to vključitvijo (prav ta-
co drugi diskurzi te vrste) izgubi svoj posebni status huma-
nistične vede in se vključi v antropološki »pluralizem ved«.
Ta »pluralizem« je koncipiran »demokratično«, v njem se spe-
cifični diskurzi spremenijo v mnenja, ki imajo »pravico do
glasovanja«. Za antropologijo je »izid glasovanja« irelevan-
ten: gre pač za interakcije mnenj, ki gradijo njeno pojmovno
polje, ki tako v vsakem primeru ostane njeno. V antropolo-
giji nobena humanistična disciplina nima prednosti; antro-
pologija, to so »ZDA med humanističnimi vedami«. Toda ta
»svoboda« je dosledno omejena samo na tiste diskurze o člo-
veku in obnašanju, ki se vestno zadržujejo znotraj horizonta
»realizacije realnega«; antropološka teorija kulture je »ab-
strahirani rezultat« empiričnih raziskav, tako rekoč njihov
»ekstrakt«. Empirične raziskave so tisti postopki, ki imajo
neposredno opraviti z »danimi dejstvi«, naloga »teorije« je,
da te podatke klasificira in razvrsti v vzorce, ki jih je mogo-
če preveriti v »praksi«. Antropologija je tako sestavljena iz
dveh ravni, ki se vzajemno potrjujeta, bolj natančno: ki z raz-
ličnimi besedami pripovedujeta isto: tako je, kakor vidimo
in kakor vidimo, tako je. To je seveda poenostavitev, ki pa
lahko dovolj ilustrira ono realizacijo realnega, ki jo Herbert
(cf. Colies pour ranalyse 1—2 in 9) postavlja kot empirično
(ideološko) iluzijo »družbenih ved«.
Kluckhohn in Kelly se ne oddaljujeta od gornje koncep-
cije, ko uvajata v antropologijo bchavioristični aspekt: prav-
zaprav je bchavioristični aspekt tisto, kar vsebuje prej opisa-
na preusmeritev. Ta dva avtorja definirata kulturo »kot vse
46
te zgodovinsko ustvarjene določbe za življenje, eksplicitne in
implicitne, racionalne, iracionalne in ne-racionalne, ki obsta-
jajo v vsakem danem času kot potencialni vodiči obnašanja
(behavior) Ijudi«.^ Po tej definiciji vključuje kultura oseb-
nost (z opisanimi implikacijami tega pojma) kot disperzijo
kolektivnega obnašanja: subjekt je zdaj skupek norm, inhi-
biranih in inherentnih družbeni skupini »v vsakem danem
času«. Poteze, elementi ali bolj vzorci, so po tej definiciji or-
ganizirani ali strukturirani (tukaj ni mogoče insistirati na
konceptualni različnosti teh dveh terminov) v sistem ali sku-
pek sistemov, ki je zato, ker je »zgodovinsko kreiran«, odprt
in podvržen konstantnemu spreminjanju. Zgodovina je tukaj
koncipirana kot proces akumulacije in selekcije obnašanjskih
norm, ki v svoji sinhronični celokupnosti konstituirajo kul-
turo. Kultura se torej po tej definiciji v ničemer ne razlikuje
od morale, razen mogoče po stopnji »inhibicije« kar pa nima
istega pomena kot inhibicija pri »silah osebnosti« (spomni-
mo se Althusserjeve definicije morale kot praktične ideolo-
gije, cf. Pour Marx; srbohrvaški prevod za Marxa, Nolit,
Bgd.). Zato nas ne preseneča, da je »kultura v dejanjih in
artefaktih zgolj manifestna ter se ne sestoji iz dejanj in ar-
tefaktov.«' Kultura so vendar »zgodovinsko ustvarjene do-
ločbe« v dolgotrajnem procesu adekvacije in s tem verifika-
cij življenjskih (moralnih) norm v horizontu empirije in de-
dukcije (dedukcije, ki pa se dejansko v antropologiji ne raz-
likuje od indukcije) iz tega horizonta kot »zgodovinsko izve-
den sistem eksplicitnih in implicitnih določb za življenje.«'"
V tej definiciji kulture je tudi implicirana domneva o progre-
sivni adekvaciji »življenjskih« norm, domneva, ki ima v ideo-
loškem polju evolucionizma vlogo enega najpomembnejših
postulatov. Posamezne »razvojne stopnje« kulture so tako
stopnje moralne adekvacije.
Pri M. Mead srečamo v definiciji kulture še en aspekt be-
haviorizma: »človeške kulture lahko vidimo kot zgodovinsko
vzorčene (patterned) sisteme komunikacije med posamezni-
ki in nečloveškim okoljem...«" Lahko rečem.o, da gre pri
tej definiciji za izjavo, v kateri se križata etnografski in ki-
bernetični aspekt: posameznik je »kibernetični« sistem, ki
se s.^moorganizira po dražljajih iz okolja; kulturo produci-
rajo temporalno in krajevno omejeni skupki dražljajev (in-
formacij); kultura je tako termin, ki pomeni sistem (reper-
toar) odzivov v permanentni konstrukciji (to pa je pravza-
prav tista progresivna adekvacija mo\-alnih norm, ki sm.o jo
dobili z dedukcijo iz prejšnje definicije kulture). Drugi, »zgo-
dovinski« aspekt te definicije kulture — kulture, ki je ni
drugje kot v osebnostih (posameznih skupkih »osebnostnih
sil«, »razvitih« v istih družbeno kulturnih okoljih in izpostav-
ljenih istim družbeno kulturnim okoljem, pa tudi v istih ko-
munikacijah z istim »nečloveškim okoljem«) — je naslednja
deskripcija kulturnega razvoja: »Kulturo nosijo zaporedne
generacije, tako da vsak član od otroštva do starosti prispeva
k perpetuiranju in reinterpretaciji kulturnih form. Lahko pri-
čakujemo, da sprememba v vedenju katerega koli člana spro-
ži reperkusije znotraj družbe; spremembe v obnašanju kate-
47
gorije članov pa lahko povzročijo spremembe znotraj celot-
nega sistema.«'^ Kot gre poprej za eksteriorizacijo pojma sub-
jekta v pojem osebnosti (ki se — metaforično ali ne — v an-
tropološkem diskurzu prezentira kot skupek »sil«), gre tukaj
za eksteriorizacijo kolektivnega, družbenega subjekta, ki se
prezentira kot kultura, t. j. kot »zgodovinsko vzorčeni sistemi
komunikacij«. Povnanjenost je seveda spočeta v horizontu
empirije (vsak član zoporednih generacij od otroštva do sta-
rosti) in je namenjena potrjevanju tega horizonta na ravni
(ta raven je znotraj tega horizonta) »teorije«, koncipirane kot
abstrahiranje horizonta empirije.
Toda M. Mead mora to disperzijo kulture (ki je kot ek-
steriorizacija družbenega subjekta, pojmovanega kot adicija
vseh subjektov/osebnosti, članov družbe, sama navzoča le kot
osebnosti in obnašanje posameznikov; tako njena definicija
kulture ne odstopa od poprejšnjih definicij kulture kot »si-
stema določb za življenje«: komunikacijski sistem in kultur-
ne forme so tukaj samo obnašanjska (moralična) pravila in
njihova realizacija) vendarle nekako povezati, da lahko sploh
govori o kulturi kot o nečem posebnem. To stori pravzaprav
šele na ravni »cross-cultural« kategorij, ki so samo drugo
ime za klasične sociološke razdelitve družbe, ki nereflektira-
no postavljajo horizont istega ideološkega polja (t. j. polja
teh kategorij, teh delitev) družbene delitve vlog (ki so sicer
učinek za vsako družbeno formacijo specifičnih delitev dela,
niso pa delitev dela, temveč njena (re)prezentacija na ravni
»svetov^nega nazora« in družbene prezence) kaj različnih
družb. Pri tem klasifikacijskem postopku gre spet za »reali-
zacijo realnega«: razdeljenost družbe se nam iz zornega kota
antropologije zares kaže kot diferenciacija vlog. Antropološ-
ka koncepcija družbene delitve ne upošteva glede na posamez-
no družbeno formacijo poselanih principov razdeljevanja
družbenih vlog in utemeljitev tega razdeljevanja, še manj pa
implicira analizo pogojev (ne zgolj tehnoloških ali ekonom-
skih) specifičnih delitev dela in njihovega učinka na ravni
družbene prezence: delitve vlog, ki se lahko (ne pa nujno)
kaže za družbo, v kateri se vrši, tudi kot fimkcionalna delitev
vlog. »Kulture čeprav individualno edinstvene, lahko pokaže-
jo primerljive lastnosti (features), ko nanje apliciramo prek-
kulturne (cross-cultural) kategorije (znesek kapitalnih do-
brin, kasta, razred, velikost primarne skupine, stopnja seg-
mentacije in tako naprej) tako, da je edinstvena organizacija
vsake kulture tudi upoštevana.« Te »primerljive lastnosti«
so torej nekaj, kar je v vsaki »kulturi« (družbi) dano, kar
pa lahko najdemo (tudi v vsaki kulturi) prek ustrezne apli-
kacije »prek-kulturnih« kategorij. To pa pomeni, da imamo
opraviti po eni strani z realnim (primerljive lastnosti) in z
ustreznim, za vse veljavnim merilom (cross-cultural catego-
ries), ki ga je treba samo aplicirati. Ta absolut, univerzalni
kriterij je hkrati abstrakcija empirije vsake kulture. To pa
tudi pomeni, da so te »cross-cultural categories« matrice na-
čelno vsake družbe, morebitne (a ne najdene) deviacije bi sa-
mo potrdile to matrico z videzom njene znanstvene objektiv-
nosti: v tem primeru bi pač šlo za kulture v razvoju, pred
48
iniciacijo, kakršne si pogosto predstavljamo paleolitske, pa
tudi poznejše družbe. Te »prek-kulturne kategorije« so torej
nekakšna metodološka avtorefleksija antropologije, ki defini-
ra pot njenega investiranja v strukture posameznih družb
(antropologija se tako investira kot princip organizacije teh
družb) videnih kot posamezne kulture. Kultura je tako po-
jem, ki na ravni antropološke empirije in »teorije« prezen-
tira in reprezentira posamezno kulturo. Kultura je teater
družbe.
Tudi to je primer »realizacije realnega«, ki je možen za-
to, ker se antropologija (v našem primeru definicija M. Mead
izogne nekemu drugemu horizontu koncipiranja družbenih
delitev, ki niso več distribucija vlog po zgodovinsko vzorče-
nem sistemu komunikacij in kulturnih form, temveč so učin-
ki za vsako družbeno formacijo specifičnih delitev dela in in-
vestiranja ideologij (tudi podedovanih, toda »reinterpretira-
nih«) te družbene formacije. Kulturo je torej mogoče konci-
pirati kot način demonstracije globalne strukture kake (zgo-
dovinske) družbene formacije. »Zneski kapitalnih dobrin«,
kasta, razred, različni tipi (različnih velikosti in različnih
struktur) primarnih skupin, načini segmentacije (ki implici-
rajo tudi različne stopnje) pogosto sploh ne označujejo iste-
ga družbenega »pojava«, v isto kategorijo jih je mogoče uvr-
stiti res samo s pomočjo univerzalizacije, ki izbriše njihovo
pravo, zanje specifično problematiko.
Iz opisane koncepcije kulture je razumljiv naslednji kri-
terij postavljanja trditev v antropologiji: »Vsaka postavka o
kulturi mora biti narejena tako, da dodajanje drugega raz-
reda informatorjev, ki je bil dotlej nepredstavljen, ne bo
spremenilo narave postavke ...«'■*
Tretja forma humanitete je človeška narava. Bindney
pravi, »da je človeška narava logično in genetično pred kul-
turo, ker moramo postulirati človeške dejavnike s psihološ-
kimi silami in impulzi, zmožne sprožiti kulttaeni proces kot
sredstvo prirejanja okolja in formo simboličnega izraza. Z
drugimi besedami: določena narava človeka se funkcionalno
manifestira skozi kulturo, ni pa reduktibilna nanjo«.Člo-
veška narava je torej v enakem razmerju do kulture kot oseb-
nost do obnašanja. Človeška narava je najsplošnejša forma
humanitete, ker je najgloblja, drugi dve sta samo njeni in-
karnaciji in njen izraz, toda to velja za vsako formo te tria-
dične humanitete posebej: drugi dve sta zmeraj izraz tretje;
izraz osebnosti sta kultura in človeška narava, izraz kulture
sta osebnost in človeška narava, izraz človeške narave sta
kultura in osebnost. Dejansko gre za substitutivne reprezen-
tacije enega in istega pojma v triadični členitvi: osebnost/kul-
tura/človeška narava. Toda zakaj potem Bindney pravi, da
je »človeška narava logično in genetično pred kulturo«? Za-
to, ker ima do tega »pravico«: on postulira človeško naravo
kot tisto, česar izraz sta drugi dve formi humanitete, zato ji
tudi takoj pripiše najpomembnejše atribucije subjekta, ki je
seveda »za« kulturno disperzijo kot tisto, kar jo sproži in se
skoznjo manifestira. Torej je človeška narava kot subjektivi-
49
teta subjekta tista podlaga, ki je zmeraj poprej, »logično in
genetično«.
Ker gre navsezadnje pri vsaki od »temeljnih form huma-
nitete« za isto se nam zdi za naše namene neprimerno ukvar-
janje z vsakim členom triade posebej, osredotočili se bomo
na vgrajevanje koncepcije kultui-e v diskurz antropologije in
na nekatere derivacije te koncepcije kulture v antropološkem
kontekstu.
Tu nas bo zanimala Flerskovitsova trditev, da je »real-
nost funkcija kulture«. Herskovits se prav tako kot Whorf
sklicujeta na E. Cassirerja in eksplicitno sprejema — toda
tudi poenostavlja — novokantovsko epistemologijo »zgodo-
vinskega idealizma«^* Kot tak je zagovornik kulturnega rela-
tivizma: zanj obstaja samo kulturna realnost, iz te postavke
izvaja, da je optika posameznika pogojena s kulturo, z nje-
govim kulturnim okoljem, in da so edine vrednote, ki so zanj
sprejemljive, tiste vrednote, ki veljajo v njegovi družbi v da-
nem času. Njegova temeljna teza (teze, ki vodijo v semiotiko,
so pri Whorfu bolj eksplicitne) je, da »vrednotenje pripada
kulturnemu ozadju, iz katerega nastaja.«^' Kultura je torej
še zmeraj sistem vzajemnega odsevanja in potrjevanja po-
sameznika (osebnost in človeška narava) in »kulturnega oko-
lja«. Realnost kot fimkcija kulture je lahko samo realnost
kulture, kar je spet ona realizacija realnega empirične ideo-
logije. Herskovitsova novost je eksplici tiran je realizacije re-
alnega kot pravila (ali celo zakona) antropološkega diskurza;
ta novost je dovolj pomemben premik( ki je kot pri Whorfu
vsaj do neke mere učinek branja Cassirerjevih tekstov), da
lahko omogoči tematizacijo realizacije realnega v antropološ-
kem diskurzu, toda hkrati se izkaže, da ta tematizacija ni iz-
vršljiva v horizontu antropološkega diskurza. Zanjo je po-
treben specifičen obrat, definitivna sprememba konceptual-
nega horizonta, ki smo jo v prejšnjih odlomkih pripisali (po
Kristevi) epostemološkemu rezu XIX. in XX. stoletja. Di-
skurzi in koncepti, ki se umeščajo v ta rez sam ali pa se nje-
govo izvajanje, so v »demokratičnem duhu« antropologije si-
cer omenjeni, toda omenjeni kot nekaj, kar je ena od variant
antropologije (n. pr. marksizem).
Koncepcija vzajemnega odsevanja (se pravi navsezadnje
vsaka behavioristična in »kibernetična« koncepcija) je bist-
veno nezgodovinska (čeprav je seveda zgodovinsko produci-
rana), pa vendar se na njej utemeljuje antropološka koncep-
cija evolucije in napredka.
»Proces kulturnega razvoja je aditiven in zato akumula-
tiven, medtem ko je proces organske evolucije substitutiven
proces«.Tako »proces kulturne kibernetike«, dopušča sicer
spremembe (ne kvalitativnih), ne dopušča pa diskontinuitet,
razsrediščenj družbene formacije devalvacije vrednot (odsto-
panje od vrednot je deviacija, dopuščeno pa je kopičenje
vrednot). Vendar pa je ». ..implicitno evolucionističnemu na-
zoru, da so razvojne ravni zaznamovane s pojavljanjem kva-
litativno različnih vzorcev (patterns) ali tipov organizacije.«^'
Toda ti kvalitativno različni vzorci so oblika kopičenja novih
vrednot. To je problem, ki ga antropologija kot empirično u-
50
temeljena disciplina rešuje na svoj način, čeprav se mu očit-
no ne more izogniti: razlike med na primer institucijami
(vzorci ali tipi organizacije) kakega tasmanijskega plemena
ali evropskega srednjega veka in med institucijami sodobne
ameriške družbe so očitne in dokazljive s primerjavo. Napor
antropologije je v tem primeru usmerjen v to, da za vzorci
ali tipi organizacije« razbere tisto, kar jim je skupno ne gle-
de na čas in prostor ter na »formalne« specifikacije. Tako
antropologije v načelu te razlike ne zanimajo kot razlike med
inačicami istega, nespremenljivega, »lastnega vsem socializi-
ranim posameznikom naših vrst« (Kroeber), kot v skrajni
instanci razlike med realizacijami humanitete na posameznih
stopnjah. Tako lahko »v kulturni evoluciji domnevamo, da
so vzorci genetično nesorodni in gredo celo skozi vzporedne
in zgodovinsko neodvisne sekvence« — toda v malone isti
sapi: »divergentnim trendom, kot tudi tistim, ki jih povzro-
čajo različna lokalna okolja, pripisujemo samo dragoten po-
men.«^"
Dopuščene so torej mutacije vzorcev, možni so celo he-
terogeni vzorci znotraj ene kulture (ti se pač z razvojem te
kulture dodajajo in akumulirajo), pomembno je le, da niso
ekskluzivni, da so navsezadnje izraz istega, da evoluirajo
družno z drugimi vzorci. Divergentni trendi pa so drugotne-
ga pomena so za antropologijo pravzaprav razlike. Zanjo šte-
je samo kompleksna relativnost kulturnih (družbenih) insti-
tucij, se pravi konvergentnost trendov.
In kako se v tako osredotočeni evoluciji z nekaj napaka-
mi druge vrste kaže napredek? Najprej: »Napredek mora bi-
ti merljiv z določljivimi merili«^'; nato: »Dejansko je kon-
cept napredka zelo ločljiv od evolucije in pristopimo mu lah-
ko na mnogo načinov.« Kroeber, ta ljubitelj triad, navaja tri
kriterije za merjenje napredka'^: »pojemanje magičnega, ute-
meljenega na psihologiji; odklon od infantilne obsesije z vid-
nimi fiziološkimi dogodki človeškega življenja (torej je po-
tlačitev n. pr. seksa znamenje adultnosti, op. B. R.); in
vztrajna tendenca tehnologije in znanosti k akumulativni ra-
sti.« To lahko — in tako bodo razsežnosti te mctrije bolj
očitne — v psihoanalitični terminologiji preberemo takole:
napredek je kategorija, ki je premo sorazmerna s substituira-
njem magičnih, na psihologiji utemeljenih, t. j. neraciona-
lističnih fantazem, z racionalističnimi fantazmami (sam evo-
lucionizem je ena izmed slednjih), in premo sorazmerna s
progresivno kastracijo (odklon od infantilne obsesje), ki naj
bi jo izvajala »vztrajna tendenca znanosti in tehnologije k
akumulativni rasti« (to lahko razumemo tako, da količina
znanosti in tehnologije bolj dosledno in predvsem v večjerfi
obsegu prežema člane družbe oz. nosilce kulture). Te vred-
note, pravi Kroeber — in spet simptomatično izenačuje vred-
note s kriteriji — »niso absolutne v filozofskem pomenu, so
načini, kako lahko napredek objektivno obravnavamo kot
atribut ali lastnost kulture.«^^ Napredek je torej nekaj, kar
je relativno (zlasti določeni) kulturi; »kulture«, »civilizacije«
ali »družbe«, ki niso usmerjene po Kroeberjevih kriterijih
(ki jih ne implicirajo kot vrednote) so torej ne-napredne, v
51
določenem pomenu so ne-kulture, ne-civilizacije, ne-družbe
(koncepcija, ki omogoča imperializem »zahodne civilizacije«
in obenem iz njega izhaja). »Objektivno obravnavanje na-
predka« pa je prav na tem mestu determinirano: 1) s krite-
riji, impliciranimi v meščanski (natančneje, saj gre navse-
zadnje za posebno antropologijo, v puritansko-meščanski ide-
ologiji; 2) z imperializmom, imanentnim meščanski »koncep-
ciji sveta«, v odnosu do drugih in drugače strukturiranih
družb; 3) z racionalističnimi pojmovnimi sklopi ali fantaz-
mami, ki konstituirajo ideološko polje meščanske družbene
formacije in njene »avtorefleksije« in ki so pojmovani kot
vrednote in kriteriji obenem. Tako je to obravnavanje na-
predka vse prej kot znanstveno (pri tem ni znanost nikakrš-
na akumulacija niti znanja niti spoznanj, temveč delo, pro-
dukcija spoznanj — cf. 1. I. 3.) in vse prej kot objektivno (v
pomenu, ki ga je terminu dal Marx; torej je objektivno za
ono te(le)ološko konstrukcijo subjekta). Kljub temu pa se
lahko ta koncepcija napredka zlahka verificira z dvema po-
gojema: 1) da verifikacija nikoli ne prestopi empiričnega ho
rizonta; 2) z zamenjavo napredka in bogastva, ki potegne za
seboj koncepcijo življenjske ravni (»standarda«). Prvi po-
goj je pogosto navajan, ker je obravnavan kot legitimen, dru-
gi je zgolj impliciten, ker se križa v tej obliki z relevantno
normo moralnega sistema, ki ga prepoveduje, da bi ga lahko
označevala.
Torej »po definiciji tedaj lahko napredek gledamo kot
karakteristiko vsake oblike kulturne spremembe, najsi jo
imamo za revolucionarno ali ne.«'" To pa v antropološkem
(kontekstu« pomeni, da so vse družbene formacije (v diahro-
niji ali sinhroniji) podvržene kriterijem, ki izhajajo iz ideo-
logije ene družbene formacije kot njene vrednote. Ti krite-
riji — vrednote v nobenem primeru — razen za ideološki ver-
balizem — ne morejo biti kriteriji znanosti o družbenih for-
macijah; do teh je mogoče priti samo s konceptualnim de-
lom te znanosti. Poleg opisanega nas tukaj še zanimajo an-
tropološke koncepcije družbe.
»Človeška družba po minimalni definiciji zahteva orga-
nizirane relacije, diferencirane vloge in vzorce družbene in-
terakcije, ne preproste agregacije ljudi.«'' Ta »minimalna de-
finicija« je v navideznem nasprotju s tistim, kar smo pove-
dali o personalni disperziji kulture. Toda, kakor bomo še vi-
deli, je v antropologiji družba koncipirana tako, da omogo-
ča in povzroča to disperzijo kot učinek svoje (specifične) for-
macije: organizirane relacije, vloge, vzorci družbene interak-
cije so načini izvedbe kulturne disperzije, ki prekriva razred-
no strukturo sodobne zahodne civilizacije in ki je »predmet«
in konstituanta sociologije in drugih diskurzov o »množični
kulturi«, utemeljenih na predpostavki o »atomizirani družbi«,
predpostavki, ki ima status aksioma.
Aberle definira družbo (tudi tu je dovolj očiten empi-
ristični horizont antropološkega podjetja) kot »skupino člo-
veških bitij, ki je sama po sebi deležna samozadostnega (self-
suficient) akcijskega sistema in ki je zmožna obstajati dlje
od življenjske dobe individua, pri čemer se skupina navsezad-
52
nje obnavlja s spolno reprodukcijo članov.« Ta definicija je
docela deskriptivna in empiristična: družba je reproducira-
joča se skupina posameznikov, ki iz generacije v generacijo
»perpetuirajo in reinterpretirajo kulturne forme«, in je kul-
tura oni »samozadostni akcijski sistem«, ki povezuje družbo
ter ji omogoča »obstajati dlje od življenjske dobe posamezni-
ka«. Tu je implicirana naša trditev, da je družba za antropo-
logijo zaznavna samo kot kultura, to je kot lastni teater, re^
prezentacija ali (tudi) avtoreprezentacija družbenega subjek-
ta. Tu je akcentuirana združevalna vloga kulture, ki pa je
vendarle predvsem lastna »skupini človeških bitij« (t. j. se^
števku posameznikov, ki razprši to kulturo po posameznikih
kot po avtonomnih osebnostih), da bi toliko laže prišla na
dan njena individualistična plat.
Oglejmo si še »funkcionalne prerekvizite«, potrebne za
konstituiranje družbe: najprej, funkcionalni prerekviziti so
DO Aberleju tisto, kar mora biti storjeno in ne kako mora
3iti storjeno, da bi se konstituirala kaka skupina, vredna ime^
na družba. Ti prerekviziti so: 1) skrb za adekvatne odnose
do okolja in za seksualno obnavljanje; 2) diferenciacija vlog
in določitev vlog; 3) komuniciranje; 4) deljen, artikuliran
skupek ciljev; 5) normativno reguliranje sredstev; 6) regil-
liranje afektivne ekspresije; 7) socializiranje; 8) učinkovit
nadzor razdiralnih oblik obnašanja.^' Tudi tukaj ni težko pre-
poznati moralnih in/kot funkcionalnih kriterijev »moderne*^
zahodne družbe. Ti kriteriji drug drugega implicirajo in evo^
cirajo, njihova univerzalizacija pa je docela ideološko pod^
jetje.
Najbolje bo, če si ogledamo razsežnosti vsakega teh kri-
terijev v odnosu do drugih, pa se bomo zlahka prepričali:
točka 1) vsebuje aspekt socializacije (kot prilagoditev — tudi
socialnemu okolju in kot specifična (funkcionalna) koncep-
cija seksualnega življenja); točka 2) izhaja iz racionalistične
fantazme o družbeni pogodbi in kot taka implicira vse dru-
ge točke, ki so same možne iz te rousseaujevske koncepcije;
točka 3) temelji na predpostavki o komunikaciji kot sredstvi!
socializacije; točka 4) deljen, artikuliran skupek ciljev je pro-
dukt socializacije, ki subsumira kot svoj pogoj druge prerek-
vizite; točka 5) normativno reguliranje sredstev je možno'
samo s komunikacijo, socializacijo, diferenciranim in artiku-
liranim skupkom ciljev, itn.; točka 6) socializacija je spreje-
manje norm, postavljenih v vseh drugih točkah (vključuje
pedagogiko kot prisilno adekvacijo posameznika socialnemu
okolju); točka 8J v kontekstu prejšnjih točk je razdiralno
obnašanje vsako obnašanje, ki ga ni mogoče vključiti v te
točke (n. pr. apedagoško, nekomunikativno, senzualno, sek-
sualno itn.)^' Aberle torej s tem pove predvsem kako in manj
kaj, saj je tisti kaj impliciran v kako.
Te definicije družbe torej v ničemer ne opredeljujejo
družbenih odnosov, opredeljujejo samo odnose med učinki;
družba je koncipirana kot skupina posameznikov, katerih ob-
našanje determinirajo kulturne (moralične) norme. Prek rea-
lizacije teh norm, ki se »dogaja« v najrazličnejših »substan-
cah« — vse te substance so obenem sredstvo ekspresije in
53
lahko rečemo, da se norme z določenega vidika realizirajo
kot izraz (osebnosti človekove narave itn.) — te substance
pa so praviloma tisto, kar discipline, ki se ukvarjajo s kul-
turo, opisujejo kot kulturne substance (šege, rituali, teksti,
»likovno izražanje« itn.).
Zato lahko Hallovvellovo opombo v zvezi z Aberlejevo di-
ferenciacijo »prerekvizitov« razumemo kot eksplicitacijo, ki
ki je sicer nereflektirana, mogoča pa lažjo analizo postavk:
»Čeprav eksplicitne relacije med družbo, kulturo in osebnost-
no strukturo neposredno ne zadevajo vprašanja; »Kako so
mediirani ti družbeni prerekviziti?« je očitno, da je odgovor
na to vprašanje nujna domneva, da morajo individualni člani
družbe nujno postati psihološko struktuirani tako, da bodo
težili k vzdrževanju sociokultumega sistema in istočasno po-
skrbeli za zadovoljivo personalno prilagoditev življenju.«'^ Ta
Hallowellova izjava pa hkrati pomeni obnovo Kroeberjeve
humanitetne triade in tako ponovno sklene trojni tavtološki
krog antropološke koncepcije predmeta."
1. Protislovij antropologije ne kaže iskati na ravni nje-
nega diskurza (tudi tu bi jih brez dvoma našli in bi jih lahko
eksploatirali kot indice ali simptome), temveč na ravni tri-
adične matrice »teološke misli« (Kristeva).
2. Triadična matrica antropološkega diskurza je determi-
nanta (filozofska determinanta, zaznavna kot metodološka)
tudi v tradicionalnih humanističnih vedah, še več, je tisti ok-
vir, zgrajen v zgodovini zahodne (predvsem meščanske) ideo-
logije, ki naddeterminira (skupaj s še nekaterimi matricami)
graditev pojmovnih struktur v ideološkem polju zgodovine
zahodne metafizike kakršno danes poznamo v njeni meščan-
ski redakciji.
Ljubljana, 1971
Braco Rotar
Opombe:
' Cf. R. Redfield, »Relations of Anthropology to the Social Scien-
ces and to the Humanities«, v: ».L. Kroeber, Ed., Anthropologv Todav,
1953, str. 730-732.
2 A.L. Kroeber, Anthropology, Ncw York, 1948, str. 840.
3 To velja za besedo v ednini, v množini pomeni »humanities«
humanistične vede — tudi to lahko razumemo kot indic.
* Kroeber, Anthropologv, ibid.
5 Ibid.
' Else Frenkel-Brunswik v: T. W. Adorno, E. Frenkel-Brunswik,
D. J. I^vinson in R, N. Sanford, The Authoritarian Personality, New
York, 1950, str. 5.
7 Harry Haijer, »The Relation of Language to Culture«, v Anthro-
pology Today, str. 554.
8 C. Kluckhohn and W. Kelly, »The Concept of Culture«, v: Ralph
Linton Ed., The Science of Man in the AA/orld Crisis, Nc\v York, 1945,
str. 97.
' H. Hoijer, op. cit.
10 C Kluckhohn & W. Kelly, op. cit. str. 98.
" M. Mead, »National Character«, v: Anthropology Today, str. 647.
'3 M. Mead, op. cit. str. 647.
1" M. Mead, op. cit. str. 648. Opomnimo pa naj še to: newtonoyska
fizika je »spremenila naravo« galilejevske fizike, cinsteinovska fizika
je »spremenila naravo« fizike pred njo, v zgodovini matematike se je
12 M. Mead, op. cit. str. 647.
večkrat »spremenila narava« matematike; v tej zvezi glej dela M.
54
Fichanta, M. Pecheuxa in F. Regnaulta in tekste V Cahiers pour l'ana-
lyse 9 (Genealogie des sciences).
'5 D Bindney, »Human Nature and the Cultural Process«; American
Anthropologist XLIX, str. 359, 1947.
"Cf. E. Cassirer, Die Philosophie der symbolischen Formen, I—IH.,
Berlin 1923-1929; An Essay on Man: An Introduction to a Philosophy of
Human Culture, New Haven, 1944. Cassierer je v ZDA močno vplival na
estetiko (cf. Suzan Langer), poprej v Nemčiji pa na Warburgov krog
ikonologov, med katere je sodil tudi E. Panofsky.
17 M. Herskovits, Man and his VVorks, New York, 1948, str. 63;
o tej problematiki cf. tudi B. L. VVhorf, Language, Thought and Reality,
Cambridge (Mass.), 1956.
18 A. Kroeber, Anthropology, str. 297.
1' J. H. Steward, »Evolution and Process«, Anthropology Today,
str. 314.
20 J. H. Steward, op. cit. str. 313.
21 J. H. Steward, op. cit. str. 314.
22 »Skandiranje v treh časih, 'narejeno za svet, ki brez njega ne
bi obstajal' (Artaud), je mreža vsake teološke misli — od krščanskega
križa do heglovske triade in Heideggerovega brisanja. Subjekt (Oče),
Isto (Sin in njuna transcendentalna fuzija (Sveti duh) dajejo matrico
te misli, ki postavlja neskončno kot onostranstvo kot statično in
dominantno eksistenco, nedotakljivo, ki jo lahko dosežemo samo v
trenutku smrti, ki ustavi, indicira in zanika to neskončnost. Krščanski
triadizem postavlja neskončnost kot zavrnjeno, zaprto, da tako rečemo
kastrirano Bitja (Etre), ki ga je moč doseči za ceno kastracije; a samo
to gesto, katere ponavljanje se filozofsko fiksira na ravni fenomeno-
loške redukcije, je neskončnost izgubljena, fiksirana v onostranstvu,
resignirana in nedosegljiva. Tedaj je nujno, da je ta zaprta neskončnost
reprezentirana z govorom, kondenziranim v eno ime: Bog. Heglovska
piramida dialektične negacije: teza-antiteza-sinteza, ki utemeljuje spi-
ralo ideje, in saussurovski znak, ki si sposoja podobno pot, da instav-
rira vrh pomena, se zmeraj ravnata po triadični matrici. Prav tako
heideggerovsko kazalo — ta križani »ontos« — ki zanika to, kar je
da odstrani neskončnost v ne-Bit (non-Etre) konstantne prihodnosti
Biti (Etre), označuje transcendentalni prosor, v katerem vlada kompakt-
na, homogena, nediferencirana, neštevna neskončnost.« (J. Kristeva,
Semeiotike, str. 363-364).
23 A. Kroeber, Anthropology, str. 304.
2" J. H. Steward, op. cit. str. 314-315.
25 I. Hallovvell, »Culture, Personality and Society« v: Anthropology
Today, str. 602, op. 13.
2' D. F. Aberle, »The Functional Prerequisites of Society« v: D. F.
Aberle, A.K. Cohen, A.K. Daviš, M. J. Lcvy in F. X. Sutton, Ethics,
LX, 1950.
27 V zvezi s točko 2) pripominjamo še, da Parsons koncipira »vlogo«
kot družbeno enoto družbenih sistemov, kar ustreza fantazmi o druž-
beni pogodbi (družbene pogodbe ne moremo več obravnavati kot ide-
ološko — v našem primeru empiristično — koncepcijo, kot rousseau-
jevsko koncepcijo socialne zgodovine, temveč kot nikjer zasidrano,
plavajočo sintagmatično verigo, ki pa se vendarle zaradi inercije in
zaradi ncreflektiranosti vsiljuje kot nekoliko zastrti in nezavedni fun-
dus družbenih ved kot »vrednota«, zlasti v antropologiji cf. L. Althus-
ser, »Sur le contrat social«, Cahieurs pour ranalyse 8), ki ima pri
Parsonsu docela določeno funkcijo: omogoča mu, da izvede sublima-
cijo in disperzijo razrednih odnosov sodobne zahodne družbe na
ravni njene prezcnce — t.j. navsezadnje na ravni kulture kot družbene
demonstracije, koncepcija, ki jo na isti ravni zlahka brani kot adek-
vacijo sociološkega diskurza družbenemu razvoju: zagovarja se torej
z realizacijo realnega. (Cf. T. Parsons and E. S. Shils, Toward a General
Theory of Action, Cambridge, 1951; glede eksplikacije in eksplicitacije
aspekta Parsonove teorije cf. V. Arzenšek, »Vaje iz sociologije«, Prob-
lemi-Magazin, 100, 1971, str. 12-15).
I. HalloweIl, op. cit. str. 602, op. 13.
2' In tudi govori v prid naši trditvi, da je v antropologiji družbeno
zasnovano samo kot kulturno, tezi, ki podčrtuje nujnost simptomalnega
branja in ne (predvsem) empiričnega »opazovanja« »fenomenov« vrhnje
stavbe.
55
AL.I SO ŠTUDENTJE ZANALAŠČ
NI
PROBLEMATIKA REDNEGA ŠTUDIJA, NEKAJ NAMIGOV
IZHODIŠČE
Visoko šolstvo je sestavni del celotnega vzgojno-izobra-
ževalnega sistema in v nenehni interakciji z najširšimi druž-
benimi potrebami po kadrih. K visokemu šolstvu sodijo viš-
je in visoke šole, akademije in Univerza.
Ne moremo se strinjati s tem, da imamo v Sloveniji Cen-
ter za razvoj Univerze (Univerza vključuje le polovico vseh
študentov, in le četrtino vseh izrednih študentov v Sloveniji),
nimamo pa (npr.) Centra za razvoj visokega šolstva. Ne mo-
remo se strinjati niti s tem, da hočemo reformirati visoko
šolstvo, pa ne poznamo kadrovskih potreb (tudi regionalnih),
še manj pa vemo o tem, koliko ljudi ima primerne sposob-
nosti za študij (intelektualne sposobnosti, poučenost, delov-
ne navade, interesi itd.).
KANDIDAT ZA ŠTUDIJ
Poleg statičnih pojmov predšolski otrok, učenec, dijak,
študent moramo v pedagoški praksi uporabljati razvojni po-
jem »kandidat za študij«. Ta oznaka velja teoretično za vse-
kega otroka že ob rojstvu (relevantna ji je seveda splošna
družbena skrb za razmere, v katerih otroci odraščajo), prak-
tično veljavo pa dobi pri približno treh letih in nekoliko poz-
neje, ko je mogoče dokaj zanesljivo ugotoviti otrokove inte-
lektualne sposobnosti v primerjavi z vrstniki. Potencialni štu-
dent je vsak otrok, pri katerem ugotovimo vsaj spodnjo me-
jo normalnih intelektualnih sposobnosti (ki pa ob visoko raz-
vitih delovnih navadah in močnih motivih tudi niso izklju-
čni pogoj).
IZBIRA ŠTRDIJA
Ker je za večino ljudi najprikladnejša pot do študija
skozi srednjo šolo, se morajo učenci v osnovni šoli potemta-
kem za študij že zelo zgodaj odločiti — predvsem so v letih,
ko za take odločitve še niso zreli. V tem pogledu je vloga šol-
ske svetovalne službe povsem neopredeljena; zanimajo jo uč-
ne težave, odnosi med učenci, sem in tja s službo za poklic-
no svetovanje organizira kakšno testiranje. Povsem drugačno
pa bi bilo delo šolskega psihologa, če bi v vsakem učencu
videl potencialnega študenta — šele tako bi se ovedel, da nje-
govo delo ni in ne sme biti omejeno le na šolsko zgradbo, na
tistih nekaj let, ko učenec obiskuje to in to šolo. Šolska sve-
tovalna služba je (še bolj kot učitelji!) odgovorna za posa-
meznikovo prihodnost in temu mora prilagoditi svoje delo: z
v največji meri individualnimi preiskavami zbirati podatke o
vseh (ne le intelektualnih!) posameznikovih sposobnostih, s
56
pomočjo učiteljev preiskati njegove delovne navade, s po-
močjo socialne službe (šolske, krajevne) ugotoviti negativne
vplive (mentalno-higienski, materialni) ožjega (družina) in
širšega okolja, s pomočjo komunalne poklicno-svetovalne
službe sistematično in čim širše seznanjati učence vsaj zadnji
dve leti obveznega šolanja z možnostmi zaposlovanja in na-
daljnjega šolanja (poudarek mora biti na seznanjanju z uč-
nimi programi in načinom dela v srednji šoli. Zelo ustrezno
bi bilo, če bi svetovalna služba začela s poklicnim usmerja-
njem v sedmem razredu, ko se učenci že privadijo (ali pa
ne!) na predmetni pouk, torej na način dela, ki je značilen
za srednjo šolo, hkrati dobijo nekatere nove predmete in si
je mogoče ustvariti dokaj popolno sliko posameznikovih spo-
sobnosti in interesov. Najpomembnejša naloga svetovalne
službe je odkriti vse učence, ki imajo dovolj sposobnosti, pri-
merne delovne navade in interese za nadaljnje šolanje; prav
tako pomembno pa je privzgojiti delovne navade tistim, ki jih
nimajo in vzbuditi interes za nadaljnje šolanje pri tistih, ki
tega ne kažejo, imajo pa dovolj visoke intelektualne sposobno-
sti. Naslednja naloga je odkriti s sposobnostmi usklajene in-
terese (za razliko od konjička je pravi poklicni interes opti-
malna osebnostna prilagoditev sposobnostim in delovnim na-
vadam); učenec se mora odločiti sam, strokovnjak mu le po-
maga spoznati samega sebe. Posebej je treba omeniti še uskla-
janje posameznih in skupnih interesov (kadrovske potrebe v
družbi!) in vlogo štipendiranja (omogočiti šolanje tistim, ki
bi ga zgolj zaradi materialnih nemožnosti ne nadaljevali).
Na srednji šoli se zgodijo za študijsko (ne)uspešnost
najbolj usodni dogodki.
Prvič. Dijaki srednjih strokovnih šol dobijo tako speci-
fično izobrazbo, da so pozneje pri študiju na smereh, ki z
njihovo stroko nimajo tesne zveze, mnogo manj uspešni kot
gimnazijci. Absolventi srednjih strokovnih šol imajo tudi
manjši interes za nadaljnji študij — manj se jih zanj odloči
in več jih študij opusti po začetnem neuspehu, ker pač imajo
zagotovljen poklic.
Drugič. Naše srednje šole nimajo svojih svetovalnih služb
niti z njimi permanentno ne sodelujejo; celo tretjina uspeš-
nih študentov ima učne težave v srednji šoli, za študente, ki
pa študij opustijo že po prvem letu, teh podatkov niti ni-
mamo in med njimi je večina takih, ki so imeli v srednji šo-
li le zadosten ali dober uspeh.
Tretjič. Način dela v srednji šoli je tak, da pridejo dija-
ki na visoko šolo za študijsko delo povsem nepripravljeni;
resda se je treba tudi na visoki šoli najprej nekaj naučiti in
šele potem je mogoče študirati, toda velika razlika je med
učenjem iz zvezkov (zapiski po nareku) in samostojnim uče-
njem iz (več, veliko) knjig.
Četrtič. Dijaki so pri izbiri studi a prepuščeni sami sebi;
odločijo se šele tik pred vpisom, pos ušajo pri tem starše ali
kar sošolce, ne poznajo svojih sposobnosti niti interesov, za-
radi učnega sistema v srednji šoli (ki najbolj ljubi nekritič-
no učenje na pamet) si niso pridobili za študij potrebnih de-
lovnih navad, ne vejo, kaj bo od njih zahteval študij (npr.
57
študij psihologije, ko poznajo le Freuda, potem pa imajo v
prvem letniku fiziko, matematiko, statistiko), ne vejo kaj je
indeks, kaj dekanat in podobno. Ker bomo imeli tak sred-
nješolski sistem (delitev na gimnazijo in srednje strokovne
šole) vsaj še nekaj let, poglejmo, kaj bi bilo mogoče narediti
v teh razmerah.
Prva naloga je vsekakor spremljanje dijakov in ugotav-
ljanje njihovih objektivnih in subjektivnih možnosti za štu-
dij. Ker služb, ki bi to delale na šolah ni in jih zlepa tudi ne
bo, bi jih morale nadomestiti komunalne službe za poklicno
usmerjanje (ob pomoči psihologov in pedagogov na drugih
delovnih mestih), ki bi z individualnimi razgovori, vprašal-
niki, osebnostnimi preizkušnjami ugotavljale posameznikove
interese in možnosti za nadaljnje šolanje. Veliko informacij
bi svetovalec dobil od srednješolskih učiteljev in iz podatkov,
ki jih je zbrala svetovalna služba že v osnovni šoli. S sve-
tovanjem bi bilo treba začeti vsaj v tretjem, še bolje pa v
drugem letniku; ponovno pa moramo poudariti, da ni dovolj,
če bi svetovalna služba na svetovance le čakala, ker mladi
ljudje pogosto niti ne vejo ali so potrebni pomoči ali pa ne.
Raziskava kaže, da mladi ljudje tega največkrat pač še ne
vejo in jim pozneje pri študiju večkrat ni jasno niti to, za-
kaj niso uspeli. Poleg potrebe po svetovalni službi se kaže
še potreba po manjši, a zelo pomembni reorganizaciji sred-
nješolskega učnega programa: namesto izbirnih predmetov
(na gimnaziji) ali ob drugih predmetih (na srednjih strokov-
nih šolah) bi lahko brez posebnih pretresov uvedli enotni
pouk uvajanja v visokošolski študij (ni nujno, da je to po-
seben predmet, je lahko le ena izmed metod dela, ki jo do-
polnjuje seznanjanje s študijskimi programi na različnih
smereh). Večina dijakov vse do vpisa niha vsaj med dvema
smerema, nobene od njiju pa ne poznajo dovolj dobro; veli-
ko študentov se odloči za napačno smer, ker ni primerna nji-
hovim interesom in zmožnostim. Dijaki bi morali že v srednji
šoli poslušati visokošolskim podobna predavanja in opraviti
tri, štiri izpite letno. Zlasti privajanje na izpitne situacije je
pomembno; raziskava kaže, da imajo uspešni študentje pri
maturi (ki je izpitu zelo podobna) pomembno boljši uspeh
kot delno uspešni.
Shema poklicnega usmerjanja v srednji šoli je po struk-
turi in nalogah zelo podobna te vrste delu v osnovni šoli, le
da je pri usmerjanju na študij potrebno medobčinsko sode-
lovanje (kadrovski presežki in primanjkljaji; nekatere sred-
nje šole vključujejo učence iz več občin) in sodelovanje z vi-
sokim šolstvom (prilagajanje kapacitet potrebam in nekoliko
tudi potreb kapacitetam).
(NE)USPEŠNOST
Analiza štiriletnega študijskega dela generacije, ki se je
takoj po maturi v študijskem letu 1967/68 vpisala na osem
fakultet ljubljanske Univerze (brez FAGG-arhitektura, MF
in FSPN; brez TF); petina študentov je že po prvem letu štu-
dij opustila, v naslednjih treh letih se niso vpisali na nobeno
58
visoko šolo v SR Sloveniji), četrtina študentov je prišla v
četrtem letu študija v četrti letnik, tretjina je v tem času
končala prvi ali drugi letnik na prvič vpisani študijski smeri,
petina študentov je spremenila študijsko smer in dobra po-
lovica med njimi je na novi smeri uspela priti v drugi ali tret-
ji letnik.
Opustitev študija
V tej skupini so študentje z zelo slabo splošno poučenost-
jo (ki je posredno merilo človekovega interesa za znanje na-
sploh, želje po spoznavanju, raziskovanju — z drugimi bese-
dami merilo pripravljenosti učiti se, uspeti pri študiju) in
manjšimi intelektualnimi sposobnostmi (vemo pa, da !c red-
ke študijske smeri zahtevajo visoke intelektualne sposobno-
sti). Ker smo tudi med uspešnimi šttidenti našli slabo pou-
čene in manj sposobne, sklepamo (iz rezultatov vzporednih
raziskav), da študij opustijo predvsem tisti, ki imajo slabe
delovne (študijske-učne) navade, premajhen interes za izbra-
ne študijske smeri ali nimajo pravega interesa za študij na-
sploh. Ce bi te študente svetovalna služba primerno sprem-
ljala kakšnih šest, sedem let (npr. od šestega razreda osnov-
ne šole dalje), bi jih na študij prišlo pol manj ali pa bi iz-
brali sebi ustreznejšo smer (svetovalec bi jih usmeril na laž-
ji študij; študij bi jim sploh odsvetoval; priporočil bi jim iz-
redni študij in podobno). Doslej ni znano, da bi pri nas
kak strokovnjak za šolstvo ali politik dejal, da je opustitev
študija za nekoga, ki je bil vseh dvanajst let šolanja poprej
uspešen (tudi odličnjaki so med neuspešnimi), prava osebna
tragedija. Ker praksa kaže, da večina na Univerzi neuspešnih
študentov uspe na višjih (pedagoška akademija) ali visokih
šolah (VEKS), je nujno, da poznamo značilnosti in zahteve
vseh študijskih smeri, ne pa, da je vsa pozornost posvečena
le Univerzi, kot da je to edina prava visoka šola; v resnici
pa potrebuje praksa precej več ljudi z višjo kot visoko izo-
brazbo (takšne probleme že imajo v zahodnoevropskih drža-
vah, ker so zanemarili prvostopenjsko visoko šolstvo; v Fran-
ciji vsako leto diplomira štirikrat več inženirjev kot višjih
tehnikov, potrebe pa so ravno obrnjene).
Pauziranje
Za študente iz te skupine so najbolj značilne zelo slabe
delovne navade; niso navajeni na samostojno učenje iz knjig,
ne znajo si delati izpiskov, na predavanjih ne ločijo bistveno
od nebistvenega, učijo se na pamet ipd. To so napake, ki so
v srednji šoli lahko največja odlika marljivega dijaka. Ker se
ti študentje tudi po sposobnostih ne dvigajo nad povprečje
in ker se za študij pogosto ne odločajo sami (nasveti staršev)
seveda potrebujejo vsaj leto, če ne dveh, da se privadijo na
nove delovne razmere. Kdor študenta, ki pauzira, preprosto
obsodi kot lenobo, mu dela veliko krivico; krivico so mu na-
redili že vsi tisti (starši, šola), ki ga skoraj v dvajsetih letih
niso navadili delati in delati tako, kot je za študij primerno
(biti priden se ni še nihče navadil sam od sebe) — po toliko
59
in toliko letih obojestranskega zadovoljstva, se vsa krivda
zruši na neuspelega študenta, ostane mu le zaposlitev, ki je v
očeh tistih, ki o študiju premalo vejo, edina prava pokora; če
je to fant, ga običajno čaka služenje kadrovskega roka v JLA;
prave rešitve pred družbo in starši, ki jamrajo vsak zaradi
svojega milijona, pa ni — vsaj nekaj let je že prepozno zanjo.
Fluktuacija
Rekli smo, da petina vpisane generacije na Univerzi po
enem ali dveh neuspešnih letih spremeni študijsko smer —
več kot polovica fluktuacije pa je konstruktivne! To je do-
volj jasen dokaz, da ti študentje prvič niso prišli na sebi pri-
merno študijsko smer, mirno pa lahko zapišemo, da tega ni-
so storili sebi v zabavo ali drugim za jezo. Fluktuiranci so
študentje, ki imajo pogosto vsaj tako visoke intelektualne
sposobnosti kot uspešni študentje, dobro so splošno poučeni,
imajo boljše delovne navade kot delno uspešni, ki študije
ne spremenijo, v srednji šoli imajo največkrat dober in prav-
dober uspeh. Na površini torej vzrokov za njihovo posebno
študijsko vedenje ni videti — kje so? Na prvem mestu mo-
ramo omeniti študijske odločitve: na študij pridejo povsem
nepripravljeni (ne poznajo zahtevnosti, vsebine ipd.), ker se
običajno pod vplivom staršev, če pa se že odločijo sami, se
zaradi poklicnih perspektiv ali pa so odločitev sprejeli že v
osnovni šoli in so iz kdove kakšnih razlogov pri njih vztra-
jali. V srednj in osnovni šoli so bili fluktuiranci učenci brez
josebnih težav, za vse so bili približno enako sposobni, ni-
cjer pa se niso odlikovali; pri učenju se jim ni bilo treba
Dosebej truditi. Tako so mimo in neopaženi preždeli dvanajst
et v zadnjih klopeh, si ustvarili mnenje o svojih »solidnih«
sposobnostih (četrtina jih meni, da se morajo pri študiju
manj truditi kot njihovi kolegi, čeprav imajo zgolj povpreč-
ne ali še nižje sposobnosti) in — zabredli. Pa ne po svoji
krivdi! Krivi so tisti, ki mislijo, da so vsi ljudje pri devet-
najstih že odrasli in pozabljajo, v kako različnfh okoljih so
odraščali ti srednješolci.
Fiktivni vpis
Najprej moramo reči, da gre za problem, ki je zaradi ne-
poznavanja resničnega stanja, predvsem pa zaradi mizerne
metodologije in še mizernejših interpretacij tako napihnjen, da
bi moral že počiti. V gradivu o visokošolskem izobraževanju,
pripravljenem za 7. kongres ZKS lahko recimo beremo, da se
nam že nekaj let nazaj vpisuje na visoke šole »številčno moč-
nejša generacija, kot pa prihaja iz srednjih šol« — zbiralec
gradiva (ki pa se je lotil tudi interpretiranja), pravi, da 40
do 45 odstotkov študentov KR02I po prvih letnikih na raz-
ličnih visokih šolah. Teh 40—45 odstotkov je ravno osip v
prvem letniku in zbiralec (njegovo primarno funkcijo pou-
darjamo, ker za interpretiranje očitno ni usposobljen) jih
preprosto šteje k fiktivnemu vpisu. Seveda se ne smemo ču-
diti včasih preblematičnim sklepom o visokošolskem izobra-
ževanju, če morajo naši družbenopolitični forumi uporablja-
60
ti take podatke. Kako je s fiktivnim vpisom v resnici, pokaže
analiza univerzitetnega vpisa 67/68.
Na že omenjenih osem fakultet (na MF in arhitekturo,
se praktično ni mogoče le fiktivno vpisati, ker je treba opra-
viti sprejemni oziroma svetovalni preizkus, TF ima poseben
status, o FSPN — fiktivni vpis je velik še posebej v 3. letnik!
— naj razmislijo prizadeti, takrat pa še ni imela statusa fa-
kultete) se je vpisalo 83 % študentov, ki so v tistem letu kon-
čali srednjo šolo, 10 % študentov, ki so že bili vpisani (ne-
uspešno) na kakšni drugi visoki šoli ali pa so se ponovno
vpisali — v skladu z zakonom — na prvič vpisano študijsko
smer, 6 % študentov, ki so končali srednjo šolo vsaj eno le-
to pred vpisom na visoko šolo (zanje nismo vedeli, ali so ob
\T7isu zamolčali, da so bili vpisani že kje drugje ali pa so bili
vmes zaposleni ipd.), slab odstotek študentov pa je že diplo-
miral na kaki drugi visoki šoli (dodatni vpis). Ker je najbrž
vsakomur jasno, da se po srednji šoli nihče ne vpiše zgolj
fiktivno (še tako leni dijaki si vsaj želijo končati visoko šo-
lo), ostane 17 % vpisane generacije in za te študente lahko
domnevamo, da so se vpisali fiktivno — toda le DOMNEVA,
kajti:
— polovica fluktuacije je konstruktivne,
— najmanj polovica ponovno vpisanih v prvi letnik
je uspešnih,
— tudi za dvakrat neuspešne na isti smeri ali za neu-
spešne na več smereh ne moremo zanesljivo reči, da
so se vpisovali samo fiktivno.
Iz teh razmišljanj in iz zbranih podatkov smemo zaklju-
čiti, da je fiktivnega vpisa največ 5—10 %.
In kdo se fiktivno vpisuje? V glavnem študentje, ki pau-
zirajo ali si želijo »podaljšati« absolventski staž. Vzrok za fik-
tivni vpis vidimo v premajhni socialni varnosti, ki jo daje
»status študenta«; ko je študent neuspešen, izgubi vsakršno
varstvo — ostajata mu le dve že omenjeni možnosti: redna
zaposlitev (ki ga običajno ovira, pri opravljanju zaostalih štu-
dijskih obveznosti) ali fiktivni vpis.
Osnutek novega zakona o visokem šolstvu predvideva
nekaj ukrepov proti fiktivnemu \T3isu: dovoljena bo zgolj
enkratna fluktuacija, redni študent bo lahko vpisan le kot
izredni na samo še eni visoki šoli hkrati, selekcijo naj bi iz-
vedli že po prvem semestru ipd. Toda to so samo administra-
tivni poskusi brez prave vsebine. Prava pot v borbi proti fik-
tivnemu vpisu se nam zdi takole:
— uzakoniti »status zača;sno neuspešnega študenta«: le-ta
bi med pauziranjem obvezno (to bi bila alternativa za nor-
malni študijslki vpis) opravljal npr. polovično delovno ob-
veznost — tak študent bi imel tistrezne pravice in dolžnosti,
ki izhajajo iz združenega dela. Organizacijo take dejavnosti
bi morala prevzeti ustanova, ki bi jo financirali iz sredstev
za visoko šolstvo (da ne bi prišlo do izrazitih pridobitniških
tendenc, kakršne se kažejo v delu Študentskega servisa —
svojo dejavnost reducira predvsem na odbijanje desetih od-
stotkov od zaslužka, zaposlitve pa si študentje iščejo sami).
61
Pomembno vlogo pri zaposlovanju študentov med pauzira-
njem bi morala odigrati štipendijska politika (katere zdaj
glavno orožje je odvzem štipendije).
— uvesti novo, učinkovito evidenco, ki bo zares omogo-
čala preprečiti PRAVE fiktivne vpise (naj omenimo primer
športnika, ki je bil v šestih letih vpisan na štiri različnih vi-
sokih šolah — seveda, če arhiva nismo prepovršno prebrska-
h — in si je na ta način ohranjal amaterski status).
EVIDENCA
S položajem v visokem šolstvu nas seznanja statistična
(bolje: evidenčna) služba, ki pa preveč operira s številkami,
malo pa ve o kvalitetah — predvsem zato, ker so standardni
obrazci za zbiranje podatkov o študentih neustrezni. Misel o
spremembi visokošolske statistike ni nova (v SR BiH so jo
pred leti že preizkušali v praksi), toda o njej razmišljajo
predvsem statistiki, skoraj nič pa strokovnjaki za šolstvo.
Spremembe v grobem:
— za vsakega študenta vpeljati en sam formular, na ka-
terem bo vsa študentova študijska zgodovina; študentje bi bi-
li razvrščeni samo po številkah (npr. registrska številka iz
popisa prebivalstva); če se zdi komu taka evidenca preveč
policijska, naj sam poskusi, kakšno delo je potrebno, da do-
jimo iz zdajšnjih evidenc kak podatek;
— popisni formular mora vsebovati samo potrebne po-
datke, predvsem pa podatke, ki bodo služili vsem strokam,
ki jih visoko šolstvo zanima (psihologija, pedagogika, ekono-
mija, kadrovske službe ...) — iz zdajšnjih evidenc vzeta npr.
psiholog in pedagog tako malo o vzrokih za študijsko (ne)
uspešnost, da si skoraj ne moreta pomagati, zato je pri vseh
raziskavah potrebno večino podatkov znova zbrati — pri tem
pa moramo pomisliti, da porabi statistična služba (Zavod SR
Slovenije za statistiko) eno leto, da uredi vpis študentov, re-
zultat pa je goli opis populacije in stratumov, ničesar seve-
da ne zvemo o osebnostnih vzrokih za različno uspešnost, o
objektivnih študijskih razmerah, neuspešni študentje (rekli
smo: 20 % univerzitetne generacije (preprosto izginejo po
prvem letu (pa bi nas morali najbolj zanimati) itd.
METODOLOGIJA
Skrajni čas je, da uvedemo v visokošolske (nasploh druž-
boslovne) raziskave tudi enotno metodologijo (predvsem pri-
lagojeno našim razmeram). Zaenkrat se avtorji najraje lotijo
parcialnih in (statičnih) prečnih presekov, ki praktično ni-
česar ne povejo, ne zahtevajo pa veliko truda in znanja, jav-
nost pa popolnoma dezinformirajo (če naredimo prečni pre-
sek, ugotovimo, da pride v drugi letnik samo polovica ene
vpisne generacije; sklep: preostali so se le za hec — fiktiv-
no — vpisali — če pa naredimo vzdolžni presek, ugotovimo,
da pride po treh letih študija dve tretjini vpisane generacije
vsaj v drugi letnik — seveda ne vsi na prvič vpisani smeri —
s tem pa že postanejo absolventi vsaj prve stopnje). Vedeti
62
moramo, da je spremljanje edina metoda, s katero lahko
dobimo zanesljive in resnične informacije — toda poznamo
dva načina: perspektivni (ki je dolgotrajen in ne omogoča
hitrih rešitev) in retrospektivni (uporabimo lahko že zbrane
podatke in jih dopolnimo z arhivskimi ali pa študente pov-
prašamo po njihovi študijski zgodovini — s tem postopkom,
ki ga toplo priporočamo Centru za razvoj Univerze kot pre-
liminarni raziskovalni model, smo dobili v naši raziskavi naj-
pomembnejše in vsaj pri nas doslej neznane podatke o vzro-
cih študijske (ne)uspešnosti. Priporočljivo je uporabljati oba
postopka, saj nam predvsem retrospektivni služi za izrazito
praktične namene, sugerira izrazito učinkovite in preproste
rešitve (brez materialnega in strkovnega tveganja, še pose-
bej pa ne tvegamo, da bi študentom škodovali).
Ob vsem tem pa moramo poudariti, da so problemi v
našem visokem šolstvu specifični (zaradi prostega vpisa), da
jih po svetu ne najdemo in da jih ni mogoče spoznati v tudi,
še tako strokovni literaturi.
OSEBNOST
Raziskava je pokazala, da so za različne statistične strati-
fikacije (spol, regija, socialno-ekonomski status . . .) značilne
posebne osebnostne strukture, le-te pa povzročajo različno
študijsko (ne)uspešnost:
— spol: študentke so pri študiju nekoliko uspešnejše in
manj fluktuirajo, čeprav imajo samo enake intelektualne spo-
sobnosti kot moški in slabšo splošno poučenost. Toda za štu-
dij se jih tri četrtine (moških le polovica) odloči zaradi oseb-
nega interesa za izbrano stroko in samo slaba tretjina (moš-
kih kar polovica) pride na visoko šolo nepoučenih o študiju
(rezultati veljajo za študente 2., 3. in 4. letnika).
— socialno-ekonomski status: najbolj uspešni so študent-
je iz nižjega (oče z nižjo izobrazbo), najmanj pa študentje
iz srednjega statusa (oče s štiriletno srednjo izobrazbo). Štu-
dentje iz nižjega statusa imajo sicer manjše intelektualne
sposobnosti in so slabše splošno poučeni, toda za študij se
odločijo sami, ravnajo se po interesih, precej pravilno oce-
njujejo svoje sposobnosti, predvsem pa je študij zanje pot
do boljšega življenja in način samoafirmacije (pri višjem in
srednjem statusu psihosocialni vektorji delujejo kvečjemu
na istem nivoju, težko pa navzgor (— študentje z višjim in
srednjih statusom se za študij odločijo velikokrat po nasvetu
staršev, svojih pravih interesov nimiijo ali jih ne poznajo,
študij pa nasploh jemljejo manj resno — kot nekaj samo-
umevnega (nadaljevanje družinske tradicije, projekcija star-
ševskih ambicij).
— regija: delitev slovenskih občin v tri skupine po raz-
vitosti (narodni dohodek na prebivalca, odstotek zaposlenih
v družbenih službah, število študentov na 1000 prebivalcev
pokaže, da so študentje iz manj razvitih občin najuspešnejši.
Imajo sicer manjše intelektualne sposobnosti, toda boljše de-
lovne navade in izrazito pozitivno stališče do študija nasploh.
63
Problematika je enaka kot pri različnih socialno-ekonomskih
statusih, merjenih z očetovo izobrazbo.
— učni uspeh: študijska uspešnost pada od odličnih do
zadostnih v srednji šoli. Boljši dijaki se pravilneje odločijo
za študij, poseben motiv zanje pa je želja po kontinuiteti uč-
ne uspešnosti. — Mlajši študentje (tisti, ki so šli v osnovno
šolo s šestimi leti): več jih fluktuira in več študij že po prvem
letu opusti. Po sposobnostih in splošni poučenosti se od obi-
čajno starih študentov ne razlikujejo, manjka pa jim vztraj-
nosti. Pri odločanju za študij poslušajo starše, ne poznajo
svojih interesov; pomembno več jih izhaja iz višjega in sred-
njega statusa.
Na skupini študentov PA, FF, FNT in FSPN (2., 3., 4. let-
nik; pauzerji, fluktuiranci, uspešni (smo ob koncu študijske-
ga leta 1973/74 z aproksimativno faktorsko analizo ugotavlja-
li, katere skupine osebnostnih faktorjev so najbolj odločilne
za študijski uspeh — hierarhija je takale:
— samostojna odločitev in interes za stroko: med uspeš-
nimi študenti ni bilo niti enega, ki se za študij ne bi odločil
sam ali ne bi imel vsaj interesa za stroko; med vsemi študij-
skimi odločitvami je kombinacija »samostojna odločitev« -|-
»interes za stroko« najuspešnejša (dve tretjini teh študentov
sta uspešni in le šestina fluktuira); pokazalo se je, da niso
uspeli tisti, ki so prišli na študij nepoučeni o izbrani smeri,
poleg tega so imeli fluktuiranci zelo majhne intelektualne spo-
sobnosti (svojih interesov niso znali uskladiti s sposobnost-
mi), delno uspešni — pauzerji na prvič vpisani smeri — pa
so imeli izredno slabe delovne — študijske navade. Naloga
nadaljnjih raziskav (metoda perspektivnega spremljanja) je
ugotoviti vlogo študijskih odločitev pri neuspehu tiste tretji-
ne (univerzitetnih) študentov, ki v več letih ne končajo niti
prvega letnika (rekli pa smo že, da lahko vsaj za 20 od teh
33 % rečemo, da so prišli na zase prezahtevno smer).
— neprizadetost ob študijskem neuspehu: je značilna
odlika uspešnih študentov; pričakovali bi, da bodo postali
manj uspešni zaradi več neuspehov tudi manj občutljivi, ven-
dar izgleda, da gre za osebnostno značilnost, ki odloča o (ne)
uspešnosti (veliko fluktuirancev je za vzrok fluktuacije na-
pisalo ravno neuspeh).
— poučenost o študiju: dve tretjini študentov, ki so vsaj
delno poučeni, uspeta. Poučenost pa ni nujno povezana z in-
teresom za stroko; uspejo tudi študentje, ki nimajo interesa,
so se pa o študiju pravočasno poučili.
— delovne — študijske navade: skoraj dve tretjini štu-
dentov z nadpovprečnimi navadami sta uspešni (nekateri z
boljšim delom zelo dobro, nadomeščajo manjše intelektualne
sposobnosti). Med študenti s povprečnimi in podpovprečni-
mi delovnimi — študijskimi navadami, jih uspe samo dve
petini.
Poleg teh najpomembnejših skupin faktorjev, so še ne-
kateri, ki pojasnijo polovico ali nekaj več študijske uspešno-
sti:
— čas študijske odločitve: največ študentov se za študijsko
smer odloči v zadnjem letniku srednje šole ali tik pred
64
vpisom na visoko šolo — ti so najmanj uspešni; boljši
uspeh imajo tisti, ki so se odločili že na koncu osnovne
šo e, najuspešnejši pa so študentje, ki se odločijo v prvih
treh letnikih srednje šole.
— pogovor s pedagoškim osebjem: med študenti, ki se izo-
gibajo pogovorom, je le tretjina uspešnih, tistih, ki se po-
govorom ne izogibajo, pa uspe polovica. Verjetno gre pri
tem za odpravljanje podrejenega položaja, ki si pridobi
potrebno samozavest (v izpitni situaciji) in boljši splošni
odnos do študija.
— poklicna orientiranost: bolj uspešni so študentje, ki
imajo zagotovljeno delovno mesto (žal je teh dokaj malo) ali
vsaj, vedo, na kakšnem mestu bi se radi zaposlili. Med štu-
denti, ki pravijo, da se bojo zaposlili, kjer pač bojo možnosti,
je uspešnih le tretjina.
— zaskrbljenost zaradi prihodnosti (v mislih nimamo
neurotične zaskrbljenosti): fluktuiranci so mnogo manj za-
skrbljeni (le ena tretjina) -med nezaskrbljenimi je samo tret-
jina uspešnih.
— ocena pri maturi: boije razlikuje uspešne ali delno
uspešne študente kot končna ocena v zadnjem razredu kred-
nje šole.
— avtoriteta: uspešni študentje so za avtoritativni odnos
profesorja manj občutljivi.
— intelektualne sposobnosti (merjene z LTIN testom-H
stopnja): same po sebi študentov po uspešnosti skoraj ne raz-
likujejo (med podpovprečnimi, povprečnimi in nadpovpreč-
nimi je polovica uspešnih; lahko bi rekli, da se različno spo-
sobni približno enako pravilno odločajo za sebi primerne štu-
dijske smeri), vedeti pa je treba, da je inteligentnost) vendar-
le izhodišče za uspešen študij, -predvsem zato, ker je ni mo-
mogoče spreminjati, na vse druge faktorje pa lahko pozitivno
vplivamo.
V analizi je še precej metodoloških nejasnosti (ne pozna-
mo nekaterih odgovorov-študijske odločitve, reakcija na ne-
uspeh, poučenost o študiju, delovne navade ... -študentov, ki
ne končajo niti prvega letnika; nekateri odgovori ostalih štu-
dentov so posledica osebnostnih sprememb med študijem, ne
vemo pa, kakšni bi bili ti odgovori ob začetku študija), ven-
dar zaradi tega ni mogoče reči, da so rezultati napačni (res
je le, da pogosto ne poznamo interakcij med faktorji, ki od-
ločajo o študijski (ne)uspešnosti) -potrebno jih je le smisel-
no in umirjeno interpretirati) za vsak podatek moramo vedeti
predvsem, s kakšno zanesljivostjo ga smemo interpretirati).
Dobili smo precej jasno orientacijo in nova izhodišča pri re-
ševanju visokošolske problematike.
ZAKLJUČKI
Vsak človek z normalnimi intelektualnimi sposobnostmi,
primerno motivacijo in dobrimi delovnimi navadami (faktor-
ji lahko drug drugega nadomeščajo) lahko diplomira na kate-
rikoli visoki šoli (ali vsaj na večini).
65
Večina študentov pride na visoke šole iz srednjih in se
vpišejo kot redni študentje; značilno zanje je, da se sami ne
znajo odločiti za prave študijske smeri, pogosto se ravnajo po
(slabih) nasvetih svojih staršev, to pa je najpomembnejši
vzrok velikega osipa in fluktuacije. Zato:
— že učence v osnovni šoli moramo gledati kot potencial-
ne študente,
— predvsem s klinično metodo dela (psihološki termin)
moramo spremljati njihovo šolsko delo in jih s skupinskim
izobraževanjem seznanjati s poklicno in srednješolsko proble-
matiko; identificirati moramo vse učence, ki bi lahko končali
srednjo šolo,
— v srednji šoli mora biti skrb posvečena iskanju posa-
meznikovih pravih (s sposobnostmi usklajenih) študijskih
interesov in seznanjanju z visokošolskim načinom dela; iden-
tificirati moramo dijake, ki bi lahko diplomirali na visoki šo-
h,
— pedagoški delavci na visoki šoli se morajo v večji meri
posvetiti pedagoškemu delu; hkrati ko poučujejo, naj tudi
proučujejo metode poučevanja,
— pomoč pri študijskem usmerjanju bo uspešna, če bo-
mo z njo začeli pravočasno (prepozno je pripeljati dijaka na
koncu srednje šole na visoko šolo na informativni dan, ki je
v mnogih primerih sila neinformativen; prepozno je dva ali
tri mesece pred vpisom opraviti s študentom-kandidatom us-
merjalni razgovor, kot ga predlaga osnutek zakona o visokem
šolstvu in ki mu lahko klinična (psihološka) praksa očita
nestrokovnost in nekorektnost; prepozno je imeti svetovalno
službo šele na visoki šoli) in če na selekcijo v prvem letniku
ne bojo vplivale prostorske možnosti,
— osnovno vodilo šolske (na vseh stopnjah) svetovalne
službe bi moralo biti nenehno spremljanje in pomoč (pri
učenju in odločitvah) — odločitve o nadaljnjem šolanju pa
mora učenec, dijak sprejeti sam.
Zlatko Naglic, Ludvik Horvat
Summary
Authorsdiscuss causes for high-school-students' (un)suc-
cessfulness. Because of free-enter there are some specifical
problems in Slovene (Yougoslave) high-school system: only
a quarter of one University (of Ljubljana) generation succe-
eds to approach from first to fourth year ■vvithout pauses;
twenty percents of students give up study after first unsuc-
cessful year; twenty percents of students change study disci-
pline after one or two unsuccessful years.
In authors' opinion the main cause for such a low study
successfulness are wrong study decisions: young people can't
estimate their real abilities, do not recognize their interests
(or interests are oposite to abilities) and their parents sug-
gest them the worst solutions) they project their own ambiti-
ons, overstimate children's abilities). Analysis shovvs the gre-
66
at role of nonintelectual factors) motivation, frustrative to-
lerance, work methods, study habits and attitudes).
Authors propose organizing of following counseling work
\vith future students (theoreticaly: ali children vvith normal
intelectual abilities), begining in primary school. With clini-
cal (individual) method mainly nonintelectual factors of stud-
dy successfulness would be investigated and vvith group met-
hod pupils would get informations about professional possi-
bilities (at the end of primary school) and high-school-study-
work demands) last two years in secondary school). Counse-
lor \vould have to HELP client to find with his study abilities
concordant study intererest, but the final decision client has
to make on his own. After six years or more of following very
reliable estimation of a pupiFs study abilities could be done.
67
INDUSTRIJSKA KULTURA
MLADIH
Skica za sociologijo kulture
Takoj na začetku našega razmišljanja se zastavi vpraša-
nje o naslovu, ki zahteva podrobnejšo opredelitev, da bi na
ta način zaobjeli problem, ki ga le-ta nakazuje. Gre za tri
»pojmovne kategorije«, s posebnim ozirom na kulturo kot
osrednjo tematsko področje, seveda v integralnem odnosu s
celotno zdajšnjo družbo (analize so osredotočene na industrij-
sko družbo) ter na njen navidezno posebni »del«, t.j. na mla-
dino. Da tvorijo vse tri kategorije določeno historično totali-
teto oz. zgodovinski novum, je več kot teoretično jasno. Dej-
stvo, da je tudi naša dežela krepko stopila na pot industriali-
zacije oz. tehnologizacije produkcijskih sredstev, kar »vsilju-
je« tudi adekvatne družbene odnose, ni potrebno posebej pri-
kazovati in dokazovati, (kot temporalna oz. historična faktici-
teta je industrijski družba »prehodna« — na poti v tehnološ-
ki kozmos, kajti industrija zahteva nenehne tehnološke »iz-
boljšave« (učinkovitosti); spričo tega je v industrijski druž-
bi implicirana tehnološka orientacija. Ta črta je pri nas še
fragmentarna, vendar že opazna). Vendar nas tu zanima pred-
vsem tista opredelitev družbe, ki se definira kot »kultura«.
Ta pojem je v »vsakdanjem življenju« dovolj cesto uporab-
ljen (od »nekulturnega obnašanja« do tako imenovanih kul-
turnih institucij), kar bi vsiljevalo misel, da je tudi dovolj
kovcencionalno definiran in kot tak sam-po-sebi-razumljiv.
Po drugi strani se kulturo opisuje kot znanstveno področje
idej, z vsemi atributi metologije znanstvenega mišljenja, ali
pa se pod »kulturo« pojmuje zgolj vrednostno najvišje pred-
vsem umetniške tvorbe določenih zgodovinskih epoh (»npr.«
literatura, glasba, arhitektura, itd.). Glede na tako zastavljena
izhodišča (in pristopi so res mnogoštevilni) so tudi nadalje-
vanja induktivnih teorij o kulturi ujeta v okvire svojih last-
nih predpostavk ter kot parcialne analize zahtevajo smiselno
izvajanje konsekvenc. Naše pojmovanje, zaobseženo v okvi-
rih evro-ameriške civilizacije, dojema kulturo v njenem pol-
nem historično-epistemološkem pojmovanju: beseda kultura
je substativ latinskega glagola colere, kar pomeni gojiti, vzga-
jati, in izdelovati, torej vse, kar zadeva človekovo delovanje
z orodji (prvotno se sicer nanaša izključno na tako imeno-
vano agrikulturo); temu se približuje grški techne. Do tu je
možna deskriptivna metoda, ki pa je insuficientna takoj, ko
dojamemo »človekovo delovanje z orodji« kot bistveno člo-
veški oz. družbeni odnos. Prvenstveno nas zanima »izdelova-
nje in gojenje« človeških odnosov, in v horizontu tega pojmo-
vanja je zastavljen tudi pričujoči tekst.
I.
Osnovni namen znanosti in tehnike v njeni industrializi-
rani obliki je »biti za človeka,« oz. človek je v njenem kon-
68
tekstu najpomembnejši subjekt in objekt. (Govorimo o člo-
veku nasploh, kajti tudi znanost zapopada celotno človeštvo).
Samoohranitveni motivi imajo po zagotovilih znanosti prese-
gajoč karakter v »olajšanju človekovega življenja«; v »zmanj-
ševanju človekovih naporov«; v kontekstu marksizma je to
razredni boj delavskega razreda, čigar napori so usmerjeni v
formiranje brezrazredne družbe, v družbo enakosti, komuni-
zem. Od tod tudi znanstveno pojmovanje socializma, ki je »po
svoji vsebini predvsem proizvod spoznanja na eni strani raz-
rednih nasprotij, ki vladajo v današnji družbi med posedujo-
čimi in neposedujočimi kapitalisti in mezdnimi delavci, in na
drugi strani anarhije, ki vlada v produkciji,« piše Engels v
Razvoju socializma od utopije do znanosti (Marx-Engels,
Zbrana dela, IV. zv., CZ 1968). Že tu je dovolj jasno politično
ozadje (masovne, serijske, vrednostno slojevite) produkcije,
ki je »npr.« v sedanji krizi surovin dovolj evidentna potrdi-
tev Engelsove teze. »Cilji« znanosti sine qua non »za človeka«
(M. Duffren) se sicer cesto pokažejo kot reproduktivni sine
qua non znanstvenikov, in v zdajšnjem razsegu so dovolj
močni, da lahko razkrijejo svojo ideološko naravo, v kateri
so pravzaprav utemeljeni in kot taki nevprašljivi, smiselni.
Organizirana progresivna produkcija omogoča (prav tako pro-
gresivno organizirano) človekovo življenje, ki je obenem ne-
nehni konzument novih in novih proizvodov, kar vzvratno de-
luje na produkcijo samo. Ta circulus vitiosus — proizvodnja
za (čimhitrejšo) potrošnjo — je osnovni regulator industrij-
ske potrošnike družbe, in ta stalnost je — glede na hierarhič-
no načelo industrijske razvitosti — vgrajena v sami osnovi
planetarne industrijske civilizacije kot dejstva in kot projek-
ta (Huxleyev Krasni novi svet). Funkcionalnost proizvodnje
je inkorporirala ideologijo politične zavesti, oz. proizvodnja
je posta a politična zavest sama, kar vsiljuje logično konse-
kvenco ideologiji potrošnje kot njenem zakonskem otroku.
Engels pritrjuje Saint-Simonovi ugotovitvi iz leta 1816,
da je »politika znanost o produkciji in napoveduje, da se bo
politika popolnoma vtopila v ekonomiji« (ibidem, p. 595).
Seveda termina »popolnoma« ni treba jemati čisto dobesedno.
Tako »ekonomizirana ideologija« pa »še« ne pomeni konca
ideologije nasploh, kot bi to hoteli tvorci ideologije o koncu
ideologij, temveč nasprotno: svet je bolj ideološki kot kdaj-
koli prej; pokaže se konvergentna zveza med ideologijo in
produkcijo, kar je temeljni kamen Marxovega pojmovanja
odnosa med družbeno bitjo in družbeno zavestjo. Ta nenehno
prisotna komponenta naših analiz sicer vodi v podrobnejšo
specifikacijo ideologemov, vendar ta naloga presega okvire
zarisanega problema.
Industrializirane družbene strukture imajo institucional-
ne profile obnašanja, tako na »zunanjem« tržišču kot znotraj
posameznikov, ki so adaptirani in identificirani z »svojo«
produkcijsko institucijo. Obseg institucije vključuje več ali
manj celotno časovno in prostorsko polje posameznika, (be-
sada »posameznik« je danes neadekvatna: hrvatski termin
»jedinka« je ustreznejši, ker ne apostrofira »samote«, temveč
69
aproksimira k matematiki: enojka. Kljub temu, da bomo
ohranili slovenski termin »posameznik«, je to mišljeno na
slednji način), tako da je posameznik intenzivno motiviran za
optimalnejše funkcioniranje »podjetja« oz. sistema institucij,
od katerega je življenjsko odvisen. Kulturni model posamez-
nika je detiniran po »družbeni stratifikaciji« institucije, oz.
glede na hierarhično delitev dela. Znotraj teh okvirov prihaja
do slojevite specifikacije kulturnih modelov oz. vrednostnih
sistemov, ali, kot temu pravi Gillo Dorfles, »stratifikacija oku-
sa«. Po drugi strani je potrebno ponovno akcentirati enoten
kulturni model, ki ga afirmira tako imenovana »potrošniška
civilizacija«, (in od katerega imamo vsi korist, kot to zatriuie
Paul Rickert; govora je o tekstu P. Rickerta Univerzalna civi-
lizacija, objavljenem v Kulturi, 1973), ki razvija univerzalen
način življenja (to se kaže skozi uniformnost mišljenja, na-
čin oblačenja, koordinacijo mestnega prometa, šolskega siste-
ma, delovnih procesov, turizma itd.); ta pojav je posledica
dejstva, da so tehnike oz. znanost racionalizirale tudi same
načine življenja. Tehnike ne predstavljajo samo tehnike pro-
izvodnje, temveč tudi tehnike prevoza, odnosov med ljudmi,
izkoriščanje obilja, prostega časa, informiranja; lahko bi se
torej govorilo o tehnikah danes elementarne, oz. točneje, po-
trošniške kulture; spričo tega obstaja planetarna potrošniška
kultura, ki razvija univerzalen način življenja. Slednji se na-
naša predvsem na štiri kapitalna področja:
a) evro-ameriški način mišljenja (racionalno mišljenje)
b) multi-linearen razvoj znanosti in tehnike (oz. učinkovito-
sti) in njuna logika dominacije kot dominantna logika
znanstvenega sveta
c) obstoj »ene same tehnike politike« — racionalne politike
profesionalno-politična tvorba — država kot močan fak-
tor ekonomskega gibanja). Ta racionalni aspekt politike,
ki velja zdaj za absolutno vse narode sveta, . . . predstav-
ljajo nosilci politične moči, ki so sposobni ustvariti tak-
šno javno službo, javno telo sestavljeno iz uslužbencev,
ki pripravljajo in izvršujejo odločbe, ne da bi bili pri tem
sami odgovorni za politične odločitve« (P. Rickert). Eko-
nomist Galbraith poimenuje ta mehanizem s terminom
»organizirana neodgovornost«.
d) univerzalna racionalna ekonomija (»mednarodna ekonom-
ska znanost«, P. R.). Do tu je Rickertova deskripcija »po-
trošniške kulture« obarvana z lagodno simpatijo, vendar,
ko poskuša dati tej kulturi historični smisel, zadene na
njeni dve bistveni karakteristiki:
1. sodobna kultura industrijske civilizacije ima v planetar-
nem obsegu bistveno imperialistične in destruktivne ten-
dence naspram tako imenovani tradicionalni, narodni kul-
turi; slednja je v pogojih »transnacionalne družbe« nemoč-
ni anahronizem, ki je funkcionalen bolj v komercialne kot
pa v ideološke namene, v ožjem pomenu pojma. Ricker-
tu nikakor ne gre za popolno eliminiranje tradicionalne
kulture, temveč zahteva »povratek« — in sicer v imenu
in za »posedovanje lastne osebnosti«, ter to argumentira
z bojem proti kolonializmu in osvobodilnim bojem (za
70
tvorjenje nacionalnih držav). Tu pa se posamezne člo-
veške skupine znajdejo v začaranem krogu in česlo ne-
vzdržnem paradoksu: »po eni strani je potrebno ponovno
spustiti korenine v svojo preteklost, ponovno ustvariti du-
šo naroda in jo zoperstaviti duhovnim in kulturnim zahte-
vam kolnizatorja (tehnična, potrošniška civilizacija oz.
kultura, J.S.), medtem ko je po drugi strani — da bi se
suvereno vstopilo v moderno civilizacijo — potrebno spre-
jeti znanstveno, tehnično in politično racionalnost, ki do-
volj cesto zahteva brezpogojno odrekanje od celotne kul-
turne preteklosti. Dejstvo je, da vsaka kultura ni sposob-
na vzdržati in asimilirati udarec s planetarno civilizacijo.
In tu je paradoks: kako se modernizirati in vrniti izvo-
rom?« Vendar je ta paradoks v njegovih analizah navidez-
no zaostren, kajti takoj, ko se vprašamo, kaj historično
pomeni to »vračanje izvorom«, (isto omenja tudi Heideg-
ger) zadanemo na dejansko paradoksalno zahtevo po
»npr.« vračanju k sužnjem in akropolskim gosem, hebrej-
skim ritualom in krščanskim oznanjevalcem (po Rickertu),
implicitnemu vračanju nacionalizma, po preobratu celot-
nega načina proizvodnje na izvorne pozicije, »vračanje k
amebam«. Ta imperativna nujnost se pokaže bolj nostal-
gična poetična metafora kot pa zgodovinska možnost, ki
je obenem — v njegovem celotnem kontekstu — dokaj
sociološko »nepismena«, kajti ne dopušča skoraj nobenih
in nikakršnih historično-smiselnih izvajanj; — čeprav to
nikakor ne pomeni, da je ta civilizacija brez paradoksov.
Nasprotno, nasprotja se eksponirajo do katastrofalnih raz-
sežnosti (»tekmovanja« v militarizaciji celotnega planeta,
»npr.« ....), in če je kaj potrebno »najstva«, je to zdajš-
njost in bodočnost . . .
2. represivna toleranca potrošniške kulture evro-ameriške ci-
vilizacije ima tudi introvertirano dimenzijo — zunanja
agresija iz »notranje samo-destrukcije«; obilje družbe je
premosorazmerno z nasiljem, »država blagostanja je dr-
žava nasilja«. (Glej Kuvačič, Obilje i nasilje, žepno izda-
nje Zagreb 1972) (Wellfare state is Warfare state, Fredy
Cook). Potrošniška kultura afirmira in akcentira repetitiv-
no kreativnost tako, da je pojem ustvarjalne, inventivne
kulture zveden na premodificirano ponavljanje in poten-
ciranje istega. Rickert vidi v taki kulturi »neskončno brez-
ciljno potovanje«, ki je končna točka evro-ameriške civili-
zacije. Na tej »nulta točki ... bi triumf potrošniške kulture,
povsod iste in popolnoma anonimne, predstavljal dokonč-
no izginotje ustvarjalne kulture; bil bi to skepticizem pla-
netarnega razsega, absolutni nihilizem v triumfu blago-
stanja. Priznati je treba, da je ta nevarnost enaka nevar-
nosti atomske kataklizme, in morda celo verjetnejša od
nje.« V tej perspektivi so družbeni odnosi blokirani v sta-
tus quo, oz. kvečjemu v potenciranje obstoječega stanja
z nebistvenimi parcialnimi korekturami. Orvvell postaja
planetarna stvarnost, kjer je sprememba prav tako nemo-
goča kot neverjetna »negotova pustolovščina« socialno ne-
adaptiranih posameznikov«.
71
Ko poiskušamo »vstopiti« v svet mladine evropske civili-
zacije, nam mora biti nenehno prezentna zdajšnja historična
situacija, kjer ima delo oz. industrijska proizvodnja, tesno
prepletena s politično racionalnostjo, odločujočo socialno
funkcijo. Vladajoča kultura je — parafrazirajoč Marxa —
kultura dominantnega sloja družbe, in ob konstataciji potroš-
niške kulture, je dominantna tista plast, ki je najširše »po-
trošniški«, tj. srednji meščanski razred, (to seveda primarno
velja za evro-ameriško družbeno stratifikacijo, kateri se »pri-
bližujejo« tudi ostale »manj razvite« dežele).
Očitno dejstvo je, da je tisti »del« evro-ameriške mladine,
ki je »uspešno« adaptiran v zaprti ideologem proizvodnje-po-
trošnje, za »vladajoče« politično in ekonomsko neproblema-
tičen, kajti uspešno perpetuira in razvija vrednostni socialni
model »odraslih«, tj. hegeljanski svet zvijačnega uma. Pojem
napredka je tudi pri njih pojmovan kot zunanja in notranja
materialna ekspanzija, kjer igra posedovanje materialnega
obilja vlogo označevalca lastne biti in bistva družbenih od-
nosov. Tu je pojem mladine limitiran kvečjemu kronološko
oz. biološko; spričo tega je »mladina« kot posebna diferentia
specifica človeka zelo bleda in sama po sebi skorajda nebist-
vena, saj vemo, da jo odrasli skušajo nenehno posnemati v
želji po »večni mladosti«. Simboli mladosti se raztegujejo
tja do pozne starosti, na čemer v veliki meri sloni in se raz-
vija tako imenovana »industrija pomlajevanja«. Slednja in-
tenzivno propagira (reklamira) potrošniško-vrednostni model
mladosti, ob zelo prefinjeni zakritosti mladosti kot socialne
kategorije (v avtoritarnih družbah je zelo močan starostni
rasizem), oz. še več, velik del propagande je usmerjen ravno
proti mladim generacijam kot obetavno-prihajajočim »klien-
tom«. Iz gornjih zapisov se zdi, da je o kulturi mladih ne-
umestno govoriti, saj je očitno, da se nebistveno razlikuje od
tako imenovane kulture starih oz. od vladajoče kulture —
spričo vedno bolj zgodnje socializacije še posebej. Nedvomno
je treba pritrditi dejstvu, da je v veliki večini to res, vendar
ne smemo mimo zadnjih 15 let, ko je določen del mladih
ljudi postavil ostro pod vprašaj zgornjo konstatacijo. Kakšni
motivi so vodili te mlade »spraševavce« in kako je z njimi?
Temu generalnemu vprašanju bomo posvetili naše nadaljnje
razmišljanje.
Po »končanih« strahotah divjanja druge svetovne vojne
se je celotno človeštvo tako ali drugače ponovno združilo v
skupnih naporih za normalizacijo celotnega življenja. V tem
še vedno negotovem povojnem času je intenzivno politično
gibanje posameznih družb v napornem iskanju lastne identi-
tete (Jugoslavija 1948, Poljska in Madžarska 1956; zunaj ev-
ropskega prostora je močan nekolonialen pritisk, oz. odpor-
niška gibanja). Ameriška ideologija je v »pripravljanju« na
vlogo »svetovnega varuha«, ob sočasni notranji in zunanji pro-
tikomunistični histeriji. Druga vojna je bila dobro ozadje za
ekonomski razcvet tako pri »zaveznikih« kot pri poražencih
(nemški, japonski »čudež«), kar bi vsiljevalo hipotezo o na-
silju kot pogoju obilja. (Na to hipotezo se bomo še povrnili.)
72
v tem času je mladina kot socialni sloj brez bistvenejše spe-
cifikacije, tako da je tudi mladinska kultura v nebistvenem
razlikovanju (seveda, gledano en bloc). Skrb za preživljanje
je v veliki večini osnovni življenjski motiv, ki nam pomeni
vstopanje v svetovno trgovinsko razmenjavo in politične stike
več ali manj uniformen kulturni model oz. vrednostni sistem.
S tehnološkimi uvedbami znotraj proizvodnje, komunikacij-
skega sistema, itd. je prišlo tudi do tehnologizacije družbene-
ga programiranja: tehnokrati postanejo odločilni faktorji po-
litičnih mehanizmov. Družbeni odnosi dobivajo vedno več
posrednikov, priče smo ekspanziji institucij in njihovega na-
čina mišljenja, »posameznik« postane in obstane samo kot
»človek organizacij«. Celotno družbo prekrije politehnološka
mreža organizacij, za katere je bistvena sprememba tendenca
k stabiliziranim družbenim odnosom oz. status quo, oz. ten-
dira k vedno večji učinkovitosti. Ti družbeno-tehnični odnosi
se praviloma hierarhični ter usmerjeni k anonimni odgovor-
nosti (etika birokracije).
Tako izgrajen družbeni sistem je zelo trden v samih te-
meljih, obenem pa dovolj fleksibilen in učinkovit ter kot tak
zagotavlja optimalno funkcioniranje in varnost. Dejstvo je,
da je »rezultat« takšne družbene strukture — čeprav relativno
— poboljšanje materialnih temeljev življenja, čeprav se to
dejstvo prepogostokrat vulgarizira v izboljšanje celotnih med-
človeških odnosov. (Da je to razmerje neadekvatno, priča
npr. zdajšnja odvisnost ameriške ekonomije od stopnje inve-
sticij v vojaške namene.)
Dvom v vrednostni sistem evro-ameriške civilizacije je na-
stal v samem njenem središču — v Zahodni Evropi in Ame-
riki. Sporadični pojavi so opazni sicer tudi zunaj »družb obi-
lja«, vendar brez kontinuirane in konsekventne intenzitete
(glej npr. knjigo Franza Fanona Upor prekletih). Število »dvo-
mečih« — in ti so za sistem takoj postali dvomljivi — je bilo
sicer relativno majhno, kljub temu pa so se do temeljev raz-
gibali in »vznemirili« obstoječi vrednostni sistemi, pa čeprav
za kratek čas in brez širše radikalnega učinka. Študentski re-
volt je potegnil za seboj večino srednješolcev, in tako imeno-
vani »nevtralni simboli revolta« (npr. dolgi lasje) so bili spre-
jeti širše. V Franciji je 68. leta prišlo do edinstvenega nasto-
pa mladine in delavstva. Vendar pa je bila ta enotnost zgolj
taktičnega značaja: medtem ko so se študentje uprli politeh-
nološkemu imperializmu racionalizma kot obstoječega (Tima-
gmation au pouvoir!), je delavstvo zahtevalo boljše funkcio-
niranje istega in boljše plače. Tako se je sicer enotni blok
»zoper obstoječe« znašel v divergentnem vrtincu. Mladi ljud-
je — primarno študentje — afirmirajo drugačne kulturne
modele medčloveških odnosov (neposrednost), vrednostna hi-
erarhija »gre mimo« kvantifikacije življenja, izsmejava se
esprit de serieux birokratskega puritanizma, avtoriteto insti-
tucij, nasproti tehnološki racionalni amputirani senzibilnosti
postavijo »potovanja« (trips) — uporaba senzibilnih stimu-
lansov, vzhodnjaški misticizem v evropskih variantah, dioni-
73
žični ples glasbe, razigrana oblačila, nasproti atomiziranim
posameznikom »osamljene gomile« (Reisan) in meščanske
strukture družine v njeni biološko-ekonomski funkciji akcen-
tirajo svobodne socialne asociacije — komune s poudarkom
na načelu decentraliziranega odločanja in samoupravljanju.
Zoper načela profita in racionalne organizacije apostrofirajo
samoiniciative in samoaktivnost (»do-it-yourself«, spontanost),
ter odbijanje umetnih potreb visokega in še višjega standar-
da (posedovanje materialnih »dobrin« )^; zlasti vojna v Indo-
kini je stimulirala široko antimilitaristično fronto mladih —
in tudi starejših ljudi, ki si resno prizadevajo opozoriti »mol-
čečo vročino«, da drvi dežela v fašizem in svetovni totalitari-
zem. Vendar ta večina še naprej molči, kar je razumljivo ob
dejstvu, da je ravno militarizem osnova in glavni vir obilja —
na ta način je postal legitimna apologija obstoječega.
Pri pojavu tako imenovane kontra-kulture ali alternativne
kulture (tako naš sociolog I. Kuvačič iz Zagreba — glej nje-
gov tekst »Sub-kultura ali »kontra«-kultura mladih, objavlje-
nem v Časopisu za kritiko znanosti, domišljije in novo antro-
pologijo, št. 2-3, Ljubljana 1974; isto Rozsak; J. Gojkovič go-
vorijo o novi kulturi) je njena bistvena karakteristika zavra-
čanje (»Veliko odbijanje«, Marcuse) samih ekonomskih te-
meljev militarističnih sistemov, čeprav to počenjajo večino-
ma tisti ljudje, ki ne trpijo materialnega in socialnega po-
manjkanja, ter bi v tem smislu lahko figurativno dejali, da je
alternativna kultura »samovoljni izraz bogastva«, tako da je
popolnoma razumljiva averzija in cesto brutalna agresivnost
revnejših nižjih slojev do tega pojava (Kuvačič, isto tam). V
pogojiv svetovne politizacije družb je dobila tako mladost kot
alternativna kultura politično obeležje, ker se v okoliščinah
blokovske "politike uporablja za ideološke napade na še ne
standardizirane kulturne modele, čeprav je opazen pojav a-
daptiranega sprejemanja. Ko so ameriški socialni psihologi
ugotovili pozitivne učinke senzibilnih stimulansov (»mamil«),
in sicer na dveh zelo važnih področjih: družbenem in eko-
nomskem (kompenzirana pomiritev individualnih in družbe-
nih nezadovoljstev ter večja delovna storilnost — podobno
je bilo z doslej legaliziranim »mamilom« alkoholom, toba-
kom in lekarniškimi »poživili«), se je pričelo resno razmišlja-
ti o legalizaciji tako imenovanih »soft-drugs« (lažjih senzibil-
nih stimulansov kot so marihuana, hašiš). Stil alternativne
kulture so pričeli prevzemati starejši, daleč vplivnejši ljudje,
čeprav samo za turistična potovanja in dogodke sprostitve.
Politiziranje alternativne kulture jo je postavilo v navidez
politično opozicijo, kar pa se je izkazalo za »pretendenciozno«
ideologiziranje določenih političnih tendenc. Čeprav je alter-
nativna kultura negirala vrednostni sitem kot obstoječ, v tes-
ni in soodvisni zvezi ravno s tem sistemom oz. njegovim obi-
ljem. To kar je bilo frapantno in »vznemirjajoče«, je drugač-
nejši, nestandardiziran kulturni model življenja, čeprav naka-
zuje — ravno s svojo drugostjo — temeljne deviacije in hi-
pokrizije obstoječe kulture. Ta negacija alternativne kulture
pa na sam sistem bistveno ne vpliva (razen v »primerih« ide-
74
oloških napadov), kajti sistem poseduje optimalno učinkovita
sredstva totalne kontrole »položaja«, tako da je vsak revolt,
tako individualni kot kolektivni, zveden v pravila iger »mač-
ka in miš«. Po drugi strani pa sistem sam poudarja in propa-
gira revolucionarne spremembe v preteklosti, tako da smo
koncem 60. let priče rapidnemu širjenju filmske figure kav-
boja v osvajanjih »Divjega zahoda«, kar pa ima svoj posvetni
prevod v ekonomskem ekspanzionizmu zlasti ameriškega biz-
nisa. Nasilju kot vsebini industrije zabave se pridruži ko-
mercializirani seks, kar naj bi imelo funkcijo, artificielne,
»umetniške« katarze frustracij. Kolektivni fondi utehe — sko-
zi fiktivne identifikacije z »junakom-zmagovalcem« na film-
skem platnu, nogometnem igrišču ali pa v vesoljski ladji —
dobivajo pomembno mesto v finančnih proračunih. Kolikor
se torej poudarjajo revolucionarne spremembe v preteklosti
(osvajanje Divjega zahoda), toliko manj je evro-ameriški esta-
blishment pripravljen prakticirati ideologijo spremembe v
zdajšnjosti. Pokazali smo že, da je to utopično — v času, ko
je utopija brez realnih možnosti udejanjenja. Obenem je po-
polnoma jasno, da se za takšne utopične spremembe zavzema
»nebistveno, nepomembno« število ljudi, zlasti intelektualci.
Tako se zahodna družba v prvi vrsti kaže kot »družba bloki-
ranih možnosti«, ki te blokade perfektno obvladuje in iz njih
kontinuirano vleče profit v cilju večje učinkovitosti. Skozi
komercializacijo revolta se sistem perfidno krepi in tako zelo
lagodno negira predpostavke samega »revolta«: slednji lahko
kaj kmalu postane »turistični atrakcija, ki se finančno izpla-
ča« (ogled hipijev v Amsterdamu, Londonu, itd.). Komerci-
alizirani simboli alternativne kulture so postali hvaležno po-
dročje investicij (Kuvačič), tako da je »kontrakultura« delno
vpeta v oficialne kanale sistema, ki je uspel »prisvojiti« in u-
porabiti to, kar ga zanikuje.
Morda je prehitro rečeno, da je ta mladinski »Sturm und
Drang« že »za nami«, vendar je očitno, da je intenzivnost u-
padla ter se umaknila v »izolacijo« in adaptacijo. Toda, če
je triumf racionalnega mišljenja historično — človeško smi-
selen, ostaja tu odprto.
V okviru zgornjih razmišljanj je sicer težko historično
osmisliti alternativno kulturo v njenem celostnem kontekstu,
kajti analize so v svojih difuznih orientacijah polivalentne in
zahtevajo specifizirane pristope. Vendar pa je v današnjem
času že jasna osmoza sistema, kar otežkoča jasno transparen-
co socioloških pojavov; z analizami vred; to nas napotuje na
celovitejše zapopadanje evropske kulture. Tako ostaja priču-
joče razmišljanje v odprti nedorečenosti, kar omogoča nada-
ljevanje mišljenja. In če že ni odgovor na zastavljeni problem,
potem je vsaj vprašanje: to je njegov namen.
Jadran Sterle
CVETJE POD MODRIM NEBOM
(PUSTOLOVŠČINA SVOBODNEGA RODU)
Igral sem se z besedo »senzualnost«. Začutil sem iden-
titeto med tem, kar se je godilo, in med svojim bistvom. Bil
sem povezan s premiki v sebi, ki so ustrezali premikom v do-
gajanju. Ta čut je bil samo mejna ploskev med dvema sve-
tovoma, ki sta se postavljala kot dvoje, ker je vsaj eden od
obeh hotel sam zaznavati njuno istost. Bil je samo prehod,
skozi katerega je kozmos vstopal in polnil moj »ego«. Igral
sem se s to ploskvijo tako, da je sprejemala tok ne glede na
posledice. Bila je igrača, tako resnična, kakor jaz sam, saj
je tudi v resnici bila »jaz«, ker se z začetkom nje začenja mo-
ja ločitev od vsega, a je moja različnost od vsega vendarle
samo individualizirano vse.
V resnici je bila »senzualnost« odkritje moje narave v
soglasju z naravo, še več, bila je odkritje moje svobode, mo-
je popolne samovolje, da sem namreč jaz, ki hočem biti in
od tod delovati ter odločati o sebi. Tako sem pred leti, re-
cimo okrog leta 1968, revidiral svoj »status človeka«, kar je
imelo odločilne posledice, ki trajajo še danes. Moje bistvo je
bilo skupno bistvu dogodkov, pripadal sem generaciji in ča-
su, bil sem torej en izraz mnogotere svobode.
Uvidel pa sem, da moji emancipaciji ne nasprotuje samo
moj zunanji ego, skrajna individualiziranost mojega hotenja,
da v vsaki stvari nastopim kot edini in različen in torej ome-
jujoč recimo drugo, bolj ali manj splošno naravo; zaznal sem
določen socialni pritisk proti moji osvoboditvi in končno
sploh pritisk človeške civilizacije, ki je tako fatalno dolo-
čala način mišljenja, življenja, obnašanja in delovanja. Če-
prav je bilo moji moči odprto popolnoma vse, sem bil ven-
darle tako droben, da me je mogel vsak slabič zlorsiti, ne
zato, ker bi on tako hotel ali ker bi se jaz zapletel v »vojno«
z njim, ampak ker je bilo takšno njegovo mesto, z zgodovi-
no, razvojem, miselnostjo, z nevprašljivo vsakdanjostjo, o
kateri ne dvomimo, saj je tako otipljiva realnost; ker je bilo
torej z vsemi temi posredniki postavljeno predenj mesto, da
ga zasede ter mu izroči svojo »svobodo«. Kako realizirati svo-
bodni jaz, ne da ib me utesnilo mesto, ki ga je civilizacija
pripravila zame?
Bili sta dve poti, ki sta se srečevali v ploskvi »senzual-
nosti«: prva se je obračala na mnogoterost mojega jaza, dru-
ga v »jaz človeštva«, če naj pod tem pojmom razumem vse-
splošno zgodovinsko in biološko samopotrjevanje človeka.
Bili sta ne samo paralelni, ampak tudi odvisni druga od dru-
ge: v samorazodetju sem videl ne samo sebe individualno,
ampak sebe kot obče bitje, spet ne samo kot obče človeško
bitje, ampak sploh kot vtelešenje zakonov življenja. Kolikor
je bilo moje bistvo poteptano, zamazano, skrito, . .. toliko
je bilo zasenčeno bistvo življenja; bilo je tuje, zanikano, ve-
ljalo je, da pripada teorijam ali naukom, tudi misterioznim,
ki jih civilizacija hrani v svoj ponos ali sebi v poduk ali
76
zato, da preučuje svojo gradnjo; bilo je prepleteno z duhov-
nimi konstrukcijami, izročenimi moji zavesti, in s fizičnimi
kot cesta, lokal, mesto, organizacija, kultura ... Svoboda mi
je vendar morala nuditi priložnost, da vse to odpade od me-
ne in da postavim svet, ne svoj delež sveta, neposredno iz
identitete svojega in njegovega bistva.
Komuni, ki sem se ji priključil, se je odpirala prav ta pri-
ložnost, da radikalno odstopi od pridobitev civilizacije, če
si pod tem predstavljamo tudi pridobitve, ki zaviralno de-
lujejo na duha, namreč zavore v zavesti.. V tem pogledu se je
formalno najbolj dosledno oddaljila od novega veka ter iz-
hajajoč iz prvotnega barbarizma dosegla (z vsestransko po-
močjo okoliške civilizacije) stopnjo, kakršno je verjetno po-
znal srednjeveški kmet. Zavest pa je vsem naporom navkljub
sama od sebe razvila patriarhalne odnose z vsemi posledica-
mi kot samoodtujitev in pritiske, takorekoč nasilje. Čeprav
so bila tla čista in volja herojska, je vendar za svojo stabil-
nost navznoter in navzven morala postavljati tradicionalne
hierarhične vrednote, ki so preplavile in onemogočale člove-
ka kot »obče bitje«, človeka kot »individualizirano bit«, ena-
kopravno in uravnoteženo z drugimi njenimi individuacijami.
Vsekakor je pri »zatiranah« v komuni ostal živ prvotni izziv,
vendar bi se moral za svojo realizacijo in emancipacijo lotiti
tradicionalnega in civilizacijskega sredstva - oblasti. Da, tu se
je življenje pokazalo široko in »oblast« je bila pripravljena
odstopiti ter izročiti oblast, recimo, »opoziciji«. Vendar je
to moje doživetje subjektivno in interpretacija zasebna. Mo-
ji tovariši verjetno gledajo na to drugače. Zame je bilo to
kolesje institucionalnega reda. Toliko sem dozorel, da ponu-
jenega koraka nisem storil in dopuščajoč očtek, da sem ne-
zrel in nezmožen, tako ohranil svoje lastno svobodno bistvo.
V tem trenutku mi je civilizacija postala samotni otok za
izgnanca. In izgnancem ostaja neomajna zavest, da ravnajo
in da so ravnali pravilno, »po resnici«. Razpoka med »rodno
deželo« in »daljnim otočjem Hridov« je izziv obema. Prava
komuna ostane izgnancu ne več stvarna realizacija skupine,
ampak njegova »občost«. Tu naj se vrnem nazaj na »senzual-
nost«, namreč k »membrani med jaz in vse«. Individualizi-
rana bit namreč žge in blaži in je topla. Smrt je prehod v
brezimno bit, ki je onstran in pogasi ogenj. Topla bit, otip-
ljiva, ki evoluira »senzualnost«, človeka, njegovo fizičnost,
materialnost, razprostre v individualnosti krila brezmejno-
sti, njeno božanskost in ustvarjalnost.
Tudi nosim še naprej izziv revizije človeškega statusa.
Moja subjektivnost vstopa skozi membrano, imenovano
»senzualnost«, in teži k absolutnosti, tudi občosti. Govor o
mojem jazu je govor o jazu nasploh, tudi o jazu kozmosa.
Nisem Mesija. Kolikor se zdi, da sem, toliko je to vsakdo.
Kar torej poroča moja »senzualnost« iz biti, je izročeno po
biti v vsako drugo »senzualnost«. Moja stvar je, da »senzual-
nost« emancipiram in da je njena svoboda priznana kot vred-
nost ne v kodeksu niti ne v filozofiji, ampak kot živ, sestavni
del mojega bitja.
Samo Simčič
77
o REPRODUKCIJI
PRODUKCIJSKIH ODNOSOV
Opomba uredništva: Sestavek je odlo-
mek iz spisa Louisa Althusserja »Ideologija in ideo-
loški aparati države«, ki je bil objavljen v franco-
ski reviji La Pensee, št. 151, junija 1970. Louis Alt-
husser je eden najpomembnejših sodobnih franco-
skih marksističnih filozofov in je s svojimi spisi
odločilno vplival na današnjo izredno intenzivno
teoretično produkcijo v polju historičnega in dia-
lektičnega materializma v Franciji. Njegova najpo-
membnejša dela: Pour Marx (srbohrvatski prevod
3od naslovom Za Marksa je izšel pri beograjski za-
ožbi Nolit v zbirki Sazvežda), Lire le Capital (Bra-
ti Kapital), Lenine et la philosophie (Lenin in fi-
lozofija); njegovo delo je povzel in kritično ocenil
dr. Boris JVIajer v knjigi Strukturalizem, ki je iz-
šla pri založbi Komunist leta 1971 v Ljubljani. Od-
meve na njegovo delo je najti tudi v člankih, ki
so objavljeni v revijah Anthropos in Problemi-Raz-
prave.
Zdaj lahko odgovorimo na naše osrednje vprašanje, ki
smo ga dolge strani odlagali: kako je zagotovljena reproduk-
cija produkcijskih odnosov?
V govorici topike (ki loči družbeno bazo in družbeno
nadzidavo) lahko rečemo: v zelo veliki meri* jo zagotavlja
pravno-politična in ideološka družbena nadzidava (vrhnja
stavba, superstruktura).
Ker pa smo menili, da se moramo dvigniti nad to še
zgolj opisno govorico, bomo rekli: reprodukcijo produkcij-
skih odnosov v veliki meri zagotavlja državna oblast s po-
močjo državnih aparatov, s pomočjo (represivnega) držav-
nega aparata na eni strani in s pomočjo ideoloških aparatov
države na drugi strani.
Tu je treba seveda upoštevati tisto, kar smo že poveda-
li in kar lahko zdaj povzamemo v tehle treh točkah:
1. Vsi državni aparati delujejo hkrati na način represije
in na način ideologije, s to razliko, da pri (represivnem) dr-
žavnem aparatu močno prevladuje represija, medtem ko ideo-
loški aparati države delujejo predvsem na način ideologije.
2. Medtem ko je (represivni) državni aparat organizirana
celota, katere razni členi so združeni pod enotnim povelj-
stvom, pod poveljstvom razrednega boja, ki ga bijejo poli-
tični predstavniki vladajočih razredov, ki imajo v rokah dr-
žavno oblast — pa so ideološki aparati države mnogoteri,
raznoliki, »relativno avtonomni« in se v njihovem polju lahko
* V veliki meri. Produkcijski odnosi se namreč najprej reproduci-
rajo v materialnosti produkcijskega procesa in procesa cirkulacije. Ven-
dar pa ne smemo pozabiti, da so ideološki odnosi prav v teh procesih
neposredno navzoči.
78
objektivirajo kontradikcije, ki zdaj na omejen način zdaj
spet v skrajnih obUkah izražajo učinke spopadov med kapi-
tahstičnim razrednim bojem in proletarskim razrednim bo-
jem in obUke, ki so temu boju podrejene.
3. Medtem ko enotnost (represivnega) državnega aparata
zagotavlja njegova centralizirana in enotna organizacija pod
vodstvom predstavnikov vladajočih razredov, ki izvršujejo
politiko razrednega boja vladajočih razredov — pa enotnost
različnih ideoloških aparatov države zagotavlja — največkrat v
protislovnih oblikah — prevladujoča ideologija, ideologija
prevladujočega razreda.
Če upoštevamo vse te značilnosti, potem si lahko repro-
dukcijo produkcijskih odnosov* predstavimo takole — v ob-
liki nekakšne »delitve dela«.
Vloga represivnega državnega aparata je predvsem v tem
da kot represivni aparat z nasiljem (fizičnim ali drugačnim)
zagotavlja politične pogoje reprodukcije produkcijskih odno-
sov, ki so navsezadnje odnosi izkoriščanja. Državni aparat ne
pomaga samo v veliki meri pri tem, da sam sebe reproducira
(v kapitalistični državi obstajajo prave dinastije politikov,
vojaške dinastije itn.), temveč tudi in predvsem z represijo
(od najbolj surovega fizičnega nasilja do preprostih ukazov
in administrativnih prepovedi, do odkrite ali prikrite cenzure
itn.) zagotavlja politične pogoje za delovanje ideoloških apa-
ratov države.
Prav ti pa v veliki meri zagotavljajo samo reprodukcijo
produkcijskih odnosov — pod »ščitom« represivnega državne-
ga aparata. Prav tu je odločilna vloga prevladujoče ideologi-
je, ideologije vladajočega razreda, ki ima v svojih rokah dr-
žavno oblast. Prav s posredništvom prevladujoče ideologije
se zagotavlja (včasih škripajoča) »harmonija« med represiv-
nim državnim aparatom in ideološkimi aparati države in med
različnimi ideološkimi aparati države.
Prav raznolikost ideoloških aparatov države v njihovi e-
dini, namreč skupni vlogi — v vlogi reprodukcije produkcij-
skih odnosov — pa nas napeljuje, da poskusimo postaviti ne-
ko posebno hipotezo.
V sodobinh kapitalističnih družbenih formacijah namreč
lahko naštejemo razmeroma veliko število ideoloških apara-
tov države: šolski aparat, religiozni aparat, družinski aparat,
politični aparat, sindikalni aparat, aparat sredstev z obvešča-
nje, »kulturni« aparat itn.
V družbenih formacijah »tlačanskega« produkcijskega
načina (ki mu navadno pravijo fevdalni način) pa lahko ugo-
tovimo, da je represevni državni aparat sicer enoten in po
obliki zelo podoben (ne samo od časov absolutne monarhije
naprej, temveč celo od časov prvih znanih antičnih držav) ti-
stemu, ki ga sami poznamo, toda število ideoloških aparatov
države je manjše in njihova individualnost je drugačna. Vi-
dimo na primer, da je v srednjem veku cerkev (religiozni a-
parat države) samo opravljala vrsto funkcij, ki jih danes
opravlja več različnih ideoloških aparatov države, ki so gle-
* V tistem delu reprodukcije, h kateremu prispevajo represivni
državni aparat in ideološki aparati države.
79
de na to preteklost čisto novi — in ki opravljajo predvsem
šolske in kulturne funkcije. Poleg cerkve je takrat obstajal
še družinski ideološki aparat države, katerega vloga je bila
zelo pomembna in je daleč prekašala tisto, ki jo ta aparat
ima v kapitalističnih družbenih formacijah. Čeprav je videti,
da sta bili cerkev in družina takrat edina ideološka aparata
države, pa to ni res. Obstajal je tudi politični ideološki apa-
rat države (obči ustanovi, parlament, razne politične stranke
in zveze, prednice modernih političnih strank, in celotni po-
litični sistem svobodnih komun in pozneje mest). Obstajal
je tudi močan »predsindikalni« ideološki aparat države, če
lahko uporabimo ta neizbežno anahronistični izraz (močne
bratovščine trgovcev, bankirjev, pa tudi združenja obrtniških
pomočnikov itn.). Tudi izdajateljska dejavnost in sredstva
za obveščanje so se močno razvijala, prav tako tudi gledali-
šče, ki je bilo sprva integralni del cerkve, pozneje pa se je
vse bolj osamosvajalo.
Vendar pa je popolnoma očitno, da je v tem zgodovin-
skem obdobju pred kapitalizmom, ki smo ga orisali v zelo
splošnih potezah, obstajal prevladujoči ideološki aparat drža-
ve — cerkev, ki v sebi ni združevala le religioznih funkcij,
pač pa tudi šolske funkcije in v veliki meri tudi funkcije ob-
veščanja in funkcijo »kulture«. Ni naključje, da se je celotni
ideološki boj od 16. do 18. stoletja, od prvih začetkov refor-
macije, koncentriral v antiklerikalni in antireligiozni borbi:
to je neposredna posledica prevladujočega položaja, ki ga je
imel religiozni ideološki aparat države.
Najpomembnejši cilj in dosežek francoske revolucije ni
bil samo, da je državno oblast iz rok fevdalne aristokracije
prenesla v roke kapitalističnega-trgovskega meščanstva, da
je deloma razbila stari represivni državni aparat in ga nado-
mestila z novim (npr. narodna ljudska armada) — pač pa je
bil tudi v tem, da je napadla ideološki aparat države številka
ena: cerkev. Zato so tudi duhovščini dali civilni stan, zaple-
nili cerkveno premoženje in ustanovili nove ideološke apara-
te države, ki naj bi nadomestili religiozni ideološki aparat
države v njegovi prevladujoči vlogi.
Seveda se vse to ni dogajalo samo od sebe: to dokazujejo
konkordat, restavracija, in dolgi razredni boj med zemljiš-
ko aristokracijo in industrijskim meščanstvom v vsem 19.
stoletju, v katerem je meščanstvo vzpostavljalo hegemonijo
nad funkcijami, ki jih je prej opravljala cerkev: predvsem je
šlo tu za šolo. Rečemo lahko, da se je buržoazija oprla na
novi politični ideološki aparat države, ki je bil demokratičen
in parlamentaren in ki ga je vzpostavila v prvih letih revo-
lucije, potem po dolgih letih silnih bojev spet obnovila za
nekaj mesecev leta 1848 in za več desetletij po padcu druge-
ga cesarstva — da bi se bojevala proti cerkvi in se polastila
njenih ideoloških funkcij, skratka, da bi si ne zagotovila sa-
mo politične hegemonije, temveč tudi ideološko hegemonijo,
ki je nujna za reprodukcijo kapitalističnih produkcijskih od-
nosov.
Prav zato mislimo, da lahko — ob vsem tveganju — iz-
rečemo tole tezo. Mislimo, da je ideološki aparat države, ki
80
je po hudem političnem in ideološkem razrednem boju pro-
ti staremu prevladujočemu ideološkemu aparatu države pri-
šel na prevladujoči položaj v zrelih kapitalističnih formaci-
jah, prav šolski ideološki aparat.
Ta teza je nemara videti paradoksna, če drži, da so vsi
— se pravi vsi, ki verjamejo v tisto ideološko predstavo, ki
jo je buržoazija hotela ustvariti zase in za razrede, ki jih iz-
korišča — prepričani, da ideološki aparat države, ki je pre-
vladujoč v kapitalističnih družbenih formacijah ni šola, pač
pa politični ideološki aparat države, tj. demokratična parla-
mentarna ureditev, ki izhaja iz splošne volilne pravice in
strankarskega boja.
Vendar pa zgodovina — tudi nedavna — dokazuje, da se
je buržoazija lahko prilagodila in se lahko prav dobro prila-
godi ideološkim aparatom države, ki se razlikujejo od parla-
mentarne demokracije: če govorimo samo za Francijo, lahko
omenimo prvo in drugo cesarstvo, ustavno monarhijo (Lud-
vik XVIII. in Charles X.), parlamentarno monarhijo (Louis-
Philippe), predsedniško demokracijo (De Gaulle). V Angliji
je to še bolj očitno. Revolucija je tam s stališča buržoazije
še posebno »uspela«, saj se je — v nasprotju s Francijo, kjer
se je morala buržoazija, sicer le zaradi neumnosti nižjega
plemstva, sprijazniti, da so jo na oblast pripeljali »revolucio-
narni dnevi« kmetov in plebejcev, kar jo je neznansko drago
stalo — angleška buržoazija lahko »spojila« z aristokracijo
in si je z njo zelo dolgo »delila« državno oblast in uporabo
državnega aparata (mir med vsemi ljudmi, ki so dobre volje
in pripadajo vladajočim razredom!). V Nemčiji je stvar še
bolj presenetljiva, saj je imperialistična buržoazija tu pri-
hrumela v zgodovino pod političnim ideološkim aparatom
države, v katerem so bili njen ščit in njeni voditelji imperi-
alni junkerji (simbol Bismark) s svojo vojsko in policijo —
potem pa je »prešla« weimarsko republiko in se zaupala na-
cizmu.
Zato smo prepričani, da imamo močne razloge, da lahko
trdimo, da je za igricami v zvezi s svojim političnim ideološ-
kim aparatom države, ki se je vgnezdil v ospredju prizori-
šča, buržoazija vzpostavila kot svoj ideološki aparat države
številka ena, torej kot prevladujoči aparat, prav šolski apa-
rat, ki je pravzaprav nadomestil stari prevladujoči ideološki
aparat države, cerkev, v njenih funkcijah. Lahko celo doda-
mo: dvojica šola-družina je nadomestila dvojico cerkev-dru-
žina.
Zakaj je šolski aparat dejansko prevladujoči ideološki
aparat države v kapitalističnih družbenih formacijah — in
kako deluje?
Zaenkrat naj zadostuje, da povemo tole:
1. — Vsi ideološki aparati države, ne glede na to, kakšni
so, vsi skupaj prispevajo k istemu rezultatu: k reprodukciji
produkcijskih odnosov, tj. kapitalističnih odnosov izkorišča-
nja.
2. — Vsak izmed njih pa k temu edinemu rezultatu pri-
speva na svoj posebni način. Politični aparat podreja indivi-
due   državni   politični   ideologiji,   ideologiji    »posredne«
81
(parlamentarne) ali »neposredne« (plebiscitarne ali fašistič-
ne) »demokracije«. Aparat za obveščanje pita »državljane«
vsak dan prek tiska, radia, televizije s primerno količino na-
cionalizma, šovinizma, moralizma itn. Isto velja za kulturni
aparat (šport ima pri zbujanju šovinizma izredno pomembno
vlogo) itn. Religiozni aparat v pridigah in drugih velikih ob-
redih ob rojstvu, poroki in smrti opominja, da je človek zgolj
pepel, razen če ne zna ljubiti svoje brate tako zelo, da ponudi
še drugo lice tistemu, ki ga udari po prvem. Družinski apa-
rat . . . Vendar ne bomo nadaljevali.
3. — Ta koncert obvladuje enotna partitura, ki jo kdaj
pa kdaj zmotijo kontradikcije (protislovja, ki jih porajajo
ostanki starih vladajočih razredov, protislovja, ki jih spro-
žajo proletarci in njihove organizacije): partitura ideologije
tistega razreda, ki je trenutno na oblasti — partitura, ki v
svoji glasbi združuje velike teme humaniz1^a velikih Predni-
kov, ki so pred Krščanstvom ustvarili grški Čudež, potem pa
Veličino Rima, Večnega mesta — in teme Interesa, posebnega
in splošnega, itn. Nacionalizem, moralizem in ekonomizem.
4. — Vendar ima v tem koncertu en ideološki aparat dr-
žave svojo posebno in prevladujočo vlogo, četudi njegove
glasbe nihče ne posluša: saj je tako tiha! Ta aparat je šola.
Otroke vseh družbenih razredov zgrabi že v otroškem
vrtcu, in od otroškega vrtca naprej jim z novimi in starimi
metodami dolga leta, leta, ko je otrok najbolj »ranljiv«, stis-
njen med družinskim aparatom države in šolskim aparatom
države, vtepa v glavo »spretnosti«, ovite v prevladujočo ideo-
logijo (francoščina, ručunstvo, prirodopis, eksaktne znanosti,
književnost) ali pa kar preprosto prevladujočo ideologijo v
čisti obliki (morala, državljanska vzgoja, filozofija). Enkrat
proti šestnajstemu letu velikanska množica otrok pade »v
proizvodnjo«: ti so delavci ali majhni kmetje. Drugi del šol-
ske mladine nadaljuje: in zlepa ali zgrda rinejo naprej, spo-
toma pa odpadajo, da zapolnijo delovna mesta nižjih in sred-
njih »kadrov«, uslužbencev, nižjih in srednjih uradnikov, vsa-
kovrstnih malomeščanov. Zadnji del prodre do vrhov, da pa-
de potem v intelektualno polovično nezaposlenost ali pa se
iz njega novačijo — poleg »intelektualcev kolektivnega delav-
ca« — agenti izkoriščanja (kapitalisti, managerji), agenti re-
presije (vojaki, policisti, politiki, administratorji itn.) in po-
klicni ideologi (vsakovrstni duhovniki, med katerimi je ve-
čina prepričanih »laikov«).
Vsaka skupina, ki spotoma odpade, je praktično oprem-
ljena z ideologijo, ustrezno vlogi, ki jo mora opravljati v raz-
redni družbi: vloga izkoriščanca (z visoko »razvito« »poklic-
no«, »državljansko«, »nacionalno« in apolitično »zavestjo«);
vloga agenta izkoriščanja (znati delavcem ukazovati in go-
voriti: »medčloveška razmerja«), agentov represije (znati u-
kazovati in doseči poslušnost »brez razpravljanja« ali pa zna-
ti uporabljati demagogijo retorike političnih voditeljev), ali
vloga profesionalnih ideologov (ki znajo ravnati z zavestmi
s spoštovanjem, to se pravi s prezirom, vešči ustreznega izsi-
ljevanja, demagogiji, vse to pa prirejeno poudarkom na mo-
rali, kreposti, »transcendenci«, naciji, vlogi Francije v svetu
itn.).
82
Seveda se vrste teh kontrastnih kreposti (skromnosti,
odpovedovanja, podrejanja na eni strani, cinizma, prezira,
vzvišenosti, prepričanosti, veHčine, celo lepega govorjenja in
spretnosti) človek nauči tudi v družinah, v cerkvi, v lepo-
slovnih knjigah, v filmih — in celo na stadionih. Vendar no-
ben drug ideološki aparat države ne razpolaga toliko let, pet
do šest dni v tednu po osem ur na dan z obvezno (in — to
je pač najmanj pomembno — brezplačno) navzočnostjo vseh
otrok kapitalistične družbene formacije.
In prav priučevanje nekaterih spretnosti, ovitih v mno-
žično vtepanje ideologije vladajočega razreda, v veliki meri
reproducira produkcijske odnose kapitalistične družbene for-
macije — to se pravi odnose izkoriščancev do izkoriščevalcev
in izkoriščevalcev do izkoriščancev. Mehanizme, ki proizvaja-
jo ta za kapitalistično ureditev življenjsko pomembni rezul-
tat, seveda prekriva in prikriva vsesplošna ideologija o šoli,
saj je to ena izmed bistvenih oblik vladajoče meščanske ide-
ologije: ideologija, ki šolo predstavlja kot nekaj nevtralnega,
nekaj, kjer ni ideologije (saj je . . . laična), kjer učitelji s
spoštovanjem do »zavesti« in do »svobode« otrok, ki jim jih
zaupajo (z vso zaupljivostjo) njihovi »starši« (ki so tudi sa-
mi svobodni, to se pravi lastniki svojih otrok), tem otrokom
pomagajo na poti k svobodi, moralnosti in odgovornosti od-
raslih ljudi — s svojim lastnim zgledom, z znanjem, s knji-
ževnostjo in s svojimi »osvobajajočimi« krepostmi.
Opravičujem se učiteljem, ki skušajo v strahotnih okoli-
ščinah obrniti proti ideologiji, proti sistemu in nroti prakti-
kam, v katere so ujeti, tistih nekaj orožij, ki jih lahko naj-
dejo v zgodovini in v znanju, ki ju »poučujejo«. To so pravi
junaki. Toda ti so redki in koliko jih je (večina), ki niti ne
začenjajo slutiti, h kakšnemu »delu« jih sili sistem (ki jih
presega in nanje pritiska) — še huje, ki z vso svojo vnemo
in domiselnostjo skušajo to nalogo tenkovestno izpolnjevati
(slovite nove metode!). Tako malo slutijo, da nrav s svojo
predanostjo vzdržujejo in hranijo tisto ideološko predstavo
o šoli, zaradi katere je za naše sodobnike šola prav tako »na-
ravna« in nujno potrebna, celo dobrodelna ustanova, kakor
je bila »naravna«, nujna in dobrotljiva cerkev za naše pred-
nike pred nekaj stoletji.
Res, šola je danes zamenjala cerkev v njeni vlogi prevla-
dujočega ideološkega aparata države. Povezuje se z družino,
kakor se je svoj čas z družino povezovala cerkev. Zato lahko
trdimo, da kriza, ki ni bila še nikoli tako globoka in ki po
vsem svetu pretresa šolski sistem tolikih držav — in se po-
gosto povezuje s krizo družinskega sistema (s krizo, ki jo je
napovedal že Komunistični manifest) — dobi politični po-
men, če upoštevamo, da je šola (in dvojica šola-družina) pre-
vladujoči ideološki aparat države, aparat, ki ima določujočo
vlogo v reprodukciji produkcijskih odnosov produkcijskega
načina, katerega obstoj spodkopava svetovni razredni boj.
Januar — april 1969
Louis Althusser
Prevedla Zoja Skušek-Močnik
83
kritika
ROTORIKA ZA MLADE (PO SRCU)
. ,   .    f   Antena, posebna izdala:
Veselo v poletje! [  p^i^tje 74
Preberimo si uvodnik lista, namenjenega predvsem mladini
(priporočajo ga z geslom: list za mlade po srcu) — še en doku-
ment o ideološkem delovanju pojma mladosti, ki pa je za nas po-
sebno dragocen, ker s prav izjemno ostrino razdeva nekatere me-
hanizme neke določene ideologije, v katere mreže pojem »mlado-
sti« prav radi in pogosto lovijo.
Vse nam bo povedal že naslov, ki ga navajamo pod našim
polemičnim zaglavjem: stavek brez glagola, eden redkih svoje
vrste, ki so možni v slovenščini; zveza dveh prislovnih določil
zvito spominja na mobilizacijska gesla (vrste »Naprej v nove ča-
se!«), vendar s to bistveno razliko, da ni usmerjena ali da je njena
usmerjenost, tj, opredelitev, kam poziva, zgolj navidezna: ukazuje
pač le v poletje, v letni čas, ki se ciklično ponavlja in katerega
posebnost v naravnem kroženju vsekakor ni zadosten razlog, da
bi mu pripisovali kakšno posebno odličnost. Vseeno pa nas na-
slovni stavek prav o tem prepričuje, še več, tega ne trdi izrecno,
ker to trditev preprosto predpostavlja: in znano je, da se bo bra-
lec, poslušalec tihi predpostavki — brez katere sporočila tako
rekoč ne more razumeti, se pravi, da s tem, ko sprejmem sporo-
čilo, za nazaj sprejmem tudi predpostavko — teže uprl kakor na-
padalni trditvi, ki ga takoj zbode v nos (ena najbolj duhovitih
reklam — »samo pravi jogi ima znak jogi« — izkorišča med dru-
gim, poleg »etimološke« problematike, tudi ta prijem: zakaj čista
predpostavka je, da je pravi jogi kaj boljši); le kam naj planemo
veselo, če ne »v« nekaj, kar nam upravičeno zbuja vesela pričako-
vanja? Da je pomenska vsebina tega prislovnega določila načina
prav čustvo, afekt, je dvakrat pomembno: 1. Na bralca se obrača
kot na posameznika, zgrabi ga za vrat v njegovi individualnosti,
»slišiš, prav tebi govorim in zate velja«; hkrati mu seveda govori
kot nekakšni razčustvovani enoti, tiho mu odmeri, kje bo njegov
prostor, ko bo bral to besedilo, določi mu, da bo kot bralec tega
sporočila pač osebek čustva in čutnosti — in tej zahtevi ustreza
čisto na koncu voščilo »iz vsega srca«, upanja na »vaše prijetno
razpoloženje«, ki ga v lažni somernosti »enakopravnega« občeva-
nja odseva zapeljevalsko »zadovoljstvo« »vašega« pisca tistih
vrstic; velelnik v naslovu je tako prav zaradi svoje nesramne sa-
moumevnosti, začinjene še s paternalistično ustrežljivostjo »vaše-
ga urednika«, surov diktat: kdor še ni vedel, da se veseli poletja,
mu bodi zdaj to enkrat za vselej jasno! 2, Statičnost občutja je v
prijetnem nasprotju z dinamiko smernega kazalca »v poletje« —■
84
hkrati pa je njegov receptivni, odzivni, pasivni pomen v popolnem
skladju s semantično vrednostjo člena, ki v stavčnem ustroju de-
luje kot smernik: poletje bo prišlo, samo od sebe in s prekleto
zanesljivostjo, ki ji je težko najti primero zunaj kraljestva narave.
Tako da je stavek pravzaprav »dvoumen«, ne sicer v navadnem
pomenoslovskem pomenu, pač pa temeljno in nespodbitno — tudi
neopazno, a vendar vselej delujoče, kakor pač vselej deluje ideor
logija (na ravni označevalca): v stavčnem ustroju je »veselo« pri-
slovno določilo načina, »v poletje« prislovno določilo prostora (na
vprašanje »kam?«; čas je tu mišljen po zgledu vrtečega odra); v
semantičnem ustroju je narobe: prislov s splošno označbo povze-
ma prostor, kjer naj se zgodi tisto, kar je z njim ukazano, samo-
stalnik pa način tega dogodka: da bo namreč prišel sam. Obojna
struktura je seveda popolnoma uravnovešena, daleč od slehernega
protislovja je komplementarna. Na tem dvojnem ozadju, ki je vse
le nihanje med dvojnim alibijem (ki pa ni nič preprostega, saj ti
na vprašanje o eni funkciji prvega člena vselej odgovori z drugo
funkcijo drugega člena, in narobe; kar nujno pripelje do tavto-
logije, tj. do popolnega dokaza, saj je stavčna funkcija prvega čle-
na (način) »formalno« enaka semantični funkciji drugega člena (tudi
način), in stavčna funkcija drugega člena je prav tako kakor se-
mantična funkcija pri prvem členu »prostor«. Če bi se le našel
neverjetni bralec in vprašal, čemu »veselo« (stavek-način), dobi
odgovor »ker poletje« (semantika-načina); in če bi nejeverno še
silil »kaj s poletjem«, je odgovor »ker se ga veseliš« — torej na-
zadnje »ker si«, saj ga tu besedilo, napredujoč v nasprotni smeri
nekakšnega sentimentalističnega, formalno pa čisto kartezijanske-
ga kreda zgrabi v njegovi »bralčevski biti«, kar mu je pač naji
lažje, saj »ga« kot bralca samo v^zpostavlja. Očitno je odločilen
skromni vmesni člen »v«, čisti preprežnik, sam brez pomena, ki,
ga dobiva le od tvojega vprašanja, prav s tem, da nanj »odgovar-
ja«) — na to dvojno dno se potem usedajo nove opozicije. Prvi
člen se nanaša na odsotni subjekt stavka (ali vsaj na »osebek,
vsebovan v povedku«, tj. na subjektivno stran predikata), drugi na
manjkajoči predikat; simetrične opozicije se razvščajo v lepem
redu: prislov/samostalnik; subjektivnost/objektivnost, stanje du-
še/gibanje časa; itn. vse do fonične somernosti samoglasnikov
e-e-o/o-e-e in opozicije nezvenečih soglasnikov pripornik-sičnik /s/
vs. zapornika: ustnični /p/ in zobni /t/, vse potopljeno v žuborenje
zvočnikov v-1- u -1-j, kjer dvoglasniški hibrid — kakor beseda, ki
jo »izraža«, loči dve leksični enoti — razločuje, na podlagi simet-^
ričnih /1/, oba tako imenovana »dvoglasniška zvočnika« /v/ in /j/.
— Ce nas to posebno glasoslovje manj spominja na staro pesniš-
tvo, kolikor je podobno sodobni reklami, je temu bržčas vzrok le
duh našega časa, ki je funkcijo neustavljivega zapeljevanja z
Orfejeve lire in z ustnic siren prestavil na teelvizijski zaslon in
reklamni izvesek; pri čemer je razlika zgolj v tem, da so se stari
pritoževali, kako petje pokvari dušo in navsezadnje uniči tudi
telo, zaščitniki porabnikov pa dokazujejo, da ekonomska propa-
ganda, da bi pokvarila telo, uniči najprej in naposled, prav mitič-
no pa »vselej že«, tudi dušo. Tu v našem primeru imamo pač obe
epohi prav klasično sežeti.
Naposled in kakor rečeno je naslov velelnik — a brez naslov-
nika, se pravi, da se obrača na vsakogar, ali vsaj na vsakogar, ki
85
se je z nakupom te drobne knjižice nevede odločil, da postane,
sam, »wie er steht und geht«, intimus svojega urednika (tragična
krivda — nevede kriv — je hkrati tragična sokrivda: complicite);
a tudi velelnik brez glagola, se pravi, da — puščajoč svojo žrtev
brez navodila, kaj ji je pravzaprav storiti — apelira na vse njegove
moči, ki so zmožne kakega zagona, da se, v občosti veselega afek-
ta, ki jih povzema in združuje, poženejo v tisto, kar tako in tako
nezadržno prihaja po sami nujnosti prirode.
Poletje je torej dokončno in končno le prišlo, kar dokaj na-
zorno dokazuje tudi naša nova antenina izdaja POLETJE 74.
Židom je bilo zatrdno obljubljeno, da mesija mora priti, toda naš
urednik poseka vse njihove preroke: veselemu pričakovanju in
nezlomljivi želji, ki ju je zbudil v naslovu, že v prvem stavku
oznani, da sta izpolnjena. In kako oznani: s pravim preroškim pa-
tosom. Zakaj sončni žar, poletni naravni pojavi niso sami sebi
zadostno jamstvo obstoja: nikar, to so le sence senc. Pravi nazorni
dokaz je prerokova beseda: zakaj »poletje« je najprej nekaj čisto
»idealnega«,"nemir duše, drget notranjosti — nič zunanjega, to
vse je le drugotno in šele ponazarja notranjo bogatijo, v kateri
smo vsi združeni — in ki jo nazorno dokazuje tiskano urednikovo
pismo. Ta blablaga vest bo seveda razodeta v primerni obliki: saj
je vsa v svoji obliki, ker ničesar ne pove: bralec je vse to zvedel,
ko je preletel datum na platnicah. Toda s tem, da to sporočilo
razvezano v besedo ponavlja, uvodni stavek izniči vrednost datuma
na platnicah: tiste številke veljajo enako za mimoidočega, ki kupi
še svežo Anteno v trgovini hkrati s solato — kakor za morebitnega
zgodovinarja, ki bo čez petdeset let v zbranosti nacionalne biblio-
teke proučeval čudaštva nekdanjih nravi; nasprotno pa se uvodni
stevk izreka v absolutni sedanjosti, in kakor je naslov vzpostav-
ljal bralca v njegovi popolni enkratnosti, ga ta začetek prikuje v
njegov izključni »zdaj«. Carski rez popolne osamitve in ponotra-
njenja je s tem z odločnima prvima p>otezama opravljen: zakaj brž
ko nas pouči, da ni važen datum, ki se navsezadnje nanaša na
ciklično kroženje mescev in dni, in ko nas prisili, da je edina
vrednost in obstojnost prav ta zdajšnji hip, ki ga mrtve črke le
od zunaj in vse prepovršno beležijo — nam hkrati (ker že vzpo-
stavi distinkcijo resnica/njen zapis, sedanja prisebnost/zgubljena
odsotnost: radi bi, da bi to problematiko preudarili res prav na
tej filizofični ravnini: zakaj tu ne gre za nič banalnega, za ni-
kakršno ceneno zvijačo, kako samotno divjad zvabiti v novičar-
jeve mreže: narobe, spis se vključuje v najbolj avtentično, tradi-
cijo evropske metafizike — in vsi njeni motivi bodo zbrani v
prvih nekaj vrsticah, vse do »sodobne« komunikacijsko-informa-
tiške problematike: tu se res vidi, da je meščanstvo kulturni de-
dič Evrope — pa tudi, kakšen dedič je — in če se zdaj v tej tradi-
ciji razpira bolj ali manj izključno njena novičarsko-lovska razsež-
nost, je to pač zadeva med tradicijo in parvenujem) še tudi do-
pove, da je vse to zunanje, materialno (kar se pač — kakor šte-
vilke — zakonito vrača) vredno le toliko, kolikor v naši notranjosti
zbuja neko določeno evforijo, da je torej vseskoz drugotno, saj
tega zanosa ne bi moglo zbuditi, ko bi vsaj v kali veselega pričako-
vanja ne bilo že ves čas v nas (kamor je seveda mladiko upanja
skrbno vsadil naš oznanitelj). Bralca osami in ga nepreklicno za-
pre v tekst: med te vrstice. Zakaj če je datum brez veljave in le
86
odvisen od tega evforičnega »zdaj«, ki ga vsega nosi ta zapis —
bralcu logika tega »dokaza« jemlje tudi drugo možnost za pobeg:
da bi p>ogledal skoz okno. Zakaj to, kar bo videl, je dokazano s
temi črkami: ali natančneje — tu bo videl le potrdilo za urednikov
dokaz, ki pa je dokazu v njegovi tavtologični popolnosti pravza-
prav odveč. — Naš spis ima seveda prav proti vsakemu naivnemu
(vulgamemu-idealističnemu) materializmu, ki se zaplete v nereš-
ljive spoznavnoteoretične aporije pri vprašanju percepcije prvot-
nega zunanjega sveta: vendar prav s tem nazorom deli zator ozna-
čevalca, tako da nešportno isto finto, s katero ga lahko premaga,
izkorišča potem za svojo afirmacijo: zaradi česar je seveda brez
moči pred pravim materializmom, pred dialektičnim materializ-
mom: ta mu pomoli pod nos kontradikcijo, ki ga raznese.
Tavtologična popolnost: ne le, da se stavek konča z isto be-
sedo, s katero se je začel, kar mu daje videz nekakšnega obrnje-
nega retoričnega silogizma, pač pa ta ponovitev sama le ponavlja
besedo iz naslova — na semantičnem ogrodju nekakšne »super«
enačbe: A = (A = A). Pri tem pa zadnja okurenca besede v funk-
ciji imena vendarle ni rezultat te operacije, temveč njen s^četek
— in kolikor je zapisana že tudi na platnicah (torej, šteto od za-
daj, že četrtič!), si podreja seveda tudi naslov uvodnika — tako da
njegov velelnik ne velja toliko za »zunanji« psiho-fizični pojav po-
letja (in že tu smo videli, da »psiho« prevladuje), kolikor za prav
ta snopič, za to »novo izdajo« (kolikšna je skušnjava, da bi se
igrali besedne igre, ko pa bralec prav to zadnje zve šele, ko se je
ves voljan že uklonil velelniku iz naslova — meneč, da ga bo
pripeljal kam na sončno obalo, zdaj pa ga bo, difficilem iuvencum,
privlekel naravnost za težko ralo časopisne industrije), izdajo, ki
nas postavlja v primemo »razpoloženje« (idem!) in nam s tem
zunanjo materialno senco šele dviga v svetlobo dojemljivosti (ali,
kakor pravi sam uvodnik: »to gre eno k drugim«, pri čemer so
enotnost, zbranost in nedoločljiva univerzalnost srednjega spola
ednine bržčas privilegij »naše poletne revije za zabavo«, ki je si-
cer vselej ženskega spola — četudi se na površini teksta nemara
zdi, da je to »eno« le kopanje, »drugim« pa da zaznamuje v laž-
nivi indiferenci kopalke, revijo in zabavo: nenavaden lapsus, ki ga
v nobeni od obeh možnosti ni mogoče spraviti s slovnico, a ki tudi
v tej drugi različici postavlja »revijo« na spojni člen med snov-
nim in duhovnim; kar tudi je: množica snovnih črk, označujoča
le eno idealnost: veselo poletje). »Poletje« je silepsa: etimološka
sled je v banalni govorici tega uvodnika nemara resda že čisto
zbledela, deluje pa sileptično na obeh ravninah, ki besedotvorno
obmejujeta: na semantični, ki je produkt specifičnega ideološkega
diskurza v tem tekstu; na fonični po zakonu drugega ideološkega
diskui-za — poetičnega diskurza —- ki je v meščanski ideologiji
metaforičen par excellence: zaradi njene značilne končnice je to
besedo mogoče po za poezijo tipičnem paronomazičnem sklepanju
približati kanoničnim silepsam vrste »sočivje«.
Najbolj presenetljivo je seveda, da tekst na svoje kroženje v
ekvivalencah s svojevrstnimi postopki še posebej opozarja — saj
je kakor vsak dober tekst sam svoja meta-govorica. Skoz ves
stolpec se ponavlja posebna »figura« jukstapozicije sinonimičnih
parov — bolj sintaktični kakor semantični pleonazem, prava infla-
cijska emisija označevalcev: »dokončno in končno; čas prešernih
87
dopustov in veselih počitnic; ničkoliko nasvetov in priporočil;
dopust in počitnice; ničkoliko veselih in razigranih in srečnih...
dni«.
Ta ničevost označevalca, ki kljub sinonimični množitvi ne
more ujeti bogastva označenca, si bo na transfrastični ravnini na-
šla drug izrazni pripomoček: nekakšno anadiplozo. Najlepši pri-
mer je tale, kjer se figura povezuje s paralelizmom členov: »vam
ne preostane nič drugega, kot da vtaknete pod pazduho kopalke
in našo poletno revijo. Kopalke za kopanje, revijo za zabavo.«
Semantični sinonimiji se tako pridruži sintaktična homologija:
saturirani sta obe jezikovni osi — a saturirani s praznino. Ta za-
kon izražanja (izražanja v polnem pomenu: namreč zakon označe-
valca kot izražalca označenca, ki ga nobena črka ob vsem divjem
sinonimičnem in homologičnem vrtenju ne more ujeti, zajeti in
zaobjeti) obvladuje prav vse ravnine teksta, ne le stavčno in nad-
stavčno: besedni sinonimiji in stavčni homologiji na »pod-stavčni«
ravni ustreza homonimija členov: » ... odveč. Se več ...« Ce je
bilo prejšnje sklepanje tavtološko, je tole tako rekoč parono-
mazično.
Da bodo vsi izhodi res dobro zaprti, homologizirajoči zakon
izražanja ureja tudi odnos med člankom in naslovom: prva beseda
uvodnika je ista kakor zadnja beseda v naslovu, in zadnja beseda
v spisu je sinonim prve besede naslova (poletje/poletje; veselo/za-
dovoljni). Toda da bi zadnji par ne bil samo šibka različica prvega,
ga dopolnjuje še zadnja, tokrat meta-sporočilna homologizacija:
kakor se začetni prislov nanaša na sprejemnika, tako končni pri-
devnik izraža oddajnika: zanka je zadrgnjena, oddajnik in spre-
jemnik sta si recipročna in združena v afektu. Torej enakoprav-
na: samo da žal eden drugega jaha. — Od fonične ravni prek be-
sedne do stavčne in od nadstavčne do nadsporočilne: zakon se
na vsaki ravnini uveljavlja s specifičnim posegom — toda vselej
ostaja eden in isti zakon, zakon homogenizacije: sociologi mno-
žičnih občil so že davno opozorili na splošni semantični pojav
homogenizacije: tu smo ga razčlenili na ravnini označevalca, v
samem delovanju teksta; da je torej njegov pomenski učinek »ho-
mogen«, je seveda nujna posledica vseh teh ideoloških tekstualnih
postopkov.
Bralca ne bomo mučili še z drugimi obrati tega retoričnega
vrtiljaka: četudi bi bilo bržčas poučno, se omejimo le še na opom-
bo, da se edina »pozitivna« informacija v celotnem spisu nanaša
na trgovanje (kar je seveda tudi dosledno: celotni sestavek trguje
— z dušami? — in hkrati tipično: informacija govori o trgovanju
z oblekami). Sama reklamna nagradna igra je seveda vsakdanje
dejstvo, ki danes preseda že celo izdelovalcem reklam, za nas za-
nimiva pa je logika, s katero obravnavani spis to »zanimivo na-
gradno modno igro« upravičuje in priporoča: » ... našim trgov-
cem pa bo vaša odločitev neposredno pokazala tudi vaš okus, vaše
zahteve, torej zahteve tržišča«. Ne samo, da se spet uveljavlja tista
lažna recipročnost (v katero se je do bralca postavljal že »naš«
urednik) •— recipročnost, ki je sam ideološki temelj kapitalizma:
vsaka pogodba je sporazum med enakopravnima partnerjema, tudi
delovna pogodba, v kateri je eden vendarle izkoriščevalec in drugi
izkoriščanec (in ceoltna ideologija recipročnosti temelji prav na
tej osnovni neenakopravnosti, ki jo prikriva) — pač pa se s to
magično formulo bralec, ki ga je ves dosedanji tekst samil v izoli-
ranega posameznika sodobne množične kapitalistične družbe, kar
naenkrat znajde pod dežnikom neke posebne občosti, ki ga »ne-
posredno« povzema: njegove zahteve so zahteve tržišča. Obrat je
tako klasičen, da ga je že kar mučno ponavljati: njegov vzvod pa
je seveda tisto, čemur marksistična teorija pravi blagovni fetiši-
zem; osamljeni posameznik svojo družbenost lahko uveljavlja edi-
nole prek tržišča, prek trga, kjer to njegovo družbeno bistvo pred-
stavljajo stvari, kjer se mu temeljna družbena razsežnost prikaže
v obliki tujega predmeta — tu konkretno obleke, tega nosilca
družbene maškarade, zunanjega znaka, s katerim si »sodobni«
osamljenec kupuje družbeni status, priznanje drugega in morebiti
njegovo ljubezen. Da gre pri tem za karkoli neposrednega, na kar
prežijo naši trgovci, je tako predrzna laž, da jo v njeni naivni pre-
proščini bralec pač mora požreti kot resnico. »... vaše zahteve,
torej zahteve tržišča«: v tem sklepalnem torej je skrit ves kapita-
listični cogito: sem tržišče, torej sem; kaj sem »torej« drugega
kakor tista mošnja denarja, za katerega mi je pisec uvodnika ma-
loprej blagohotno priznal, da je »težko prislužen«.
—Na naš zapis (že tako predolg, a nujno fragmentaren, saj
bi bilo ob »retoriki« tega sijajnega teksta zanimivo obdelati vsaj
še njegovo »stilistiko«) je možna ta splošna pripomba, da bi težko
našli demoničnega pisca, ki bi mu v tako kratek uvodnik uspelo
stlačiti vse tisto, kar smo mi izcedili iz njega. Na to odgovarjamo,
da mu seveda tudi sami ne pripisujemo nikakršne izjemne genial-
nosti: saj njemu res ni treba misliti — zanj je že davno vse pre-
mislila ideologija, ki ga nosi. Konkretni osebek, ki tolče na tip-
kalni stroj, piše po njenem diktatu: važno je le pravo uho, to
pa ni nič prirojenega.
— Včasih je bila meščanska norma tako imenovana ekono-
mičnost izraza: s čim nianj besedami povedati čim več; danes se
je, ko se meščanski svet bliža svojemu zatonu in ko protestantsko
akumulacijo nadomešča porabniška potratnost, očitno tudi njego-
va ideološka norma prevesila v svoje nasprotje: s čimveč bese-
dami nič povedati.
Tej retoriTi, ki se po zahtevah svojega ideološkega zakona ves
čas vrti v prazno, bi zato nemara ustrezalo ime rotorika, saj res
deluje kakor naprava, katere kroženje sicer nikamor ne pripelje,
vendar pa mladim po srcu prav uspešno pomaga, da z ideološko
energijo nekega določenega družbenega sloja poganjajo pralni
stroj za možgane mladih po letih.
Rastko Močnik
89
PROBLEMATIKA RAZVOJA
NAŠEGA KMETIJSTVA
Industrializacijo smo po vojni v naši družbi gradili na
akumulaciji iz kmetijstva, rudarstva in gozdarstva. S poli-
tiko nizkih odkupnih cen kmetijskih pridelkov smo omogo-
čili hitrejši družbeni razvoj, ki je omogočil zaposliti odveč-
no delovno silo iz kmetijstva.
V razvoju našega kmetijstva po vojni ločimo tri obdob-
ja: obdobje do leta 1955, obdobje 1956 do 1964 in obdobje
od 1964 dalje.
V prvem povojnem obdobju smo hoteli doseči predvoj-
no raven kmetijske proizvodnje. Začeli smo ustanavljati kme-
tijske delovne zadruge in splošne kmetijske zadruge. Kmetij-
ske delovne zadruge so bile v večini, zaradi za naše razmere
nesprejemljivega načina vključevanja kmetov, že leta 1952
ukinjene. Kmetijske splošne zadruge pa so po tem letu do-
bile ponovno glavno vlogo v razvoju kmetijstva in novih so-
cialističnih odnosov na vasi. Predvojrrj raven kmetijske pro-
izvodnje smo prvič presegli leta 1955.
V drugem obdobju razvoja kmetijstva je kmetijska pro-
izvodnja hitro naraščala, saj je bila poprečna letna stopnja
rasti 4,4 %. Pospešeni razvoj je bil posledica večjega vlaga-
nja v kmetijstvo, razvoja zadružništva in širokega vpeljeva-
nja novosti v prakso ter izgradnje živilske industrije in indu-
strije za oskrbo kmetijstva. Pospešeni razvoj kmetijstva je
povzročil tudi pospešeni proces deagrarizacije in socialne
probleme, prišlo je do povečanega drobljenja kmečkih pose-
stev in nastajanja mešanih gospodarstev.
Po letu 1962 je prišlo do ponovne stagnacije v kmetijski
proizvodnji. V tem času smo z integracijami, arondacijami in
nakupi kmetijskih zemljišč oblikovali tudi velike kmetijsko
živilske kombinate. V letih 1960 in 1961 so se med seboj zdru-
ževale tudi kmetijske zadruge. V teh letih smo ukinili tudi
vse samostojne kmetijske institucije (gospodarske in uprav-
ne), kar je pripeljalo do kopičenja nerešenih problemov v
kmetijstvu.
Tretje obdobje v razvojii našega kmetijstva se je začelo
od 1964. leta dalje. Značilno je po tem, da je prišlo do po-
novne stagnacije v kmetijski proizvodnji. Z reformo smo
vzpostavili pravilno razmerje med cenami kmetijskih in in-
dustrijskih artikov, ki je vzpodbudilo ponovno rast kmetij-
ske proizvodnje. Vendar se je to razmerje cen že leta 1968
porušilo v škodo kmetijstva in prisililo kmetijske organizaci-
je, da so se zaradi slabega finančnega poslovanja usmerile v
iskanje dohodka v odkupu in nekmetijskih dejavnostih, za-
nemarjale pa so svojo osnovno dejavnost — kmetijsko pro-
izvodnjo in sodelovanje s kmeti. Nastala situacija je slabo
vplivala na razvoj samoupravnih odnosov v kmetijstvu ter
povzročala socialne in politične probleme na vasi. Na osnovi
teh problemov je prišlo do koncepcij dolgoročnega progra-
90
ma razvoja kmetijstva, čigar prvo etapo predstavlja srednje-
ročni program razvoja kmetijstva od 1970—1075.
To obdobje je zelo pomembno za nadaljnji razvoj naše-
ga kmetijstva. Ponovno smo ustanovili gospodarske in uprav-
ne institucije za spremljanje in usmerjanje politike razvoja
kmetijstva na temelju dolgoročnih koncepcij. Z novo ustavo
in kmetijsko zakonodajo je jasno opredeljen družbeno eko-
nomski položaj kmetijstva in kmeta, kar ima velik pomen
za nadaljnji razvoj kmetijstva in družbeno ekonomskih od-
nosov v kmetijstvu in na vasi.
Za naslednje petletno obdobje razvoja kmetijstva do le-
ta 1980 smo že sprejeli temeljne razvojne cilje. Za uresničitev
teh ciljev bomo vlagali v prihodnjih letih veliko truda in
sredstev, saj moramo bolje izkoristiti potencialne zmožnosti
našega kmetijstva in pridelati dovolj hrane in surovin za do-
mače potrebe in za morebitni izvoz. Stabilnost kmetijstva in
kmetijske proizvodnje je namreč tudi glavni pogoj stabilno-
sti celotnega gospodarstva. V Sloveniji je 2/3 kmetijskih zem-
ljišč pod travnimi površinami in je zato pri nas živinoreja
glavna kmetijska panoga. Po programu se bodo največja vla-
ganja usmerjala prav v živinorejo in v izboljšavo izkorišča-
nja kmetijskega prostora. Za dosego teh ciljev se bodo mo-
rali v razvoj kmetijstva vključiti vsi za kmetijstvo zaintere-
sirani dejavniki kot so živilska industrija, trgovina, strokov-
ne in znanstvene institucije, banke, družbenopolitične skup-
nosti in druge organizacije. Za usmerjanje vlaganj v razvoj
kmetijstva je bila letos ustanovljena tudi kmetijska razvojna
skupnost.
V naslednjem obdobju moramo računati na nekatere de-
javnike, ki se bodo odražali tudi v našem razvoju. Narašča-
nje svetovnega prebivalstva je zelo hitro. Človeštvo je rabilo,
da se je v prejšnjem obdobju podvojilo 200 let. To se je zgo-
dilo v času od leta 1650 do 1850. V zadnjem obdobju pa je
človeštvo rabilo za podvojitev le še dobrih 50 let (to je med
leti 1900 in 1960). Leta 1967 je bilo na zemlji 3,5 milijarde
ljudi, predvidevajo pa, da jih bo proti koncu stoletja že 5—6
milijard. Problemi pri preskrbi s hrano, surovinami in ener-
gijo postajajo v svetu vse večji in že dobivajo politične raz-
sežnosti. Z naraščanjem človeštva pa narašča vse bolj tudi
urbanizacija. Samo v Sloveniji izgubimo na leto 1000 do 2000
ha predvsem dobrih kmetijskih zemljišč za gredbene namene.
Poleg tega smo v zadnjih 20 letih izgubili zaradi preraščanja
pašnikov in travnikov v gozd 100.000 ha kmetijskih površin.
V naslednjem obdobju bo ostalo za kmetijstvo še 785.000 ha
kmetijskih oz. 580.000 ha obdelovalnih zemljišč.
Razvoj človeštva pa prinaša tudi težave z onesnaženjem
okolja. Vse bolj smo priča čedalje večjemu onesnaženju zra-
ka, vode in zemlje. Ta problem pri nas zaenkrat še ni tako
pereč, vendar se na to ne smemo zanašati. Vsako podcenje-
vanje tega problema se nam že v bližnji prihodnosti lahko
zelo maščuje, zato je tudi tukaj bolje, da se ravnamo po pre-
govoru bolje preprečevati kot zdraviti.
Istočasno z naglim razvojem naše družbe, kot smo že
omenili, je potekal tudi proces deagrarizacije. Kmečko prebi-
91
valstvo se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo za polovico, od
30,9% leta 1961 na 20,4% leta 1971. Proces deagrarizacije,
ki je bil eden najhitrejših na svetu pa se bo v prihodnjih le-
tih še nadaljeval.
Relativno počasen razvoj kmetijstva glede na hitri raz-
voj drugih panog ima za posledico zaostajanje življenjske rav-
ni zaposlenih v kmetijstvu. Poprečni osebni dohodek na ak-
tivnega kemčkega prebivalca dosega 40—50 % poprečnega o-
sebnega dohodka zaposlenih v Sloveniji. Tako stanje je po-
vzročilo^ da so se kmetje začeli zaposlovati izven kmetijstva.
Nazorno sliko tega procesa nam kažejo tudi podatki o višini
prejemkov, ki so jih kmetje dobili izven kmetijstva. Ti pre-
jemki so leta 1953 predstavljali 37 %, leta 1971 pa že 63 %
vseh denarnih prejemkov kmečkega gospodarstva. Podoben je
tudi proces nastajanja mešanih kmetij, ki so prehodna faza
v določenem družbenem razvoju. Zdaj je že 55 % kmetij me-
šanih, medtem ko jih je bilo leta 1960 okoli 51 %.
Iskanje dodatnega vira dohodka kmetije, je povzročilo,
da se je moška delovna sila zaposlovala zunaj kmetijstva.
Kmetijska proizvodnja je zaradi tega vse bolj prehajala na
ramena kmečke žene. Zdaj je med aktivnim kmečkim prebi-
valstvom že nad 52 % žensk. Večji procent aktivnih žensk je
samo še v trgovini in gostinstvu ter kulturni in socialni de-
javnosti, za katere pravimo, da so predvsem ženski poklici.
Tudi proces drobitve kmetij je napredoval z deagrariza-
cije. Od leta 1947, ko je bilo v Sloveniji 156.000 kmečkih go-
spodarstev, je do leta 1960 to število narastlo na 184.000.
Prav tako se je starostna struktura kmečkega prebivalstva
povečala in postaja čedalje bolj pereč problem. Tehnična
opremljenost naših kmetij je še slaba, saj je dobila meha-
nizacija pravi razmah šele v zadnjih letih. Poleg vseh našte-
tih dejavnikov je vzrok za obstoječe socialne in ekonomske
probleme kmečkega prebivalstva še njihova slaba izobrazba.
Rešitev teh problemov je v rasti proizvodnje in dohodka, ki
bo osnova za socialno in ekonomsko gotovost kmečkih pro-
izvajalcev. Zato pa moramo začeti z doslednim izvajanjem
sprejete kmetijske zakonodaje in ukrepov za izboljšanje kme-
tijstva, saj je preteklo že dovolj časa od njihovega sprejetja.
Zavedati se namreč moramo, da imajo kmetje skoraj 90 %
obdelovalnih površin, na katerih proizvajajo okrog 84 %
kmetijskih proizvodov.
Strokovno znanje kmetov in kmečke mladine je temelj
napredka v kmetijstvu. V zadnjih letih je bilo organiziranih
več akcij za vpis v vse stopnje kmetijskih šol. Saj je naš cilj,
da bi vsak, ki prevzame kmetijo imel vsaj osnovno kmetij-
sko izobrazbo. Znanje mladine pa je tudi eden izmed pogo-
jev, da se bo v večji meri odločala za poklic kmeta. Mladina
je tudi tista, ki je bolj dovzetna za novosti in se zato tudi
hitreje vključuje v nagel razvoj kmetijstva.
Zveza mladine Slovenije je vseskozi spremljala razvoj
kmetijstva in se aktivno vključevala v reševanje nastajajočih
problemov tega razvoja. Na svojih problemskih konferencah
o kmetijstvu je že leta 1969, 1971 in 1974 kot prva sprego-
vorila o nakopičenih problemih v kmetijstvu in v sprejetih
92
stališčih nakazala smer reševanja problemov. Vseskozi se je
zavzemala za enakopravno mesto in vlogo kmetijstva in kme-
ta v naši dru.žbi ter za enakopravne možnosti razvoja kmečke
mladine.
Kmetje v prejšnjih letih niso bili dovolj organizirani, da
bi se lahko bolj vključevali v družbeni razvoj. Prav tako tudi
kmečka mladina ni bila posebej organizirana v okviru ZMS,
zato tudi njuni interesi niso prišli do izraza.
Zahteve po organiziranju kmečke mladine v aktivih mla-
dih zadružnikov so se pojavile že na prvi problemski kon-
ferenci o kmetijstvu. Temeljna sredina, kjer se aktiv mladih
zadružnikov organizira, je kmetijska zadruga, obrat za ko-
operacijo pri kmetijskih kombinatih oziroma zadružna eno-
ta. Kmečka mladina se v aktivih mladih zadružnikov strokov-
no, družbenopolitično, kulturno ipd. izobražuje in usposablja
za samoupravno delovanje v kmetijski organizaciji in kra-
jevni skupnosti ter za strokovno delo na svoji kmetiji. Aktivi
mladih zadružnikov predstavljajo organizacijsko obliko delo-
vanja ZMS med kmečko mladino. Preko konferenc mladih
iz kmetijstva pri OK ZMS in RK ZMS in vključevanja v dru-
ge družbenopolitične organizacije se mladi kmetovalci vklju-
čujejo v širši gospodarski in družbenopolitični razvoj. Po
strokovni plati se kmečka mladina organizira preko odborov
za kmečko mladino pri medzadružnih svetih na ravni regije,
in pri Zadružni zvezi Slovenije, na republiški ravni.
Problematika kmetijstva je zelo široka in jo je težko
celovito prikazati. Tempo razvoja kmetijstva je v zadnjem
času vse hitrejši, čemur sledi tudi razvoj družbenoekonom-
skih odnosov.
Kmetijstvo, kot proizvajalec hrane in surovin, pri vlogi
varstva okolja, kulturnem izgledu krajine, poseljenosti pro-
stora, rekreaciji ipd., pridobiva vse večjo veljavo v svetu in
pri nas. Da bi te lastnosti kmetijstva ohranili in izkoriščali,
moramo pomen in vlogo ljudi, ki delajo v kmetijstvu pravil-
no ceniti in jim tudi omogočiti enakopravno odločanje v svo-
jem, kakor tudi o širšem družbenem razvoju.
Jože Dular
93
MLADI V KRAJEVNI SKUPI^OSTI
Ustava daje krajevni skupnosti kot osnovni celici samo-
upravljanja posebno vlogo in pomen. Značilnost krajevne
skupnosti je v tem, da je to specifična samoupravna skup-
nost, v kateri se z enako močjo prepletajo elementi družbe-
noekonomskega sistema in družbenopolitičnih odnosov. Tako
pojmovanje in opredeljevanje krajevne skupnosti je povsem
upravičeno in nujno, saj se v njej zagotavljajo ter razvijajo
nekateri temeljni pogoji, ki nudijo delavcem možnost za kar
največjo udeležbo in vključevanje v delovni proces. Tu lahko
omenimo predvsem organizirano varstvo, zdravstvo, zadovo-
ljevanje kulturnih potreb, potreb izobraževanja vse do špor-
ta in rekreacije. Vse to predstavlja namreč vsebinsko poveza-
nost z delovnim procesom, saj ravno po delu in na osnovi
dela pridobljenem dohodku, s katerim razpolaga, lahko dela-
vec pravilno razporedi sredstva v krajevno skupnost in s tem
omogoča uspešen razvoj krajevne skupnosti, oziroma si za-
gotovi primerne pogoje za delo. Položaj krajevne skupnosti,
kakor ga postavlja ustava, ko pravi, da se ljudje v krajevni
skupnosti za uresničitev skupnih in posamičnih potreb in in-
teresov v njej povezujejo zlasti z organizacijami združenega
dela, samoupravnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi or-
ganizacijami, nalaga krajevni skupnosti njeno preobrazbo. To
ni le skupnost prebivalcev na do cčenem območju, ampak je
nujno, glede na njeno vlogo in odnose, ki se pojavljajo v njej,
da postane širša, odprta skupnost. Odpreti se mora predvsem
za delavce, ki delajo v organizacijah združenega dela na nje-
nem območju, kakor tudi v interesu sodelovanja delavcev,
ki delajo v drugih krajevnih skupnostih, a prebivajo v tej
krajevni skupnosti in zadovoljujejo v njej celo vrsto svojih
življenjskih potreb. Gre za povezano, usklajeno skupnost lju-
di, ki tu stanujejo, z delavci, ki tu delajo, ki so tu zaposleni
in tistih delavcev, ki delajo drugod, pa tu sami ali pa njiho-
ve družine zadovoljujejo svoje življenjske interese. Zato mo-
ra krajevna skupnost razreševati svoje in skupne interese
edinole v sodelovanju z drugimi krajevnimi skupnostmi, po-
sebno pa moramo doseči sodelovanje in dogovarjanje zno-
traj krajevne skupnosti same, zlasti s TOZD-i in interesnimi
skupnostmi. Organsko se mora navezati tudi na občino, v ka-
teri deluJG, kajti nova ustava ji omogoča, da po delegatskem
sistemu neposredno realizira svoj vpliv na občinsko skupšči-
no in celo širše skupnosti, kot je občina.
Vsekakor je treba poudariti, da je treba pri obravnava-
nju krajevne skupnosti upoštevati predvsem povezave zno-
traj krajevne skupnosti same in tako prikazati njeno celovi-
tost. Najmočnejša povezava znotraj KS je prav gotovo pove-
zava s temeljnimi organizacijami združenega dela. Povsem
normalno in nujno je, da morajo biti delavci v TOZD-ih, ki
prebivajo v določeni krajevni skupnosti, seznanjeni s temelj-
no problematiko krajevne skupnosti, zlasti pa morajo sode-
lovati pri oblikovanju programov. Le tako bodo lahko uspeš-
no razpolagali s svojim dohodkom, ki ga bodo namenili KS.
94
Drugi vidik povezave v KS je prav gotovo povezava s sa-
moupravnimi interesnimi skupnostmi. Praktično to pomeni,
da se mora struktura občanov v KS ustrezno odražati na po-
dročju izobraževanja, vzgoje in kulture, socialne politike, po-
kojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega za-
varovanja itd. Delegatski odnosi nam omogočajo, da se dele-
gati lahko medsebojno dogovarjajo, ker so to področja, ki pre-
hajajo iz enega v drugo, oziroma sodelujejo eno z drugim
itd.
Vse relacije, ki vladajo v KS, od SLO, družbene samoza-
ščite, urbanizma, urejanja prostora, stanovanjske politike in
ostale dejavnosti, je treba v statutih KS zelo jasno razčleniti.
Hkrati je treba razčleniti naloge, ki jih delovni ljudje v KS
neposredno in samostojno urejajo na posameznih področjih.
Seveda pomeni tako organizirana KS možnost, da se lah-
ko mladi v njej bolj aktivno organizirajo in se vključijo va-
njo kot aktivni soustvarjalci politike in družbenoekonomskih
odnosov. Mladi morajo biti prisotni v vseh odnosih, dogo-
vorih in odločanjih v KS, kakor tudi v vsem njenem delova-
nju navzven in znotraj nje. Mladi so in bodo ostali organsko
povezani v vseh sredinah v KS, zato je edino možno in pra-
vilno, da kot občani enotno nastopajo z pstalimi družbeno-
političnimi in družbenoekonomskimi subjekti. Kot organiza-
cija pa morajo mjadi v KS tvorno sodelovati v okviru SZDL,
ki je enotna fronta vseh organiziranih socialističnih sil.
Da pa bomo mladim omogočili tako delovanje, moramo
v KS najti primerne pogoje za delovanje. Najti moramo ma-
lo več posluha, kot smo ga morda doslej imeli in sistemsko
reševati vsaj tiste, najbolj osnovne pogoje, ki jih mladi žal še
vedno pogrešajo za svoje uspešno delovanje. Sem sodijo zla-
sti prostori in sistemsko urejen način financiranja mladinske
dejavnosti.
Ko govorimo o prostorih, se moramo zavedati, da je to
osnovni pogoj, ki omogoča normalno delovanje. Prepogosto
se dogaja, da mladinske aktivnosti ni ali pa je zelo slaba rav-
no zaradi tega, ker ta pogoj ni izpolnjen. Po analizi, ki smo
jo v ZMS naredili, vidimo da je dejavnost mladih, organizira-
nih v mladinskih klubih, zlasti večja tam, kjer so prostori
zagotovljeni. Hkrati je opaziti, da se ponekod tudi tisti pro-
stori, ki so bili prvotno namenjeni aktivnosti mladih, vse
preveč uporabljajo za druge namene, še največkrat za razna
skladišča in podobno. To hkrati kaže tudi na dejstvo, kakšni
ti prostori so. Največkrat so to slabi, odpisani, neprimerni
prostori, ki se v druge namene ne morejo uporabljati. Drug
problem je, da se pri novogradnjah vse premalo načrtujejo
in predvidevajo tudi prostori za take aktivnosti. Tako prepre-
čujemo, da bi mladinska aktivnost nastajala, se širila in raz-
vijala v novih nastajajočih urbanih središčih. Zato ni čudno,
da se iz dneva v dan vedno v večji meri srečujemo z negativ-
nimi pojavi, ko pa ne pomislimo na to, da bi mladini dali pri-
meren prostor, kjer bi lahko organizirala osmišljeno in us-
merjeno preživljanje prostega časa. Mladina ne rabi prosto-
rov le za »disko-klube«, pač pa predvsem za poljudne oblike
izobraževanja, čitalnice, prostore za pogovore, za družbeno-
95
pozitivne aktivnosti. Urejeni prostori so prvi pogoj in nuj-
nost, da dobimo in vzgajamo v vseh sredinah zdravo in pra-
vilno usmerjeno mlado generacijo, ki bo znala ceniti prido-
bitve naše družbe, ki se bo aktivno vključila v izgradnjo na-
šega socialističnega samoupravnega sistema in ki bo uspešno
nadaljevala začeto začrtano pot.
Drug pereč problem delovanja mladinske organizacije na
terenu so prav gotovo sredstva, ki naj bi služila za mladin-
sko dejavnost. Omeniti je treba, da rednih sredstev praktič-
no ni. Občinski proračun, ki naj bi predstavljal vir rednih
sredstev, je mnogokrat dosti preplitek in preskopo odmer-
jen. Tako se dogaja, da se dejavnost mladih usmeri pred-
vsem v take smeri, ki prinašajo dobiček. Najlažja taka obli-
ka dela je seveda disko klub in pa različne prireditve. Seve-
da je to daleč od programa ZM. Razen tega prepogosto pride
na takih prireditvah do negativnih odklonov, ki mečejo v
celoti slabo luč na ZM in vzbuja pri ljudeh vtis in prepriča-
nje, da je ZM nemočna. Proti temu se moramo odločno bo-
riti, saj taki odnosi in tako mišljenje niso v skladu in inte-
resu niti naše družbe, prav tako pa tudi ne ZM. Prav je, da
si del sredstev pridobijo mladi s svojim konkretnim delom,
ni pa prav, da zaradi tega trpi njihova osnovna naloga —
vzgajanje sebe. Zato se moramo skupno z vsemi zavzemati,
da se že v statutih KS določijo viri sredstev za dejavnost mla-
dih, zlasti pa zato, da bodo ta sredstva stalna. Način dotoka
in formiranja sredstev je treba jasno opredeliti, prav tako pa
je treba na osnovi programa in akcijskih načrtov mladih,
sredstva pravilno razporediti.
To sta dva izmed problemov, ki mlade najbolj zavirata
pri delu. Zdaj, ko vstopamo v novo obdobje naše socialistič-
ne graditve, ko približujemo ves sistem delavcem in obča-
nom, imamo možnost, da mladi s svojim delom in povezova-
njem ter dogovarjanjem na vseh ravneh dosežemo kar naj-
več. Tako bomo dosegli posluh vseh za naše probleme, in jih
skupaj tudi rešili. To možnost dajejo vsi pozitivni predpisi
formalno, dejansko možnost pa si lahko damo le sami in to s
svojim delom, s svojim konkretnim prispevkom naši družbi.
Zoran Šoln
96
usmerjeno izobraŽevanje:
kdaj?
»Vzgojno izobraževalni sistem bomo preosnovali tako,
da bo delovnemu človeku v vsej delovni dobi omogočeno stal-
no izobraževanje. Ker sedanji koncept sistema vzgoje in izo-
braževanja onemogoča učinkovito uveljavitev načela stalno-
sti izobraževanja, je treba čimprej odpraviti tradicionalno de-
litev šolstva na osnovno, srednjo in visoko stopnjo in uvelja-
viti sistem, ki bo imel svojo osnovo že v zgodnji otroški do-
bi, po osnovnem oziroma temeljnem izobraževanju in vzgoji
na razvejane, vendar funkcionalno povezane oblike usmerje-
nega izobraževanja vse do akademskih znanj«. (Iz stališč in
sklepov 7. kongresa Zveze komunistov Slovenije.)
KJE SMO?
Gornjih nekaj stavkov povzetih po stališčih in sklepih 7.
kongresa ZKS predstavlja najširšo akcijsko osnovo za celot-
no delo na področju vzgoje in izobraževanja v naslednjem ob-
dobju. Usmerjeno izobraževanje ni le reforma ali vrsta re-
forme sedanjega obstoječega vzgojno izobraževalnega siste-
ma. Usmerjeno izobraževanje je revolucija v pojmovanju
vzgoje in izobraževanja, je bitka za uveljavitev najbolj celo-
vitega in najbolj humanega sistema vzgoje in izobraževanja.
Zahteva korenite spremembe obstoječega sistema, zahteva
nastajanje popolnoma novega. Torej je revolucija.
Srednje šolstvo, kakšnega imamo danes, je brez dvoma
v nasprotju z načeli, na katerih temelji naša samoupravna
socialistična družba. Srednje šolstvo je institucionalno med-
sebojno ločeno, razen redkih izjem brez horizontalne in ver-
tikalne povezanosti. Brez prehodnosti. Splošna izobrazba, ki
jo srednje šolstvo daje, je močno različna. Tako po obsegu
kot po kvaliteti. Vpis v srednjo šolo pomeni usmeritev v bo-
dočem izobraževanju, v življenju; pogosto ne glede na nag-
njenja in sposobnosti. Mreža srednjih šol je deloma še ved-
no nerazvita, nerazvita je mreža dijaških domov. Tako ima
vrsta mladih omejene možnosti za izobraževanje. Ohranjene
so neenake možnosti za izobraževanje po sposobnostih, nag-
nenjih in interesih učencev. Visoko šolstvo je prevečkrat še
vedno zaprto, študijski proces organiziran pomanjkljivo. Po-
vezava visokega šolstva z gospodarstvom večidel šele v po-
vojih.
Potemtakem ni čudno, da se še vedno ukvarjamo z osi-
pom, odstranjevanjem balasta iz učbenikov in predmetnikov
ter učnih načrtov. Da imamo zelo dolgo dobo študiranja, da
imamo velik vpis na visoke in višje šole, pa malo diploman-
tov. Za samoupravne odnose znotraj šole se pravkar zače-
njamo konkretno dogovarjati. Materialni položaj šolstva je
bil do nedavnega odvisen od proračunov . .. Ugotovimo lahko,
da je sfera vzgoje in izobraževanja odtujena.
97
REVOLUCIJA V IZOBRAŽEVANJU
Sistem usmerjenega izobraževanja inora odpraviti pre-
natrpanost učnih načrtov in učbenikov in obračunati z zako-
reninjenim pozitivistično enciklopedičnim modelom šole. Sa-
moupravljanje mora biti pravica in dolžnost vseh udeležen-
cev učnovzgojnega procesa. Tudi učencev, študentov in de-
legatov širše družbene skupnosti. Cilj, ki ga moramo doseči,
je ukinitev sedanje odtujenosti izobraževanja od dela in ob-
ratno. Za doseganje postavljenega cilja je nujno angažirati
vse družbene dejavnike socialistične vzgoje od družine preko
vzgojnih in izobraževalnih ustanov in družbenopolitičnih or-
ganizacij, do založnikov, tiska, radia in televizije.
Menim, da je ravno angažiranje vseh družbenih dejav-
nikov, ki imajo kakorkoli opraviti z vzgojo in izobraževanjem
eden temeljnih pogojev, ki jih je potrebno zagotoviti za do-
sego zapostavljenega cilja. Ni šola edina, ni edina zadolžena
in edina kompetentna, ni edina odgovorna, skupaj z vsemi in-
stitucijami, ki se vežejo nanjo. Prevelikokrat so se že napo-
vedane reforme in posodobitev učnovzgojnega procesa zale-
tavale v šolo samo in se na njej tudi razbijale. Potrebno je
maksimalno angažirati tudi druge dejavnike. Večkrat smo
lahko slišali iz ust pedagogov, da se še tako angažirana vzgoj-
na prizadevanja njih samih in drugih, ki jim pomagajo, raz-
vodenijo ob komercialni uvozni politiki filmskih distributer-
jev, ob poslovni politiki naših založniških hiš. Saj vemo, še
pred kratkim smo lahko le priporočali, da ogled tega in tega
filma mladoletnim ni dovoljen. V kioskih pa tako lahko vsak-
do, če le ima denar, kupi vse, kar je na za ogi. Ravno usklaje-
no in skupno delovanje vseh je temeljni pogoj, da bomo uspe-
li. Zastavljene vzgoje v šoli ne sme rušiti vzgoja v družini,
ne sme je rušiti komercializacija filma, založnikov; kulturna
politika, politika v telesni kulturi itd. Torej moramo vedeti:
uspeli bomo le pod pogojem, da bomo izvedli korenite spre-
membe tudi prj drugih dejavnikih, ki vplivajo na učno-vzgoj-
ni proces. Potemtakem bomo morali verjetno vzporedno u-
strezno reševati in usmerjati tudi družbeni, materialni in sa-
moupravni položaj kulture, tiska, telesne kulture, specializi-
ranih mladinskih organizacij, položaj, mesto in vlogo dru-
žine .. .
Naloga strokovnih institucij je, da čimprej povedo kako
konkretno usmerjeno izobraževanje izgleda in poteka. Imamo
izhodišča in zastavljen imamo cilj. Vemo, da mora biti po
zaključku temeljnega izobraževanja, učni program v usmer-
jevalnih srednješolskih centrih eno ali dve šolski leti sku-
pen. Vemo, da ta skupni predmetnik ni podaljševanje osnov-
ne šole, ampak je predvsem pogoj, ki naj mladim zagotovi
kvalitativno enako družbeno in naravoslovno poznavanje sve-
ta— preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. Vemo, da morajo
biti le rezultati, doseženi v učno-vzgojnem procesu, temeljni
pogoj za vrednotenje dela. Rezultate mora vrednotiti združe-
no delo, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela.
Brez pretirane naglice, vendar vseeno hitro in učinkovito,
je potrebno pristopiti k snovanju usmerjenega izobraževanja.
98
Strokovne institucije morajo v kratkem izdelati in ponuditi
ustrezne modelcj kajti časa vendarle ni na pretek. Koncepci-
ja usmerjenega izobraževanja zahteva bistvene spremembe
v programski strukturi izobraževanja sploh; od osnovne šo-
le do visokega šolstva in opredelitev skupnih obvez; izbire
in fakultativne učne snovi, ki bo smotrno zasnovana glede
na učenčevo opredelitev za poklic in bo hkrati omogočala
nadaljnje izobraževanje do najvišje stopnje strokovnosti. Po^
temtakem pot do usmerjenega izobraževanja, pot za njegovo
postavitev v življenje, v sedanjost, ni pot brezštevilnih reform
in reformic. Usmerjeno izobraževanje zahteva korenite spre-
membe obstoječga, ne le v sistemu izobraževanja in vzgoje,
ampak v vseh dejavnikih, ki vplivajo na vzgojo in izobraževa-
nje. Usmerjeno izobraževanje je revolucija v izobraževanju,
IN ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE?
V okviru predkongresnih razprav, v procesu priprav na
9. kongres ZSMS, smo dosedaj posvetili usmerjenemu izobra-
ževanju ustrezno pozornost le pri pripravi kongresnih dokur
mentov. Mislim, da smo ustrezno opredelili pomen revolu-
cije in jo tako tudi opredelili. Celotna dejavnost Zveze mla-
dine Slovenije v obdobju med 8. in 9. kongresom, je dajalži
precejšen poudarek problemom in položaju vzgoje in izobra-
ževanja. V tem obdobju je 6 problemskih konferenc oprede-
lilo poglede mladih na vzgojo in izobraževanje. Ce potegne^
mo črto pod sprejeta stališča, lahko ugotovimo, da je enotno
stališčem vseh konferenc, da so potrebne korenite spremem-
be v procesu vzgoje in izobraževanja. Hitro lahko ugotovi-
mo, da je bil pravzaprav boj za socialistično angažirano iri
in samoupravno šolo, v neki meri tudi bitka za usmerjeno
izobraževanje. Postavili smo si kvalitetna in široko izhodi-
šča, s katerih bomo lahko tudi v bodoče odločno posegali v
boj za uveljavitev usmerjenega izobraževanja.
Premajhne pozornosti so bile v minulem obdobju delež-
ne predvsem specializirane mladinske organizacije. Tudi pri
snovanju konferenc mladih v izobraževanju, ki bodo v bodo-
če pomenile temeljno obliko delovanja šolajoče se mladine,
smo njihovo mesto, vlogo in pomen praktično zanemarili.
Specializirane mladinske organizacije so zasnovane tako,
da poleg zadovoljevanja posameznih interesov mladih, reali-
zirajo predvsem svojo vzgojno funkcijo. Danes je realizira-
nje vzgojne funkcije mladinskih specaliziranih organizacij
bistveno okrnjeno, zaradi omejenih finančnih možnosti. Me-
nim, da je ustrezno in kvalitetno realiziranje vzgojne funkci-
je mladinskih specializiranih organizacij sestavni del in eden
temeljnih elementov sistema usmerjenega izobraževanja. S po-
litičnim organiziranjem in delovanjem v okviru konferenc
mladih v procesu vzgoje in izobraževanja, bo morala Zveza
socialistične mladine zagotoviti predvsem vrednotenje dela
mladinskih specializiranih organizacij, kot enega sestavnih
iri temeljnih elementov usmerjenega sistema vzgoje in izobra-
ževanja. Prepričan sem, da se bodo v tem okviru lažje reševa-
la tudi materialna vprašanja delovanja specializiranih mla-
dinskih organizacij.
99
Specializirane mladinske organizacije pa ne morejo brez
mentorjev. Z mentorji pa je danes težko. Ni jih dovolj. Po-
temtakem je eden bistvenih elementov usmerjenega sistema
vzgoje in izobraževanja tudi mentorstvo in mentorsko delo.
Menim, da bo uspešnost in učinkovitost delovanja Zveze so-
cialistične mladine, bistveno odvisno tudi od opredelitve men-
torstva in mentorskega dela v ZSMS. Predvsem je naloga
komunistov, mladih in starih, da povečamo svoj vpliv na de-
lovanje ZSMS. Tudi ZKS bo morala organizirano pristopiti
do mentorstva in najti takšne načine dela, ki bodo omogo-
čali, da bo vrsta prekaljenih partijskih delavcev delovala med
mlado generacijo in prenašala na mlade svoje lastne izkuš-
nje. Takšno delo zagotovo predstavlja najboljše zagotavlja-
nje kontinuitete revolucije med mlado generacijo.
MORAMO USPETI!
Usmerjeno izobraževanje postavlja pred nas najširšo
fronto vrste dejavnosti na precej različnih področjih. Usmer-
jeno izobraževanje ni muha enodnevnica. Mora biti kontinui-
ran proces ustvarjanja humanega in celovitega ter samo
upravno organiziranega procesa vzgoje in izobraževanja, ki
pa ga mora usmerjati in ocenjevati, le združeno delo. Vsi na-
pori in delo v usmerjenem sistemu vzgoje in izobraževanja
pa morajo biti namenjeni izključno le koristim hitrejšega
osvobajanja dela, kvalitetnejši organiziranosti proizvodnega
procesa, dvigu tehnološke ravni proizvodnega procesa in za-
gotavljanju odločujoče vloge delavca v združenem delu. Za-
stavljeni cilji so visoki in daljnosežni, vendar pa dosegljivi.
In s skupnimi močmi smo jih sposobni realizirati do 8. kon-
gresa ZKS in 11. kongresa ZKJ. Kajti stališča sprejeta na
zadnjih kongresih nas obvezujejo, da vložimo vse napore in
da jih realiziramo brez omahovanja.
Milan Bratec
100
MLADA GENERACIJA IN NJEN POLITICNI
ANGA2MA PRI GRADITVI SAMOUPRAVNE
SOCIALISTIČNE DRUŽBE
še danes in ne tako poredko naletimo na miselnost, ki poli-
tično angažiranost in apolitičnost, konservativnost in progresivnost
osebnosti pojasnjujejo s starostjo. Po takšnih generacijskih teori-
jah se zdi, da je mladost sinonim nekakšne samotvorne progresiv-
nosti, prav tako kot po drugi strani starejši nujno pridobivajo
poteze konservativnega in reakcionarnega gledanja na svet. Da-
nes lahko naletimo na podobno, novejšo varianto, ki ji na videz
nasprotuje, a izhaja v bistvu iz istih premis kot prejšnja. In zato
ne ene ne druge ni težko postaviti pod skupni imenovavcc, ki ravno
zaradi svoje imanentne logike pojasnjevanja ne more zaobiti re-
akcionarnega prizvoka.
Teorija generacij, ki je z mladostjo pojasnjevala napredna
stališča in z zrelimi leti pojave konservativnosti, je dokazovala mla-
dim ljudem, da bojo tudi oni nadomestili svoje leve politične ori-
entacije z nekoliko konservativnejšimi stališči, ko se jim bo pod
bremenom z leti kumuliranih izkustev prikazal svet v drugačni
luči, kakor pa ga vidijo »mladi vročekrvneži«. Resnost starejših
je po takšnih pojmovanjih poglavitni činitelj, ki določa njihovo
politično opredeljevanje. In prav od tod so izhajale tudi nekatere
nove generacijske teorije, ki so si prizadevale govoriti izključno z
naprednimi utemeljitvami. Le-te so se odražale v pojmovanju, da
so naše današnje starejše generacije veliko resneje pojmovale boj
za revolucijo in socializem od sodobne mladine, ki se apolitizira in
prenaša svoj interes na prozaična vprašanja standarda in zabave.
Avtorji takšne miselnosti so zaskrbljeni zaradi neskladnosti med
i'omantiko skojevskega razdobja in današnjim mladostniškim obo-
ževanjem idolov zabavne glasbe in filma, katere spremlja precej
visoka stopnja nezainteresiranosti za socializem in politiko sploh.
To je bilo nekaj časa močno razširjeno pojmovanje. Nemirno leto
1968 je povsem ovrglo takšne pesimistične konstrukcije.
Na tem mestu je gotovo odveč pojasnjevati zgrešenost in eno-
stavnost takšnih simplificiranih interpretacij. Mladina ni sama
na sebi niti napredna niti nazadnjaška. Takšna postane odvisno od
družbenih pogojev, v katerih živi. Te pogoje pa najde večji del že
oblikovane ravno s strani generacije svojih očetov. Njena politič-
na pripadnost je determinirana, kakor tudi politična pripadnost
odraslih, v prvi vrsti z njeno razredno pripadnostjo. Poudarjamo
prvorazredni pomen zveze razrednega položaja samih mladih ljudi
z njihovo politično opredelitvijo, ker se pomen tega, po našem
mnenju redno odločujočega dejavnika, zelo pogosto predimenzio-
nirano zamenjuje z drugim dejavnikom: z njihovim razrednim po-
reklom, Dejstvo, da postane mladostnik iz delavske ali kmečke
družine, na primer, intelektualec, je pomembno predvsem tedaj,
ko nam omogoči oceno o družbenih potencah razreda, iz katerega
izhaja, ter o njegovi vertikalni socialni mobilnosti. Poreklo iz do-
ločene sredine zaradi tradicije in vzgoje gotovo zapušča svojo sled
pri politični opredelitvi mladega človeka. Praviloma pa daje končni
in odločilni pečat njegovim političnim pojmovanjem njegov raz-
101
redni položaj. Seveda velja to pravilo le v primeru, če upoštevamo
vse možne izjeme, ki so tudi sicer na relaciji razredna pripadnost
— politična opredelitev.
Vendar pa to ne pomeni, da je razredna pripadnost mladih
edini dejavnik vreden naše pozornosti, tudi ne, da je vprašanje
let brez pomena, ko je beseda o mladini. Mladi imajo, ne glede
na to, kje so, tudi svoje skupne karakteristike. So polni poleta,
entuziazma in nestrpnosti. Težko se sprijaznijo s slabostmi dejan-
skega stanja in so zelo sprejemljivi za vse novo, kar življenje pri-
naša s sabo. Zaradi tega po navadi prvi odkrito reagirajo na vse
probleme, ki se postavljajo pred njih in pred družbo v celoti.
Prav zato ne morejo biti problemi mladih nezanimivi za celotno
družbo, saj tudi niso nič drugega kot specifični barometer situaci-
je v širših družbenih odnosih. Razen tega je mladina zaradi takš-
nih lastnosti zelo pomembna potencialna sila. Od organiziranih po-
litičnih sil je odvisno, kako bo usmerjeno njeno naravno neza-
dovoljstvo in uporništvo, kar lahko izrabijo tako reakcionarna
kakor tudi napredna politična gibanja. Glede na to, da pomeni
mladina svet, ki prihaja, se tudi nobena politična partija ne more
odreči vpliva na njo.
Če že ni točna trditev, da je mladina politično pasivna, pa ni
daleč od resnice trditev, da politična organizacija mladih pri nas
veliko let ni bUa politično aktivna. Možna je tudi trditev, če iz-
pustimo nekaj recentnih poskusov, da bi se kaj spremenilo, da je
skoraj povsem izgubila svoj politični značaj. Takšna trditev vse-
kakor terja dobro argumentacijo in razložitev. Trditev o nepoli-
tičnosti politične organizacije mladih ni treba pojmovati kot ab-
solutno negiranje njenega političnega značaja. Pridržek je potre-
ben iz dveh razlogov: prvič, organizacija se je občasno vendarle
pojavljala kot nosivec politične akcije; in drugič, je organizacija s
tako pomembno politično tradicijo, da tega v nobenem primeru ni
mogoče zanemariti. Tradicija političnega boja mladih v Jugosla-
viji pa v resnici ni nekaj, kar bi določalo današnjo karakteristiko
zveze mladine. Prej je nekaj, kar asociira na svetle trenutke boja,
ki je ostal vpisan v zgodovini z velikimi črkami in kar je ravno
zaradi tega obvezujoče, kajti s spreminjanjem tistega, kar je treba
spremeniti, lahko pokaže tudi času, ki šele prihaja, v čem je
bistvo njenih velikih zmag in uspehov.
S tem ni rečeno, da mora reorganizacija zveze mladine vse-
bovati obnovitev vseh tistih formalnih vnanjih obeležij našega
mladinskega gibanja predvojnega obdobja, obdobja revolucije in
povojne obnove. Od vseh poskusov imitiranja je najslabše delati
plagiate na zgodovinskih primerih. Kolesa zgodovine ni mogoče
vrteti nazaj. Zgodovina predstavlja tok, ki je vedno nov — nikdar
ni mogoče vrniti se v isto situacijo, v isti čas, o katerem se je
nekoč davno govorilo v sedanjiku. Že zdavnaj je bilo povedano, da
je bolj podobno farsi, kadar poskušamo restavrirati tisto, kar je
nekoč pomenilo dramo. A nič bolj nevarno ni, kadar z vzvišenim
prezirom spregledamo nauke in zakonitosti znane iz zgodovine.
Vedno preostanejo neke vsebine in postulati, ki predstavljajo traj-
ne vrednote, v vsakemu primeru trajnejše od pojavnih oblik, v
katerih se pojavljajo.
,. Beseda je o tem, da so tudi danes veljavni vsi glavni postulati
značilni za delovanje skoja in drugih njemu podobnih mladinskih
102
organizacij. Kakor je treba tudi pri reorganizaciji partije upošte-
vati, da mora tudi v novih pogojih delovati kot idejna in praktična
avantgarda delavskega razreda, v kateri je načelo organiziranja
podrejeno cilju in družbeni vlogi, ki naj jo uresniči, tako ostajajo
tudi v primeru mladinske politične organizacije veljavna načela,
ki so bila oblikovana skoraj pred petdesetimi leti. že Lenin je
poudarjal, kako se mora mladinska organizacija usposobiti za to,
da bo delovala kot organizacijsko samostojna politična organizaci-
ja mladih, ki se v teoretični in praktični skušnji usposablja za so-
cialistično družbeno akcijo.
Mladinska organizacija je politična, v kolikor se njena vsak-
danja akcija nanaša na politiko. Ob tem je potrebno zaradi jasno-
sti definirati sam pojem politike kot družbenega odnosa. Pod po-
litiko pojmuje marksizem družbene odnose, ki se razvijajo okrog
oblasti v družbi v razrednem boju za njihove bistvene interese. Pri
tem velja poudariti, da vsak razredni konflikt še ni hkrati tudi
politični. Politični postane, kadar se nanaša na spopad vitalnih
razrednih interesov, ki si medsebojno sovražno naspiotujejo.
Mladinska organizacija je organizacijsko samostojna, kadar se
njena povezanost s partijo kaže v glavnem samo na idejnem po-
dročju. Idejno pa se povezuje s partijo, v kolikor sprejema mark-
sistični svetovni nazor in program partije kot temeljni okvir svo-
jega delovanja. Razen tega mora imeti mladinska organizacija tudi
lastno politično izhodišče, ki določa njena stališča tako v konkret-
nih kakor tudi v dolgoročnejših političnih akcijah. Mladinska or-
ganizacija lahko deluje kot samostojna politična sila le tedaj,
kadar ima o bistvenih političnih vprašanjih svoje lastno stališče.
Le na ta način lahko vnaša svoj mladinski entuziazem v politični
boj delavskega razreda.
V kolikor je mogoče sklepati, da je politično življenje mladi-
ne samo del splošnih političnih gibanj, tedaj analiza politične an-
gažiranosti mladih nima partikularnega značaja in je ni mogoče
zožiti na vprašanje svojevrstne politične pedagogije. Sodelovanje
mladih v političnih razmerjih je najpogosteje odločujoče za tok
dogajanj, kar je postalo prvorazrednega pomena posebno za so-
cialistična gibanja. Glede na to, da so same po sebi bile simbol
spreminjanja sveta, so korenite inovacije stare družbe vselej pri-
tegovale tiste, da uporabimo že oguljeno frazo, ki jim pripada
prihodnost. O tem nam govore zgodovine vseh socialističnih revo-
lucij. Ce se zadržimo samo pri dveh, ki sta relativno avtohtoni in
nam najbližji, pri oktobrski in jugoslovanski, zlahka opazimo, da
so že v njih podana nekatera načela trajne vrednosti. Njih pomen
ni v vnanjih oblikah, pač pa predvsem v notranji vsebini. Povsem
razumljivo je, da odnosa teh revolucionarnih gibanj do mladine
ni mogoče posnemati in vzdrževati v njihovih konkretnih pojavnih
oblikah, prav tako ni treba pozabiti na to, da iz zgodovine povza-
memo nauke, ki so lahko koristni tudi zdaj, se pravi, v času, ko
tako prva kot druga revolucija počasi in neusmiljeno prehajata iz
spominov udeležencev v zgodovinske čitanke.
Tako oktobrska, tako jugoslovanska socialistična revolucija
sta se opirali na mladino, terjali sta in tudi dobili njeno pomoč. V
Leninovih delih pogosto naletimo na mesta, iz katerih je razvidno,
kako je boljševiška partija pripisovala velik pomen širjenju revo-
lucionarnega gibanja med mladino. Znal je pravilno oceniti težnje,
103
ki so izhajale iz političnega razslojevanja in združevanja mladih.
Socialna demokracija, kot ugotavlja, se je tudi pričela v mladin-
skih krožkih, iz katerih se so potem širile njihove socialistične
ideje in so dobesedno v celoti »odšli k delavcem«. Prav zaradi te
strasti do teoretičnega marksizma ruske izobražene mladine je
imel evropski kapitalistični razvoj tako nenavadno velik vpliv na
politično združevanje v Rusiji navkljub njenemu aziatskemu poli-
tičnemu sistemu. Zaradi tega še malo ni čudno, da je carska poli-
cija do devedesetih let prejšnjega stoletja skoraj vso svojo pozor-
nost posvetila šolski mladini. Z velikim nezaupanjem so gledali na
sleherno obliko njenega združevanja, tako da so celo organiziranje
zaradi materialne pomoči ali organiziranje iz čistih akademskih
razlogov pretvarjali v veliko krivdo. Sele ob polovici devetdesetih
let se je v službenih vladnih navodilih pojavila tudi potreba po
nadziranju tovarniških delavcev. Zaradi tega Lenin tudi govori o
velikem pomenu napredne mladine za delavsko gibanje, o radikal-
nih študentih kot avantgardi vseh demokratičnih sil. Po njegovem
je vso težo revolucionarnega boja prenašal proletariat kot razred
in posamezniki, ki so prihajali iz vrst buržoazne intelektualne mla-
dine. Iskra marksizma je v prvi vrsti vnela šolsko in študentsko
mladino. Njihovo povezovanje z delavskim raziedom je pomenilo
združevanje teorije s prakso revolucije. Hkrati se je na ta način
onemogočala ločitev marksizma od dejanskega življenja, kakor tu-
di škodljivo zastranjevanje delavskega gibanja v smeri stihijskega
in spontanega razvoja, ki vodi v oportunizem.
Ruska socialnodemokratska partija si je prizadevala za pove-
zovanje revolucionarnih vrenj in akcije odpora šolske mladine in
študentov z delovanjem delavskega razreda, študenti so pogosto
demonstrirali skupaj s proletariatom in podpirali njegove akcije.
Obenem je boljševiško krilo partije delavskemu razredu pojasnje-
valo pomen in potrebnost pomoči študentovskega odpora proti po-
litiki samodrštva, kajti gibanje proletariata zastopa interese vsega
zatiranega ljudstva in lahko uspe samo tedaj, kadar vključuje v
svoj boj vse nasprotnike starega režima.
Tisto kar najbolj povezuje mladino z revolucionarno politiko,
je v njeni naklonjenosti do novega in v dejstvu, da vse stvari
obravnava s svojih vidikov. In to je pogled na svet tistih, ki pri-
hajajo, tistih, ki bojo sami realizirali zamisli o bodočnosti. Zato
ni čuda, da tisti, ki vidijo rešitve svojih problemov v prihodnosti,
sprejemajo politična stališča tistih, ki ne sprejemajo zdajšnjega
stanja in ki oblikujejo svojo pohtiko ravno na temelju kritike te-
ga, kar že je. Zaradi tega je tudi razumljivo, da je večji del mladi-
ne praviloma vselej nekoliko bolj levo od generacije svojih očetov
in da ravno mladi zapolnjujejo vrste revolucionarne partije. Na-
vzočnost mladih je na določen način dokaz, da je partija dejansko
usmerjena proti prihodnosti. Mogoče se kažejo ti argumenti ne-
koliko prenapeti, dejstvo pa je, na primer, da so manjševiki hoteli
starejšo strukturo članstva v ruski socialnodemokratski partiji in
da so bili boljševiki zadovoljni, ker so bili v njihovih vrstah po
večini mladi. Lenin ugotavlja, da mora biti partija, če hoče biti
avantgarda in ne ariergarda delavskega boja, partija mladine na-
prednega razreda.
Na tem mestu je skoraj odveč poudarjati veliko vlogo mladi-
ne pri uresničevanju jugoslovanske socialistične revolucije. He-
104
rojska vloga napredne mladine posebno pa skoja v pripravi in iz-
vedbi revolucije, v izgradnji ljudske oblasti in obnovi države je
bila ves čas dejavnik odločilnega političnega pomena. Tega ni tre-
ba sklepati samo iz podatkov o številčnosti mladinskega sodelova-
nja v enobeju. Njihov pomen je predvsem v vplivanju na množice
in v uspešno izpolnjenih nalogah v boju za vzpostavitev socialistič-
ne družbene ureditve, za obnovo države in izgradnjo prvih velikih
objektov novega gospodarstva.
Ce poskušamo iz te ugotovitve potegniti teoretsko razlago, jo
je mogoče rezimirati v dveh točkah.
Prvič, mladi so bili tedaj angažirani pri reševanju bistvenih
političnih nalog svojega časa. Pred njimi so se zastavljale velike
naloge in mladi so se izkazali za vredne vsega zaupanja. Lahko je
reči, da je skoj prav zato tako uspešno odigral svojo vlogo, ker se
ni ukvarjal s postranskimi družbenimi vprašanji, pač pa se je
direktno angažiral kot najpomembnejši dejavnik političnega boja
v vprašanjih fundamentalnega družbenega pomena: v ilegalnem
revolucionarnem delu, v oboroženem boju in v povojni obnovi
države. Zaradi tega je tudi bil organizacija prvorazrednega poli-
tičnega pomena, tako kot predstavlja herojski boj njegovih članov
v okviru partijske zgodovine enega njenih najpomembnejših in naj-
svetlejših trenutkov. Ne smemo pozabiti, da se samo ob velikih
nalogah uresničujejo velika dela.
Te ugotovitve ni treba razumeti kot zahtevo po restavriranju
revolucionarne romantike skoja. Cas njegove herojske epopeje je
brez dvoma minil. Toda zahtevi, da se mladina angažira pri naj-
važnejših vprašanjih sodobnega političnega življenja, na vseh ti-
stih mestih, kjer se danes dejansko bije boj za socializem, tej
zahtevi se ni mogoče ogniti, v kolikor nočemo tiste, ki prihajajo,
pognati na zapeček političnega življenja. Te zahteve ni mogoče
ovreči, če želimo zares obdržati kontinuiteto revolucionarnega
spreminjanja družbe. Tudi danes imamo pred sabo velike družbe-
ne probleme, ki terjajo angažiranost tistih, ki prinašajo s svojim
sodelovanjem maksimum poleta, zanosa in entuziazma.
In drugič, mladina je bila v času boja za zmago revolucije po^
litično organizirana glede na potrebe svojega časa in zahteve druž-
bene vloge, ki jo je bilo treba odigrati. Ali z drugimi besedami,
organizacijsko načelo v njenem političnem delovanju je bilo pod-
rejeno funkcionalnemu. In v teh dveh točkah bi lahko strnili tudi
temeljne probleme sodobnega mladinskega političnega organizi-
ranja in angažiranja.
Takoj je treba dodati, da nam ne gre za revalorizacijo pojav-
nih oblik političnega organiziranja mladih. Obratno, gre nam za
zavračanje zastarelih oblik s ponovno vzpostavitvijo temeljnih na-
čel. Ce je nekoč centralizirani sistem političnih organizacij lahko
uspešno deloval, to ne pomeni, da mora biti tako tudi danes. V
sistemu, v katerem so vse pomembne odločitve podane na partij-
skih vrhovih, realizira pa jih partijsko članstvo, mladinska orga-
nizacija in druge politične transmisije, pomeni to častno in po-
membno vlogo slehernega člana teh organizacij, v kolikor gre za
neposredno realizacijo revolucije. Biti majhno transmisijsko ko-
lesce v uresničevanju in utrjevanju zmage delavskega razreda je
pomenilo opravljati pomembno in veliko družbeno nalogo. Toda v
105
fazi tako imenovanega administrativnega centralizma, v »pogojih
k miru«, se je situacija bistveno spremenila.
Ko se je mladinska organizacija po obdobju entuziazma (po
vojni in obnovi) znašla v vlogi gole transmisije, je izgubila zvezo
s tistimi bistvenimi političnimi procesi, ki so potekali v družbi.
Izgubljena je bila neposrednost, direktni stik s politiko v njenem
splošnodružbenem kontekstu, stik, ki je bil prej v celoti prisoten
in je deloval mobilizacijsko. V novi situaciji so samo mladinska
vodstva ostala v stiku s partijskimi komiteji in z dejansko politiko,
pa tudi ta le kot realizatorji tistih političnih nalog, ki so se nana-
šale direktno na mladino. Mladinska organizacija se je v celoti
ukvarjala s tako imenovanimi čisto mladinskimi vprašanji brez ra-
dikalizacije njihovega pomena za politična vprašanja. Četudi so
mladinske organizacije uradno razglašale, da je sleherno družbeno
vprašanje hkrati tudi mladinsko, pa je bil mladinski organizaciji v
praksi namenjen zelo ozek krog vprašanj, samo tisti, ki se je naj-
neposredneje nanašal na mladino. Glede na to, da je bila v tem
rezervatu bolj eksekutor politike, ki je bila drugje definirana, in
manj njen kreator, se je sama organizacija mladih in mladina v
celoti znašla proti svoji volji na periferiji dejanskih političnih do-
gajanj. Politika kot področje družbenih odnosov, na katerem se
odvija razredni boj v konfrontaciji najvitalnejših družbenih inte-
resov, vključujoč pri tem v prvi vrsti vprašanje oblasti, se je našla
zunaj dosega mladine in mladinske organizacije.
Partijska politika je prihajala do mladih praktično skoraj ved-
no samo kot svojevrstna politična pedagogija in je zato na mladino
pogosto delovala odbijajoče, tako kot vsaka pedagogija. Mladina
se je ukvarjala z nekaterimi svojimi vidiki problema šolstva in za-
poslovanja, vzgoje, zabave, športa, s popularizacijo partijske poli-
tike med mladimi in podobno. In še na tem omejenem področju je
imel njen vpliv partikulami in periferni pomen. Vsa velika druž-
bena vprašanja in dileme pa so se reševale brez nje. Tudi, če je
sodelovala pri tem, je bila predstavljena z reprezentanti iz svojega
vodstva, ki so bili resorsko določeni, da jo zastopajo v posameznih
forumih. Pomeni, da to niso bili tisti mladinci, ki bi se družbeno
afirmirali na raznih področjih življenja v enakopravni konkurenci
z odraslimi. Namesto tega so to bili mladinski funkcionarji, ki so
bili upoštevani po določenem ključu: neka mladinka, ali neki mla-
dinec mora biti navzoč zaradi elementarnega stika in ustreznosti
statističnega odstotka.
Zaradi vsega tega še malo ni naključno, da je mladina od vseh
svojih aktivnosti občutila edino delovne akcije kot nekaj, kar ima
dejanski politični pomen. Mladina se je ponašala s svojim sodelo-
vanjem na njih skoraj tako kot nekoč udeleženci v boju za revo-
lucijo. Samo ob priložnosti delovnih akcij je mladinska organiza-
cija samostojno delala na realizaciji pomembne družbene naloge.
To ni bila igra »politike«, temveč pomembno in odgovorno opravi-
lo, nekaj, kar je presegalo okvire politike odtujenosti, v kateri se
je znašla mlada generacija. Toda leto 1968 je pokazalo, kako ta
»ventil« ni bil zadosten.
Takšna situacija je v celoti prinesla nekaj negativnih posle-
dic. Prvič, prišlo je do ločitve interesov vodstva mladinske orga-
nizacije vezanih na vpliv in personalne perspektive v dejanskem
političnem območju in samega članstva, ki je bilo pasivizirano s
106
takšnim položajem organizacije. In drugič, sama organizacija se je
praktično znašla na periferiji politike in zunaj možnosti, da bi
nanjo bistveno vplivala. Kar pomeni, da je mlada generacija iz-
gubila priložnost, da bi se preko svojih organizacij dosegla v po-
litiki in vzpostavila svoj brez dvoma potrebni in koristni vpliv.
Od ostalih možnosti preostane mladini področje samouprav-
ljanja, skupščinski sistem in zveza komunistov. Četudi je ta spis
omejen na temo politične organiziranosti mladine, je vseeno po-
trebno poudariti, da se mladina v samoupravnih organih vselej
pozitivno afirmira, v kolikor sploh ima možnost za vzpostavitev
svojega vpliva. In zdi se, da ravno ta možnost v delovnih organiza-
cijah in skupščinskih telesih ni odprta tako, kakor bi želeli. Za to
odpiranje bi morala delovati tako zveza komunistov, tako zveza
mladine. To pa tudi je, posebno za zvezo mladine, ena najvažnejših
nalog.
Kar zadeva samo zvezo komunistov, je tu že mogoče manipu-
lirati z natančnimi podatki, ki nedvoumno govorijo o zmanjševa-
nju članstva iz mladinskih vrst, z vidno izjemo leta 1968 pa vse do
danes. Pred vojno, v enobeju in neposredno po osvoboditvi ta po-
jav ni bil opazen.
Dokaj težko bi našli odgovor, ki bi predstavljal primerno ob-
razložitev tega pojava. Kazalo je, da gre za opadanje vloge osnov-
nih partijskih organizacij, ki niso bile več realizatorji politike, ka-
tere cilj je bil uresničenje oborožene revolucije. Zaradi svojega
nedefiniranega položaja nasproti samoupravljanju niso bile pozne-
je niti transmisijski člen splošnopartijske politike. Ob upošteva-
nju, da je ravno osnovna organizacija tista sredina, preko katere
bi morali mladi priti v stik z zvezo komunistov, ni težko priti do
sklepa o njeni neatraktivnosti za mladino. Pasivna osnovna organi-
zacija, v kateri mladi ne vidijo možnosti akcije, gotovo ne deluje
privlačno. S tem ne mislimo, da je v tem edini vzrok zmanjšanja
števila mladih v članst\ai zveze komunistov. Med drugim prispeva
k temu vsekakor tudi sektaško zapiranje nekaterih osnovnih orga-
nizacij zveze komunistov pred mladimi in zelo občutljivo kritično
stališče mladih do napak posameznih komunistov, ki v njenih
očeh rušijo tudi moralni ugled same komunistične organizacije.
Na tem mestu se je težko spuščati v neko globlje pojasnje-
vanje vzrokov tega zmanjšanega tempa povečevanja članstva zveze
komunistov. Mogoče bi bilo vseeno zanimivo zastaviti vprašanje
v obliki delovne hipoteze: ali se ta sprememba ne skriva v prehodu
od administrativnega socializma s poudarjenimi etatističnimi ka-
rakteristikami do sistema družbenega samoupravljanja, na preho-
du, ki s svojo imanentno logiko prinaša tudi spremembo vloge po-
litičnih organizacij in posebej avantgardnega odreda delavskega
razreda? Ali ni etatistična struktura političnega sistema in delo-
vanje partije skoraj izključno preko instrumentov oblasti stimuli-
ralo faktor kvantitete v njenih vrstah? Kvantiteta bi mogla biti
zahteva te strukture, ker je, prvič, potrebovala številne ekseku-
torje partijskih odločitev, in drugič, ker je bila partija, ki je delo-
vala s pozicij oblasti in je neposredno kontrolirala vse centre od-
ločanja, privlačna za karieriste vseh vrst. Za razliko od tega si
partija v pogojih družbenega samoupravljanja prizadeva, da bi se
čim manj pojavljala kot neposredni dirigent instrumentov oblasti
in vse bolj kot organizirana idejna sila. Svoj vpliv mora uveljaviti
107
v prvi vrsti z individualnim prizadevanjem komunistov v organih
družbenega samoupravljanja za odolčitve v interesu delavskega
razreda in socializma. To implicira tudi spremembo kriterijev kva-
litete člana zveze komunistov. Od njega se pričakuje, da bo v or-
ganih družbenega samoupravljanja sam podajal ocene o politič-
nem značaju odločitev. To predvideva tudi določeno raven raz-
redne zavesti. Tej zahtevi višje teoretske ravni ni mogoče ustreči
na tako širokem področju kot prej, ko je zadoščalo razumevanje
odločitev nekoga drugega. To postavlja pred komunista v pogojih
družbenega samoupravljanja ponovno zahtevo, ki ga opredeljuje
kot borca, ki deluje na podlagi svoje jasne teoretične zavesti in se
ne skriva za avtoriteto organizacije.
Lahko pa postavimo še drugo hipotezo. Ce se lahko državljani
in s tem tudi mladina v samoupravljanju direktno vključujejo v
politično življenje, lahko predvidevamo, da odnos do vključevanja
v politične organizacije ne bo isti kakor takrat, ko so le-te v tem
pogledu predstavljale skoraj izključni monopol.
V kolikor se potrjujejo takšna predvidevanja, potem se lahko
sprejme opadanje priliva novih članov zveze komunistov iz vrst
občanov in s tem tudi mladine kot zakonit in normalen pojav. A
tudi v tem primeru ne pojav, ki ne bi zaslužil posebne pozornosti
in ki ga je mogoče odpraviti s kampanjskimi akcijami. Kampanje
sprejemanja novih članov ustvarjajo samo lažno podobo o struk-
turi organizacije. Pravo podobo lahko ustvari samo politika zveze
komunistov, ki sama po sebi privlači ljudi za sabo in ustvarja
strukturo politične organizacije z ljudmi, ki se identificirajo s
takšno njeno politično akcijo. Masovno sprejemanje v zvezo ko-
munistov leta 1968 govori v prid takšne ugotovitve.
Mimo lahko trdimo, da so bili vsi poglavitni problemi mla-
dinskega organiziranega vključevanja v politiko razvidni že dosti
prej skupaj z vsemi svojimi izvori in konsekvencami. Gospodarska
in družbena reforma so samo poudarili njihovo aktualnost in po-
trebo po čunprejšnji ustrezni soluciji. Razprava o vlogi zveze ko-
munistov v pogojih dmžbenega samoupravljanja in odpiranje raz-
prave o potrebah reorganizacije zveze mladine sta bila razlog za
določeni optimizem. Ko razpravljamo o tem s stališč potrebe širše
in boljše mladinske organiziranosti, se nam zdi, da bi morali iskati
rešitev v vključitvi tako zveze komunistov, tako zveze mladine v
takšen politični sistem, ki bi bil utemeljen na samoupravljanju in
razvoju neposredne demokracije.
Zveza komunistov bo lahko uspešno delovala z jasno defini-
rano možnostjo njenega vpliva kot idejnega dejavnika in kot or-
ganizirane politične sile. Razen tega mora proces demokratizacije
znotraj zveze komunistov postaviti v središče politične aktivnosti
svojega člana, ki bo kreiral in realiziral politiko.
Za zvezo mladine bo treba razen demokratizacije same organi-
zacije (iz istih razlogov) ponovno afirmirati tudi Leninov koncept
dejanske organizacijske samostojnosti političnega zdmževanja mla-
dih. Samo samostojna vloga mladinske zveze more zagotoviti res-
nični vpliv napredne mladine na politiko, v kolikor bo imela v
okvim partijskega programa lastno politično platformo. Njena
platforma mora biti rezultanta interesa mladih in delavskega raz-
reda, kot bi temu rekel Lenin. Zato pa mladinska organizacija, ka-
kor sicer tudi partija, ne more biti idejno brezbarvno združenje,
108
ki bi ustrezalo nekakšnim seštevkom interesov mladih. Ni je mo-
goče zožiti na neko vrsto mladinskega sindikata, ki daje poleg
programov kulture, športa, zabave in podobno še nekaj politične
pedagogije. Zveza mladine mora biti resnično politična organi-
zacija.
Kaj vse to pomeni v kontekstu pogovorov o reorganizaciji
mladinske organizacije? Politična organizacija mladih, ki se mora
tako kot vse ostale politične organizacije pri nas transformirati v
smeri vključevanja v politični sistem zasnovan na razvoju druž-
benega samoupravljanja, ne bo mogla biti na ravni sodobnih zah-
tev, v kolikor ne bo omogočala samostojnega političnega angaži-
ranja mladih, ne samo pri tako imenovanih mladinskih vprašanjih,
pač pa tudi pri najvažnejših, bistvenih problemih naše družbe.
Mladinska organizacija se tudi ne more zadovoljiti z nekim
dmgim minimalnim programom, da ima na primer za svoj uspeh,
če vzgaja lojalne a politično pasivne državljane. To ne bi bil njej
uspeh pač pa popolni neuspeh. Z lastnim angažiranjem mora vzga-
jati aktivne borce za socializem, bodoče samoupravljavce. Aktivni
borci pa se vzgajajo v dejanskem političnem boju za napredek in
ne z drobnimi spopadi. To ne pomeni nič drugega, kakor da se
participacija mladih v politiki ne sme omejevati na neke posebne
mladinske »rezervate«. Celotno področje politike, od samouprav-
ljanja v šoli ali delovni organizaciji pa do skupščin, centralnih ko-
mitejev in mednarodnih odnosov mora biti brez omejitve predmet
mladinskega političnega angažiranja, šele na ta način lahko po-
stanejo mladi subjekt političnega življenja in obvladajo ozka ob-
zorja politične odtujenosti.
Zavzetost sodobne družbe za mladino je zakonita posledica
družbenega razvoja. Moderna industrijska družba je neizmerno
povečala človeške možnosti, a hkrati ni uspela rešiti temeljne so-
cialne probleme. Znanstvenotehnična revolucija je omogočila iz-
koriščanje atomske energije, ni pa preprečila grožnje atomske
vojne. Kozmični poleti se odvijajo vzporedno s povečevanjem pre-
padov med razvitimi in nerazvitimi državami v svetu. Velikanski
napredek na področju znanosti ni pomanjšal nesmiselne zlorabe
politične moči, ki je ostala koncentrirana na vrhovih institucio-
naliziranih in statičnih družbenih hierarhij. Birokratizirane struk-
ture niso rezervirale zase samo monopola nasilja, pač pa držijo
veliko večino družbe daleč od vsake možnosti političnega odloča-
nja in jo ožijo na goli objekt politične manipulacije. Vojna v
Vietnamu in rasizem sta glede na to samo najvidnejša, ne pa tudi
edina simbola protislovij sodobnega sveta.
V takšnih pogojih se pojavlja mladina bolj kot kdajkoli prej
kot zasebna družbena sila. Zlom patriarhalne družine jo je osvo-
bodil družinske kontrole in prisilnega prevzemanja tradicionalnih
socialnih vrednot. Proces šolanja in priprave za prevzem družin-
skih, proizvodnih in družbenih odgovornosti je veliko daljši kot
pri prejšnjih generacijah. Med mladino se danes zaradi tega vedno
bolj prištevajo tudi tridesetletniki. Ta starostna meja pa se ni
pomaknila samo navzgor, ampak tudi navzdol. Ne gre le za zgodnje
biološko dozorevanje in proces akceleracije, pač pa tudi za zgod-
nejše psihično dozorevanje in intenzivnejši proces socializacije.
Hkrati s takšnim podaljševanjem mladinskega statusa, v katerem
se mladi ljudje v svojevrstnem »pripravniškem« položaju, pridobi-
109
vajo zaradi intenzivnega šolanja in bolj razvitega sistema sredstev
masovnih komunikacij veliko količino znanja in informacij.
četudi hrani mladina v sebi velike ustvarjalne potenciale, pa
nim.a možnosti za svojo družbeno aktivizacijo. Prikrajšana je pri
družbeni odgovornosti in odstranjena iz centrov odločanja, tudi
tedaj, kadar se vključuje v delovni proces. Institucionalno zaprte
hierarhije pričakujejo od mladih zgolj poslušnost in zadovoljnost
s položajem objekta v družbenih procesih. Takšno razmerje po-
stavlja mladino v posebni družbeni položaj. Sociologi, ki se ukvar-
jajo z mladino, vse bolj govorijo o potisnjeni mladini in celo o ge-
neracijski segregaciji. Takšen položaj na dnu socialne hierarhije
določa njen značaj kot posebno družbeno silo. Mladina ni biolo-
ško določena, pač pa njen socialni položaj detenninira njeno druž-
beno ponašanje, njen upor, nesprijaznjenost z obstoječim, vehe-
mentnost njenih javnih nastopov.
Povsod po svetu se mladina kaže s skupnimi karakteristikami
v svojem ponašanju. Zavrača stare družbene strukture in vrednote.
Radikalna kritičnost do obstoječih institucij, nemirno iskanje no-
vih vrednot in vzorov, pasivni prezir in aktivTii upor, ignoriranje
konservativnih življenjskih norm in ustvarjanje lastnih pravil po-
našanja, to karakterizira sodobno mladino po vsem svetu.
Prav zaradi svojih takšnih socialnih oznak je mladina v resni-
ci politični dejavnik, s katerim je treba računati. Pri tem je treba
upoštevati, da je mladina podvržena istim zakonom razredne in
politične diferenciacije kakor tudi družba v celoti. Lahko bi rekli,
da je večji del mladine ravno zaradi svojega specifičnega potisnje-
nega socialnega položaja bližje socialističnim opredelitvam, čerav-
no iina kritični odnos tudi do dejanskih dosežkov socialističnega
gibanja.
Kar zadeva mladino, je naša situacija podobna svetovni, če-
ravno vsi vzroki in posledice nerazumevanja »kratkega stika« med
družbo in mladino na političnem področju gotovo niso isto pri nas
in v razvitih državah na zahodu. Razdobje etatizma ni zapustilo
svojih sledov samo v odporih v razvoju samoupravnih odnosov,
pač pa tudi v prisilnem potiskanju mladine v politično pasivnost.
Na nek način je to kvantitativno izrazila tudi težnja po staranju
organizacije zveze komunistov v času od 1950 in vse do 1968 ter
od 1969 naprej.
Ta težnja je bila prekinjena samo enkrat, leta 1968, ko je bilo
z masovnim sprejemanjem v zvezo komunistov sprejetih 175 000
novih članov, med katerimi je bilo največ mladih. V vodstvenih
političnih strukturah je značilna odstotnost mladih, bodisi da gre
za skupščine in druge državne organe ali pa za partijske forume.
Uvajanje samoupravljanja leta 1950 takšne situacije ni bistveno
spremenilo, četudi se je odprla možnost nadaljnih demokratičnih
procesov. Normativno vpeljano samoupravljanje ni privedlo do
realne politične dominacije samoupravnih struktur predvsem zato,
ker še vedno ni bil postavljen materialni temelj samoupravljanja.
Proces razvoja samoupravljanja je bil zavrt, ker upravljanje s pro-
cesom celotne družbene reprodukcije ni bilo v rokah družbene ba-
ze in delavskega razreda. Koncentracija ekonomske moči zunaj
proizvajalnih gospodarskih organizacij ima lahko v svoji konsek-
venci samo odtujevanje politične moči, kar resno ogroža idejo
110
uresničevanja samoupravljanja in predstavlja trajni izvor možno-
sti birokratskih in tehnokratskih deformacij.
Zaradi vsega tega ne spreseneča dejstvo, da je danes še vedno
čutiti pomanjkanje mladih na tistih mestih, kjer nastajajo najvaž-
nejše družbene odločitve. V zvezno skupščino je bilo leta 1963
izbranih 0,7 odst. poslancev mlajših od 25 let, leta 1965 pa 0,4 odst.
V republiških skupščinah je bilo leta 1963 2,7 odst., leta 1965 pa
1,2 odst. mlajših od 25 let. V sestavu občinskih skupščin leta 1963
je bilo le 8,4 in leta 1965 6,8 odst. predstavnikov mladih. Hkrati
pa pomeni populacija od 18 do 25 let skoraj eno petino volivcev.
Volitve za predstavniška telesa leta 1969 sploh niso spremenile
takšnega razmerja. Podatki kažejo, da so volitve leta 1969 pripe-
ljale v svete zvezne skupščine samo štiri predstavnike mlajše od
30. let. čeravno ni treba, da bi bila skupščinska telesa proporcio-
nalni reprezentanti vseh grupacij prebivalstva, pa nas podatki o
nadaljnem zmanjševanju števila zastopnikov iz vrst mlade gene-
racije prebivavstva opozarjajo na resno odstranjevanje mladine pri
političnih odločitvah. Starostna skupina mlajših od 30 let je na ta
način, četudi predstavlja tretjino volivcev, praktično izločena iz
najodgovornejših političnih teles družbe.
Po podatkih je bilo leta 1966 v delavskih svetih gospodarskih
organizacij 10,4 odst. mladih. Situacija v samoupravnih organih
in na drugih področjih je bila še slabša.
Iz vsega tega sledi, da se čutijo mladi bolj kot odrasli potis-
njene iz političnega življenja in da zdajšnje politične institucije ne
izpolnjujejo zadosti možnosti za njihovo ustvarjalno afrimacijo v
politiki. Edina možna rešitev za zdajšno situacijo je v zahtevi po
večji participaciji mladine pri političnih odločitvah in akcijah.
Pri tem velja poudariti, da to ni zahteva, ki se nanaša samo
na mlado generacijo in njene interese, pač pa imperativ demokra-
tične in socialistične opredelitve. To je imperativ razvoja demo-
kracije enostavno za to, ker ni mogoče zagotoviti širjenja okvira
demokracije samo za mladino, ne da bi se to zagotovilo družbi v
celoti. In drugič, večji vpliv mladih na celotno politiko pomeni
predvsem vpliv novih, svežih idej in novih pogledov na razvoj so-
cialističnih odnosov. Vsaka generacija ima novo percepcijo sveta
in odtod tudi lastni pristop k socializmu. Temu zgodovinskemu
novumu je treba zagotoviti nemoteno delovanje, ker je to prilož-
nost za obnovo vitalnosti in dejavnik preprečevanja skleroze socia-
lističnega razvoja.
To seveda ne pomeni, da je že kar vsaka konkretna politična
akcija ali zahteva mladih lahko edinole napredna. Nekritična apo-
logija vsakega političnega akta mladih, kot naprednega in opravič-
ljivega, zelo pogosto prikriva poskus demagoške manipulacije z
mladino v interesu nekih drugih političnih ciljev. Na koncu kon-
cev naprednost ni generacijsko razporejena in tudi ni temeljni
družbeni konflikt v spopadu generacij. Posebni socialni položaj
mladine in interesi, ki iz tega izhajajo, so samo variacije temeljne
razredne stratifikacije in političnih interesov, ki se na tem. teme-
lju spopadajo. Iz tega je razumeti, da je mogoče iskati naprednost
mlade generacije le v kontekstu boja za zgodovinske interese de-
lavskega razreda.
Dr. Branko Caratan
111
LITERATURA
AFIRMACIJK
Blaž Ogorevc
Pojasnilo;
Afirmacija (latinsko affirmatio) je pozitivna trditev, da ob-
staja odnos med dvema pojmoma. Afirmacija je tudi ena
osnovnih kvalitet sodbe. Nasprotno od afirmacije je ne-
gacija. V kolokvijalnem govoru pa ta beseda označuje
pridobitev določenega uspeha odnosno priznanja. V letih
1970 in 1971 sem se precej močno afirmiral kot lahkoatlet.
V istih letih pa sem doživel tudi nekaj ljubezenskih avan-
tur. Ljubezenske avanture pa sem doživljal tudi pozneje,
ko sem že prenehal teči na srednje proge, to se pravi v
letih 1972, 1973 in celo v letu 1974.
Afirmacija št. 4
Dovolj je drobna afirmacija v prostoru in času.
Afirmacija št. 5
Nevvton je pojmoval prostor in čas absolutno. Einstein ga je
razkrinkal ter pričel pojmovati tako prostor kot čas relativno in
sicer:
1. prostor in čas sta razmerji med stvarmi, torej stvari preko med-
sebojnih odnosov producirajo ali mogoče bolje, ustvarjajo pro-
stor in čas.
2. Ko se je stari Cap zaklal s kuhinjskim nožem, je kri pobrizgala
celo stanovanje. Njegovi prijatelji so pozneje, ko se je pr\'otna
groznost tega dogodka že okrhala in vsa stvar ni bila več sveta
ter postala zgolj samo še kramljaški dogodek, tak način samo-
mora imenovali kar harakiri.
3. Prostor in čas sta dimenziji, preko katerih se stvar afirmira.
4. Afirmacija prostora je konkrentni prostor v brezkončnosti ve-
solja.
5. a — Afirmacija časa je trenutek sedanjosti v brezkončnosti pre-
teklosti in brezkončnosti prihodnosti.
b — Najpomembnejši trenutek v mojem življenju je vsak tre-
nutek v mojem življenju, a le, kadar je ta trenutek tre-
nutek sedanjosti.
Pripis:'primerjaj afirmacijo št. 5 z afirmacijo št. 6 in z afir-
macijo št. 7.
112
Afirmacija št. 6
Prostor in čas sta razmerji med stvarmi.
Afirmacija stvari je možna samo v odnosu na neke ali v od-
nosu z nekimi drugimi stvarmi.
Afirmacija št. 7
Afirmacija stvari v odnosu na druge stvari je izdvojenost stva-
ri v trenutku sedanjosti v nekem povsem določenem prostoru.
Ko so islamskega mistika Halagj-jija leta 1383 v Tabrizu obe-
sili na križ, je rekel: »Namen ekstaze je popolna izdvojitev enega
iz enosti vsega!« Pozneje so njegovo truplo sežgali na grmadi.
V Tabriz se mprišel 28. julija 1972 okrog desete ure dopoldan.
Dan je bil vroč in prašen, ljudje pa neprijazni. Počutil sem se zelo
slabo, mislim, da sem bil nekaj bolan. Vincent mi je kupil grozdje.
Potem sva poiskala nek hotel in zaspala. Prebudila sva se okrog
osme ure zvečer. Vincent je odšel na stranišče. Ko se je vrnil, je
potožil, da je z njegovo prebavo vedno slabše. Tabriz sva zapustila
okrog desete ure zvečer z brzovlakom, ki vozi na progi Teheran—
Istambul.
Zaključek: Afirmacija stvari je EKSTAZA.
Pripis: EKSTAZA je jako neopredeljen pojem, uporabljajo ga
le mistiki.
Afirmacija št. 9
Afirmacija neafirmacije je tudi nekakšna afirmacija.
Vendar to formalno logično ni mogoče, razpravljati o tem pa
pomeni stopiti na slepi tir.
A kljub vsemu, moj stari oče je umrl na slepem tiru. Bil je
železničar, stisnili so ga vagoni. To je bila nesreča pri delu in zgo-
dila se je nekega dne, kmalu po svobodi. Moja stara mama je rav-
no stala na pragu, bilo je okrog poldne, ko se je s kolesom pri-
peljal neki železničar in ji povedal o nesreči. Bilo ji je, kot da bi
ji kdo zabodel nož v srce.
Zaključna modrost: V naši družini so slepi tiri zelo pomemb-
ni tiri.
Afirmacija št. 10
Afirmacija niča je prisotnost nič-{i.
To je rečeno jako neutemeljeno.
Afirmacija nič-a je afirmacija nečesa.
To je rečeno jako neosnovano.
Prisotnost nič-a je prisotnost biti.
To je rečeno jako neargumentirano.
Nič je bit.
Ooo, to je pa rečeno jako oholo. Morda bi bilo bolje, če bi
rekli: če že nekaj govorimo o tem, da se včasih zdi, da nič včasih
nastopa tako, kot da bi sem pa tja le nekaj bilo.
113
Afirmacija št. 11
Skuša biti afirmacija ne-biti.
Kadar govorimo o ne-biti vedno govorimo o ne-čem.
Torej to nekaj ni prava ne-bit, ampak neke vrste bit. O pravi
ne-biti ni mogoče niti govoriti.
Zdi se, da afirmacija št. 11 sploh ni možna.
Afirmacija št. 12
Afirmacija
Nekoč sem mislil, da je neko dekle zaljubljeno vame, pa ni
bilo. Bil sem zelo razočaran.
Afirmacija št. 13
Afirmacija št. 14
Afirmacija št. 13 je bila afirmacija bralca, vse ostale afirma-
cije pa so afirmacije avtorja.
Afirmacija št. 15
Afirmacija teh afirmacij kot celote obleži v glavi bralca kot
informacija.
114
TOMA2 KRALUI
Govorim Sonce, ki ga kot prijatelja poznam,
da se razklenejo obale morja, da se nasmehnejo
celične membrane mavričnih barv. Kamor
stolpi kažejo, tja velja usmeriti svoj korak:
tam ni globočin in navideznih manifestacij
sveta ljubezni, ki upravlja z dušami.
Kozmična zavest je smeh moje govorice Sonca,
je nasvet in vodilo v poletje preobražene pomladi,
z dragulji misli okrašene princese zvezd,
moje vodnice, prijateljice in ljubice.
Ko se zaključek v početje spremeni,
(ko se konec v začetek prelije),
ko sanje s težkimi motorji pridrve na planet,
ko so njihove skrivnosti družabne igre zvezd,
takrat se prostor nasmehne in razklene verigo časa,
takrat atomi in hitrosti obremenijo in obmirujejo,
takrat se konec v začetek prelije,
(takrat se zaključek v početje spremeni).*
Ko se takrat konec v začetek prelije,
(ko se takrat zaključek v početje spremeni),
(takrat ko se zaključek v začetek prelije),
takrat ko se konec v početje spremeni. .
Stopam korak, ki je večen,
stopam ga: z veseljem, z modrostjo,
z milino; v vesoljskih motelih
se ne ustavljam, ker so
dolgočasni.
Nosim mavrični make-up,
kito mi spletajo vesoljski viharji,
ki so si že zdavnaj podvrgli
mračne vikarje z Marsa,
nevajene sončne luči.
Na mraza, ni vročine,
je večnost: so smehljajoče se
zvezde veselja, modrosti, :.T
miline*
* (nedokončano)
Vsaka znana pesem ima tudi druge besede,
drugo svobodo, drugo lahkotno življenje:
razdeli se v skrivnosti združenih duš,
razkriva življenje, odstira nekompaktne
tenčice — privlačne iluzije.
115
Zaupaj in razdajaj čas,
da se sfere vrte, kot s prstom
pomigneš, kot se nasmehneš,
kot pozdraviš jutro —
prijateljstvo vesoljsko.
Ne strinjaj se, ne strinjaj:
komet je res dobri pastir,
pomigneš mu, ko se nasmelme,.
da jutru odzdravi,
da je povsod veselje.
Dobi, dokler moreš, drži, dokler
moreš, dokler se Andromedi ne zahoče
zezanja, miganja, posmehovanja,
ki ga jutro ne pozdravi,
ker je preveč naivno.
Emajlirani svetniki ne gladujejo,
tudi z jutranjo roso se ne hranijo,
pa so vendar vešči prenekaterih trikov:
cik-cik-in-sem-ter-tja dvignejo glavo,
zarožljajo s šarenicami, povohajo:
ta aleja je prava, pravijo...
... in se le redko zmotijo.
Ni mraka, ki travo blokira,
ni strupenih jezer, ki jetra okužijo,
ni vodovja, ki je nam pokorno kar tako,
za zabavo: tudi ni vodovja, ki je Soncu
sovražno, pa vetrovom sovražno,
pa nam naklonjeno.
Ljubezen vodovja je Luna,
ljubezen piščali je zvok.
Meglenice, ki vihrate,
da vonjam vaš piš
med senom in v gozdu
in ob morju!
In semaforji, ki ste zarjaveli,
ko vas je premagala ljubezen!
Obrt vetra je potepanje,
da je potem več energije
kakor jo je bilo prej.
Moja usta imajo premer, da zajamejo galaksijo,
ki polzi v času vesoljske pomladi,
ki je sreča v času vesoljskega poletja,
ki se spominja v času vesoljske jeseni
in ki se ji izogiba čas vesoljske zime.
116
Črni kristali kažejo pot mojim mislim,
ki so doma v vrtincu začetka
in ki jim ni mar brenčečih zvezd preteklosti:
poznajo jih počasni čarovniki,
poznajo jih tudi drugi vesoljski bratje.
Vizir čelade je horoskop, ki se na njem
zvezde poti, poti zvezd srečujejo:
niso še minili njihovi časi,
še vedno so tu, da prerokujejo ljubezen,
ki v njej ni ne vzhoda ne zahoda.
Bodi moje drevo, kolo, ki nevarnosti
ne vrednoti, ki živi življenje in s smehom
izziva sončnice v boj. Naj še naprej ostanem
vladar, naj še naprej držim roko na sprožilu?
Sem nevaren, ker sem ljubezen
(in poljub onostranstva).
Jem korenine svetlobe, kruh poldneva,
jem piramide in zvoke, ki jih rodi
mavrični preskok onkraj empirične limite.
Asfalt me ne bo premagal, ko bom poveljeval
silam narave, ki so me vklenile v razumevanje
ritmov življenja in me včasih za nasvet
prosijo. Brate sosednjih maglenic sem
zadnjič obvestil, da je ekološki
alarm na Zemlji lažen in prevarantski:
a Sonce bo ostalo to,
kar sem: številka ena
svojega in mojega življenja.
O konec noči, ki zveniš,
preobraženost na novo pogozdenega grička,
mravljišče besed ljubezni,
samorasli pastir kaktusov!
Včeraj smo se pogovarjali o kaktusih,
o dogodivščinah, ki jih televizija ne kaže,
čeprav bi jih morala, o oblačkih, ki gravitacijo
premagajo in so korenine k njim usmerjene.
Kot nekakšen novi jezik prihajam med ljudi,
jem jih, sem mimikrija in puščavski radio,
skala in duša, ki kaže k avtocesti izzivov,
h koncu noči in molitvam plodnim
ter kot poletna sapa lahnim.
Mavrični koraki — čakanje spremembe,
pesek z obale — pričakovanje spremembe.
Pod drevesom, ki ne meče sence,
se je sončna luč zlila v kristal.
Svet je bil miren, oblaki so odzvanjali zlato.
Ban'e narave in živžav oceana:
vse to je bilo skrito v mirovanju leta ptic,
ne namenjenih ne na sever ne na jug.
117
Rišem kroge
Rišem kroge, ker sem vladar,
varam bregove, ker sem reka,
roko dvignem v dan, ker sem ptica,
obraz si zakrijem, ker sem pesem.
Stojim s soncem, ker sem Sonce,
plapolam polarni sij, ker sem ljubezen,
zamegljeno uravnavam svet, ker sem njegova hrbtenica,
vozim vlak spominov, ker sem ocean življenja.
Mravljišče
Poznam mravljišče, ki stoji v jeklu polnoči,
poznam vzpenjanje k zvezdam, mehkim prilcžnicam usode.
Krasno tiktakanje
Krasno tiktakanje mi sporoča o mavrici sveta,
o prebujenju, ki zveni kot prešerna astrologija,
kot milina lokvanja in pogum breze:
sem vitez našega Osončja,
sem junak zvezdnih kolednic.
Drevesa so spet ugnala dim
v spomin davni in večni,
reke so spet prestopile bregove,
da s svetlobo nasitijo smrt.
Srebrni zvon zvoni, iskrijo se podkve vlaka,
gotovo bom tam prej kot ti, pa mi ne bo treba
čakati časa počitka, ki ne pozna polnoči,
ki s kristali krese luč milosti.
Zdaj grem domov — tek med človekom
in njegovimi simboli je mrtev:
skrivanje po gozdovih pomaga proti prehladu,
če so noge mokre, če je ljubezen v očeh.
118
Ivo Svetina
BOTTICELLI
Krog tebe sede tvoji trije skoraj prozorni otroci, lahki ko
kovinski slavčki. Telesa ko dim so jim vsa pobarvana z zginjajo-
čimi rdečimi sledmi tvojega trebuha, tri blede elipsaste freske,
zlatoliki angelčki iz mleka in solz, tanke gube oči zro v tvoj, z
olivnimi sencami narisani obraz, našobljene kapljice ustnic šepe-
čejo: bela, mama, bela. Ko si jih rodila in je modra reka naplavila
darove, je vsepovsod zavladala svetloba, silna, sijajno se bleščeča
luč iznad tvojega čela, tišjega od vseh templjev, sončnejšega od
vseh piramid, višjega od vseh gora, mrtvih od sladkega snega, ki
jih je zgladil ko trije otroški poljubi tvoje veke, za katerimi ni oči.
Nosiš me, mati, nosiš me hrano, svežo, kadečo se, dišečo jed,
sončno me nosiš, hodiš mimo s svetlobo nabrušenih šotorov, greš
med nad vojaki letečimi konji, ošpricana z nageljni, vsa bogata
v telesu, Judita, neseš meni, spečemu, razkošen obed, odrezan
obraz, s krvjo porisan ko crkveno okno, lepljiv ko muškatno grozd-
je, pokajoče v ledu, poljubljaš moj, dišeči vrat, noč in dan, oko
sonca, veka lune, vino iz las, jagode možganov, kruh barv, meso
glasbe, z milino rdečine hodiš po meni, obtežena s čudnimi darovi,
z oljčno vejico v levi in rosnim mečem v desni, ko lastovka z
lahkoto luči, nežna grenkoba, Judita, da bom v grozi gladu žrl
sneg smrti, lice, ovenčano z zlatimi zvončki ruskih sani, ki so pri-
drsele nad Betulijo; okrašeno s poljubi zvezdice zaspanke, zibaš
odsekano, v slečenem krilu, med stegni skoraj gorečo glavo moje
budne podobe.
Tvoja slika je školjka, zlata živalska geometrija, iz nje se
dvigaš velika in svobodna poganska luč, napol zrak, napol meso,
iz kamna, ki ga je lepota oblikovala po načrtih sonca. Ležiš v
gnezdu, znotraj gladkem in ko Feniksova slina zlizanem od ognja,
greješ svoje otroke, da ovijajo tvoje dolge, medene arabeske las
krog tvojih bokov, ki jih slišim kako se širijo, da te rodijo, pur-
purna sluz, speča v črnem laku. Rasteš, otožna, zrcalo kavalirske
perspektive, v tvoji maternici se kopajo Pomarančni mandarini,
s smaragdnimi mili negujejo s krvjo popudrane obraze. Srečna
barva, gibajoča se z ljubkostjo svetlobe, krhka zagonetna snov,
razprta pahljača, sinja in tanka mačeha, iz Majinega plašča izrez-
ljana. Rišejo te objeti vetrovi, ki so se pod cvetočimi krili prepu-
stili ljubezni. Tebi. Plave rože v njihovih poljubih so bradavičke
dojk, spuščajočih se ko plitek rehef na tvoje vrtnično telo. Vzpela
si se iz popka tišine, gola, zlatonitna ostriga in moja pesem je
prva senca nad tvojimi očmi, kapljicami divje krvi, ki je pricurela
iz ovce, zate zaklane pred tisočletji. Si steklena hiša lepote, z be-
limi okni, razpirajočimi veke, si razklano granatno jabolko, luč
prši iz čipk žita vzhajajočega planeta renesanse, porcelanastosinja
iz snega povita deklica, v finem zlatem prahu žareča linija anato-
mije. Dvignila si se sama iz sebe, iz plitkordečega Sredozemskega
morja, v Venero oblikovana svetloba sveta. Tvoje še mokro telo
se ko vino iskri na Botticellijevih ustnciah.
119
Takrat, ko me ni, je Rim poln srečne vode, umivajoče obraze
belih palač, igrač, skritih v plavih vrtovih, obdanih s stebri črnih
kit. V žametnih rokavicah jč mesec lase bisernega psa, žival s
pajčevinastimi krili na temnih bokih, zlato mamino pismo trepeta
v otroški roki, čisti ko dolgi bledi hodniki, z rožami porisani.
Zvezda z dna teme, luč svilenega volka, vstaja iz drobnih španskih
jabolk, v tankih curkih svetlobe, s katero me Botticelli slika
češnjo. Potopljenega. Pišem. Sumi, šumi svinčnik po belem snegu,
ogenj, tanke tanke sledi barv. Na smučkah se nesrečna ladja, čez
metropolo sonca ploveča v toplo škrlatno stoletje, ki je še pred
menoj.
Nad menoj so velike snovi svetlobe, bela Mnemosina koža je
luč, težka in nabrana ko španski plašč, pritajene barve pomaranč,
bledih ko svete roke, kapljajo s slike steklenih magičnih predme-
tov, cukrenih krhljev Botticellijevih sanj, roža mogota preži na
besede, vzletavajoče v sreči spod divje črne mačke, iskreče se v
temi ko vrtnica na tvojem vratu, ko beli mamini boki; fino pobar-
vana ladja nosi mlado školjko skoz jagodno nebo. Pod menoj pa
so zlate razpoke v vinu, naslikane stopnice me vodijo v spektralne
sence, srkajoče me vase, mesojede plahe sestre barv. Biseri so
ostri ko katedrala v snežnem sluzu, rožnate ustnice se kače vijejo
k soncu, medenem trgu tik večnosti. Sam in železen ležim v veliki
knjigi spanja.
Sem bela deklica, speča v sandalah, gola na drobnih drobnih
kamenčkih svetlobe, vrtnica me srka, liker, tanka žeja ji zapira
oči in skoraj neopazna rdeča norost jo ovija v čisto vodo, ko gori
v gozdu, luč, preprežena s ko pavi čudnimi potmi skoz zrak.
Za pesem je dovolj slutnje, lepa ko želva sredi tihega žretja,
žival svetlobe, visoke beline, ki je dozorela v s krvjo porisani
zibki, v gnezdu večne luči in tišine, skrita pod zlato dlanjo. V
črnem dvorcu tvojega očesa preberem pesem. Od kod prihajaš
mehka školjka vesolja? V tvojem zvezdnatem telesu spi tanek
lesk italijanskega slikarstva, čudežna globina kovinske geometrije,
obrobljajoča ljudi, angele, živali in dežele. Naznanjaš darove
modrih, rdečica ljubkuje tvoje prsi, lasje, dolgorepi pavi v južnem
nebu. Od kod prihajaš sinja školjka vesolja? V lilijah, ki so ladje
v zrcalih češenj, dolge dolge roke, dišeče v vinu, ki curlja iz mlade
Madonine dojke. Tvoje ustnice pečejo v strupu, rojeva se svetloba,
plava soba jezika. Od kod prihajaš velika Botticellijeva školjka?
120
Denis Poniž
MED KAMENJEM OGNJI / MED OGNJI
VEDOMCI
notranjska
v žili kamen
v kamnu dioniz
razkošna je dežela čarovnic bebcev tihotapcev
zlatih mlinov in belih mlinaric
mrtvaške groze in vedomcev
stražnih ognjev
temnega kosmatega knososa
žoltih rib
brezglavih okostnjakov
blaznih vrb in pohotnih rož
vijoličastih vod otroštva
odrezanih dojk in zvitih starcev
votli kamni
prazne steze
blazna brezna
jesen v jerebiki
roka v stegnu
trikrat rečeš spominu: postoj
triktrat rečeš grlu: zapoj
enkrat rečeš roki: zahodi
o času in reki
sredi vode vrba
sredi časa kača
usmiljena in zlata voda
reka sliši pesek
mesec ljubi vrbo
sladki ostri čas
ko obup predre uho
vrba poje o smrti
reko vabi ptica
sredi peska kača
koža pari golo kožo
1211
mladi mlnotaver
zemlja prazna
mrtvi okljuki
zaživiš zalebdiš zamižiš
pretrgan kamen
alga ločju podrejena
prepolovljena dojka
kri pretoga
lovec v reki
srce v strupu
zadah v zveri
rumena pušča potopljena
jutro
jutro
njegova vonjavost
prazna ognjena zemlja v njej
koža nastrgana
dlan v tnalu upepeljena
mlezivo dolgih ur
jutro
njegova uročenost
seski svetlobe dražijo ivje
bredeš skozi skaljeno dihanje
jutro
njegova izmitost
koža je samo še vlaga
bilke dišijo po igri
jutro
njegova jutranjost
slepeča
boleča
slovensko svetobolje
najbolje je
če greš deset kilometrov
naokrog po dolini
in se vrneš
z malo sončarice
in razrezanimi podplati
in še bolje je
da ves čas
ne srečaš človeka
in ne rečeš besede
122
Ifigenija Zagorlčnlk
DREVESA SO SE TAKRAT PREMIKALA
IN SEM ROMESALA NJIHOVA IMENA
vidim umirati cesarje in propadati kraljestva
saj to ni res. ne. to ne more biti res.
črnka se oddalji.
vitez, vitez te je poslal, da še danes oropaš poštni vlak.
in prav to je pri tem najbolj čudovito.
večja površina mladega gozda ogrožena
to naj bi bil povzetek zelo zanimivega pogovora o tej novi misel-
nosti se vse več govori, tesno povezano z napredkom in odnosom
do dela. marsikaj je odvisno od odgovorov na vprašanja, zafrkan-
cija. ne. ne. za ne se zmaje z glavo, za ja se pokima. kaj dostikrat
braneč svoje položaje, interese, kaj pa dostikrat? vse preveč
pogosto.
pripravljanje, v pripravi, pripravljajo pet vhodnih in dvoje izhod-
nih vrat ter dvoja vhodna in ena izhodna vrata,
zanimivost, naravna seve, je potok, ki ponikne nad vasjo,
v čem pa je pravzaprav napaka, mimogrede povedano, lahko bi
rekli...
nikoli ne bo vsa zemlja obdelana
v resnici gre za tisto veliko stvar, za katero so prizadevanja že
davno z\'odenela. zdaj je sadje dozorelo, komandna ladja in mese-
čev modul sta se odpela,
nekatere podgane so tolikšne kot mačke.
torej je mrtev, od danes naprej, nekateri pravijo, da živi v naših
srcih, uri lahko dopoveduješ in dopoveduješ, kolikor hočeš, tekla
bo in tekla, kar naprej, nenadoma pa se škripaj e odpre okno in
skozenj stopi vitka postava, vi ste jo dali tja. vi? ja. spet smo jo
dali tja. že spet.
treba je kupiti karto za letalo, letos se je dosti ljudi vrnilo v
domovino.
zdaj v pogovor že vpletemo kakšne besede
pa so pogoji, ki so potrebni, sama izgovorjava je nesprejem-
ljiva, kjer je veliko trgovin, se da izbirati, zato je angleški prevod
namenjen nemcem. kaj pa je s sistematičnimi
zdravniškimi pregledi, poseben problem je razno pecivo v
tetrapaku in drug poseben problem je spet pošiljanje otrok v
trgovino, človek nikoli ne ve, kaj kupi, kaj se mu proda, kaj
storiš, razkleneš prste in vzameš
ključ, zakaj se zbojiš, da bi vojska videla, kaj je to. to bi bilo
zadnje, najprej si zavežeš navaden robec okoli vratu, to kar po-
meni ženski obleki lepa ogrlica, je tisto, o čemer se sredi noči
123
ne govori, to vajo lahko delate stoje ali sede. ali pa tudi. držiš
roke kvišku in jih potem stegneš proti vznožju, proces pripelje
pod giljotino, ker ne vem, kam naj se obrnem po nasvet, sem
uslužbenka srednjih let. upam, da ni nadležno, če sprašujem krat-
kovidna, pri vas gre za nalaganje zobnega kamna, oprosti, pivo se
še dandanašnji pije po vsem
svetu.
marsikaj se doseže s takoj 3njim poslom v življenje
vzeli bomo naslove, kako se življenje jemlje, kako je življenje
eno samo. kako se rešuje življenja, kako se življenje preč meče.
kako se
tudi vaš čas je nastopil, misel na ljubljeno osebo vas bo
razvedrila.
ne bi hoteli govoriti, kje in kako se vas najde, o, gospod, kaj
delajo z vami. nezaslišano, mularija. delček sekunde, ko ste ne-
pozorni.
zajeti so vsi osnovni podatki.
po pristanku sem čisto izčrpana.
vreme bo vplivalo na vaše počutje, lahko počakamo še kakšen
čas. dežja ne bo. ali pa. a sploh nimam nobenega načrta, nimamo.
bombandiranje je prenehalo 23. decembra
govorim čisto odkritosrčno.
ko so se malodušni, potrti, zbiti, do nezavesti utrujeni, premraženi
najbolj obupno borili proti snežnim viharjem, se je nad njimi
zgodil čudež, človek v takem trenutku ne ve, če je sploh smiselno,
v resnici je bilo vse urejeno že 13. decembra,
toplota, luč. duh po toplih jedeh,
skratka — razstava, ki jo je treba videti.
za zgodovinsko izdajo porabi motive iz domačega okolja
iz zgoraj zapisanega sklepamo, da se imate dobro.
toplo se zahvaljujemo za pozdravne besede, v vsaj štiri odstot-
ke avtomobilov so že vgrajeni varnostni pasovi.
in tako so vseh osem trupel izkopali in jih razposlali z vlakom.
polnoč je tu in tam ni nihče mislil na spanje, ob grobu, ki je
vedno dobro obiskan, so otroci kurili vžigalice in iz mehkega
TOska delali žogice in medvedke, lastovke letajo za mušicami. ko
se vreme poslabša, te letajo pri tleh. v primorju so plohe, žal
za zdaj še ni opaziti, da bi bilo kaj pripravljeno, kaj pripravljeno,
kaj. ob samem vhodu stojijo mitraljezi. zvesti spremljevavec naj
dela, on pa naj sedi za okroglo lipovo mizo na koncu dolgega,
temnega hodnika, po krajšem pomenku se izkaže, da gre za tujca,
ki išče prenočišče in ki je v svojem bistvu ovaduh, in potem je tu
še p>odatek, ki ga uspešno prikrivamo, če hočeš zvedeti, kaj si kdo
124
želi ali kaj misli, poveži številke z ustreznimi črkami, ko bo ladja
popolnoma vama na razburkani gladini, bo na njej dovolj pro-
stora, prostor za vse. hočemo prostor za vse, hočemo, hočemo, mi
smo žejni, hočemo, da je ladja vama na razburkani gladini, hoče-
mo s pestmi tolči. po njej. ali zamahovati po zraku, s pestmi,
kazati pesti, na ladji prostor, prostor za vse. mejniki na tej poti
so podobe na poti našega skupnega življenja.
ene od kontrolnih nalog ne morem pozabiti.
v trikotniku med argosom, megal6polisom in tripolisom se
že tri leta plete ljubezenski trikotnik.
slovesnost ob spominu na bitko
opazovalci menijo, da je vzrok zapleten polažj.
šestinštirideset kvadratnih metrov v centm zamenjam za tristo
pravtakšnih na levem bregu.
danes hočejo ustreliti mojega sina.
gostoval bo simfonični orkester.
gostilo bo planinsko društvo.
bo. bo. bo jutri še en dan. bo. bo. bi. biba leze. biba gre.
kamor pride, vse poje.
pred nedavnim srečam moškega z redom za izredne zasluge, sem
zakonski par z enim otrokom, ki lahko najemnino plača v naprej,
načelnika smo vprašali, kaj menijo narediti s stanovavci in s
čistilnimi napravami, nemara, nemara, rekel je nemara, ni se hotel
vmešavati.
še neznani storivec je vse podtaknil drugemu še neznanemu sto-
rivcu.
danes pa jim pogled uhaja, hočejo mojega sina. ustreliti, se mu
smejati v obraz, priti na svež zrak. zadihati deželo.
v spoštljivi razdalji se zadržuje temen oblak.
zadnje čase se kažejo izrazite neskladnosti.
pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve.
oče mi je medtem pojasnil.
še čudno, da več ljudi nima vrtoglavice.
ti si torej prvi nosivec.
ja, mislim, da vsi želimo povečati proizvodnjo.
toda vsakdo, ki bo na kakršenkoli način skušal ogrožati našo
deželo, si bo polomil zobe.
125
MAJDA KNE
1. pazim na svojo glavo
sistematiziram
primere iz življenja.
A. najprej se zbudiva
ob pol šestih,
časovno sosledje
zato odpade
semantično izgovarjanje
na točnost.
B. opazim potočnice.
tudi jaz sem jih
nameravala prinesti.
bil je konkreten primer
potem smo posplošili
da bi dosegli
sedaj veljaven smoter.
C. živeli so paganini
pestaloci in perpar
in so se borili,
moja ženska tako
počasi hodi
je rekel eden.
danes moramo in moremo
jutri že gremo v napad,
in noče nič povedati
kakšen je.
E. če v pesmici
kaj ponoviš
je privlačno
da zapelješ
da se misli
da kaj pomeni.
F. skupaj grejo naprej
dan številke in abeceda
in so lahko
čustveno povezani.
G. obljubim
da se dobiva
in ga za večno
vržem iz svojega
življenja
pa pride drugič
na stari trg
in spet gre.
126
H. ko postanem aristokrat
izkoristim prirojeno,
pozimi v torek
zapišem vse
kako kdo pride
ves ubog z rožami
kako smo vsi vzhičeni
kako se čemu odpovem,
takrat sem tudi
prvič pri gospe
kakor je zapisano,
naslednji dan grem
še na servis.
K. uredila sem
še več reči.
obenem je pomlad
prešla.
L. uredila sem še to
in to
saj je beseda o sistemu,
včasih imam kaj
pripomniti
včasih pa se ne bojim
da bi me ne pozabili.
M. povem
da te bom pozdravila
če bo vse
kot naj bi bilo.
ko bova šla kdaj kam
bom trdila
da ga ni
mimo tega
šarmantnega gospoda.
N. pride Ln odpre
okno
ko pride
še iz kopalnice
ko že piše
ji povem
kje sem bila.
2. ko naročim hišniku
naj pride
in naj popravi.
A. ob ljubljanici
rastejo vrbe.
tja gremo
zaželimo kolegici zdravja
in gremo naprej.
127
B. to je stara forma
vanjo pa vliješ
radoživo čutenje
tega dne.
pa sploh ni opazil
da je temu tako
zato je naslednji
ki je o njem že mogoče
pripovedovati.
C. !
morda kdo misli
da je preveč prispodob
odvisnikov obrazložitev
analiz dogovorjenih znakov
ampak to je volja
ki mi je po volji.
če mi je po volji
fraza alenčica pleonazem
pretep
si to dovolim,
rekla sem hišniku
naj pride
naj popravi
in je popravil,
vprašal je
kje pa je maj da
in je popravil.
3. povejte že no
kakšen primer.
A. primer je
da poznam zlato punčko
ki mi pomaga
pripraviti kinoprojektor
in rokokojsko pozdravlja,
vržem ji žogo v glavo
in se ne mara razjeziti.
B. ta gospa
me vpraša
kako je z mojo glavo
kako je bilo med prazniki,
to je zelo v redu gospa
vedno se potegnem zanjo
in ji hočem narediti
kaj dobrega.
C. ko me počeše
me povabi na kavo
me pripravi k delu
se mi zahvali
se mi smili.
128;
D. vpraša
kako se kaj naredi
kje je kakšna knjiga
kakšne so kategorije
se ne strinja
zato še sprašuje.
E. zjutraj ima vodilni motiv
zna vse na pamet
in je najboljši,
pogovarja se
kritizira kritiko
progresivne vzgoje
a zna opisati jutro.
F. primer ima Se
nadaljnje primere.
4.  spomniti te
na rojstni dan.
A. navsezadnje edino ona
zna reči
kot kakšna podlasica,
nasprotno pa drugi
potrjuje
dialektično medsebojno
vplivanje
vzrokov in posledic.
B. če se tokrat
ukvarjam z bitji
se bom kdaj še z nebitji.
nasprotje nekoga
je nekdo
ki ga napišem
da pride
odstavi govorniški oder
na listkih ima
sheme in rime
pregleduje predale,
nasprotje nekoga
je nekdo
ki našteva zglede
in o njem govorimo.
D. pri nas je marsikaj
videti
ko takole prideš.
129
E. ne pozabim te spomniti
ne pozabim prinesti
kar mi naroče
naučim se
mnogo koristnega
poslušam te
saj tako lepo
pripoveduješ.
130
HUBERT
Zlatko Naglic
Ni dosti povedati o njem; je (kot je rekla Pika Nogavička:
»Jaz pa se poslužujem stare ukane in jem z usti!«), pije (ne preveč
niti iz principa, kar iz kozarca, še raje iz steklenice), zelo dober
človek je (samski in rad pomaga v stiskah), delaven, čustveno
trden, ne mara špinače, graha, riža, žgancev, oliv, polžev, kolerabe,
kolere in makaronov, nasprotno pa zelo čisla rdeče ali tudi svinj-
sko korenje v solati, dobro okisano, posebej še cvetačo (najsi v
solati ali zabeljeno z v namiznem olju opraženimi belimi krušnimi
drobtinami). Pri duši so mu mačke, psi, krave, osH, prašiči, ptice
pevke, pivke, ribe, sme, kiti, piščanci, ovce, bobri, zebre, žirafe
— nekateri zaradi prehrane, nekateri zaradi lepe podobe in pre-
ostali, ker mu nič hudega nočejo. ...
še nekaj na zunaj: je znatno visok človek, krepak, ima čevlje
— začudenje še ni potrebno, ampak zdajle piše — številka 49.
Hubert sem-tja piše pesmi; ena:
Sezidal sem si svinjski hram
tam notri n prašičev imam.
Vsak dan jim nekaj runkle dam,
potlej pa delajo ham-ham!
O njegovem psu pozneje, toda piše pesmi, ker ve, da so si psi
in gospodarji podobni.
Hubert ima neverjeten smisel za humor, morda bolje: nena-
vaden. S tole zgodbo prepogosto kratkočasi gostilniško omizje doli
v vasi:
Lepega dne sta dva strnada močno in lepo prepevala na bri-
novem grmu, naenkrat pa je starejši utihnil in molčal do večera
kot globokomorska riba, čedasi je znano, da so stmadi po rodu
ptiči. Kakorčimsi je legla noč na zemljo in je zagorelo milijarde
zvezd na črnomodrem nebu in se je iz šuStečih poljan med pre-
zrelimi poletnimi travami oglasila nežna-otožna mraova pesem,
je omenjeni strnad-molčečnež kakor noč lerjel, a k počitku (noč
počiva podnevi).
Najbrž je v življenju vsakega človeka st\ar, s katero se nikoli
ne sprijatelji; takšen je tudi Hubert. Gre za eksistencialno in
esencialno razliko med Hubertom in znanim oblačilnim predme^
tom hubertusom. Nikar teh pojmov enačiti — res pa je, tudi.
Hubert nosi v mrzlih dneh topel hubertus.
Hubertu se večkrat dogajajo čudne zgodbe, viteške, pomorske,
splošne popotne, lovske in dmgačne — najbrž bo tule v bližini
tudi katera. Toda zaradi teh ne dvomiti o Hubertovi duši ali da
bi kdo krožil pred čelom: bzzzzz. Hubert živi na samem, poredko
stopi na vas, poredko kramlja z ljudmi.
Kočo si je prav lepo uredil; z zadnjo steno je prislonjena k
smreki, pozimi sneg počasi polzi na streho, poleti je senca, sp>o-
mladi in jeseni kaj drugega, koristi zmeraj. Preudaren možak!
S smreko vred je vse na jasi, rob gozda jo zapira pred pogledi.
Najlepša so zgodnja zgodnjepoletna jutra; cmokata v staji (prej
131
so bile ta movce), prosjačita za krmo, pes se valja po rosi in Hu-
bert si umiva noge (jutranja nosa je za te opravke dosti boljša
kot večerna, pravi). Prvo sonce razpira pticam peruti, Hubert
se pretegne. živino spusti na pašo.
Vol Fram, krava Miru in pes Nik bredejo po bičju in ločju
in grmju, trava je bila kaj vejo kdaj pokošena, visoka je in sočna,
vmes prepelice, zdolgočaseni zajci.
Vol Fram otožno zamuka, sonce že visi kar sredi neba. Tako
sem se nažrl, da mc vamp boli! Ne zganjaj hrupa, opominja krava
Miru iz sence, pa žveči, žveči. Slina se počasi cedi iz gobca na
taco, s katero si podpira glavo; že kaj premišljuje. Pes Nik pusti
pol zajca, zavzdihne Govedi neotesani, nebogljeni, kaj si pesnik
bolj kot miru, pa ga m! Ali mulita ali žvečita ali mukata ali pa
vama po vampih kruli. Poslinjata se po tacah in kolena imata
zelena od travnih sokov. In v meni se pretaka poezija. Poj, poj,
midva pa prebavljava, sta rekli govedi ob takih prilikah.
Pasji mladenič / prepevam na glas / luna počiva / spiš že vsa
vais.
Tako so vse paše, včasih druga pesem; pes Nik pravi poema.
Vol Fram precedi zeleno slino po hrapavem jeziku v goltanec,
vamp je splahnel, prijetna napetost. Popoldan bo in jesti bo treba
— svet je reprodukcija, pa bi moral biti kreacija, vzroji. Pomiri
se! z blagim glasom krava Miru.
Pot je bila strma in med skalami, redkimi grmi — to so taki
grmi, ki jih je malo, na par korakov so vsaksebi. Končala se je pod
oboki mračnega gradu na vrhu pečine, po kateri so je zdajle vzpe-
njal junak Vilhelm. Stopal je počasi, preudarno, udarci meča ob
okovane golemice, pot mu je tekel s čela in drugod, pred njim
pa je rasla podoba ljubljene Gladijole, hčere častivrednega feud-
nega gospoda, ki je na dedni posesti bival onkraj Velikega gozda,
prepolnega neustrašnih izobčencev. Presrčno je ljubil Vilhelm
Gladijolo in nad mečem je prisegel njenemu očetu, da jo bo rešil
iz mračnega gradu na vrhu pečine, kamor jo je bil zaprl hudobni
klativitez Svinjsko srce. Poudariti pa je treba, da je bil Svinjsko
srce hraber, pravzaprav sila spreten in neustrašen bojevnik in
s klasičnim orožjemu mu zlepa ni bilo moč priti do živega in še
podnebje na pečini mu je bilo v prid. Vilhelm se je bil zato poprej
dobro izuril na bližnji planini, da bi se navadil na oster višinski
zrak.
Zlagoma je Vilhelm krenil proti gradu, srce mu je butalo, misli
so slikale snidenje z ljubljeno gospodično. Globoko v junaku pa
je kljuvala črna misel: nasprotnik je močan, brez boja se ne
bo podal. Pa se je spomnil prisege nad mečem in si zašepetal, da
reši lepo Gladijolo, četudi plača z življenjem; je mislil svoje ali
lepe Gladijole življenje? Že je stal pod visokimi grajskimi zidovi.
Stopil je v zavetje gostega bezgovega grma, odpočil bi si in pre-
udaril, kako napasti.
Medtem je bil lep sončen dan in Hubert se je odpravljal na
lov. Uloviti je hotel nekaj navadnih zelenih kobilic, da bi jih doma
opazoval, kako skačejo. Razmišljal je, da je to v resnici zelo
majhna žival, le nekaj sto tisoč valovnih dolžin rdeče kadmijeve
svetlobe meri, v metrih še manj, in težko je reči, da greš na lov
nanjo, še pravi čas je to preudaril in se odločil, da se bo raje
sprehodil, vmes pa nabiral kobilice. Napotil se je v sončne in
132
senčne loge, sklepal je, da bo v prvih ali drugih naletel na množico
kobilic. Toda izprehod se je nekako izjalovil.
Odšel je iz koče in ko je obšel štiri vogale, je bil spet pri
vhodu; ker se je po tem postopku nerodnost še dvakrat ponovila,
je sklenil drugače: stopil je od koče proč pravokotno na glavni
portal, drugega ni imel, a je prišel v spalnico. Ko je poskusil še
drugače in stopal nekaj korakov s prednjo steno vštric, meneč,
da bo tako vendar zapustil hišo, se je znašel na podstrešju in se
prav grdo zavil v pajčevino, z golenjo je udaril ob nekaj. Spoznal
je, da so se stvari pač nepričakovano zapletle in moral bi se te-
meljito razgledali; niti ni bil več prepričan, da je v svoji bajti
ali sploh kje. Tipal je po podstrešju med pajki in starimi rečmi
in ravno hotel privzdigniti kos strehe, videl bi ven, naenkrat je pa
treščil v izruvano korenino, v gost bezgov grm in v junaka Vil-
helma. Oba sta bila začudena, prestrašen le Vilhelm in Hubert
ga je miril in tolažil. Prav ničesar ti ne bom storil! Pomirjeval
je že kar Hubertov izgled: preprosta kmečka oprava, raševina,
širokokrajen klobuk, grčava popotna palica in cula, malica. Vil-
helm si je oddahnil in izdihnil zrak, od katerega se je bil že lepo
napel. Predstavila sta se in Hubert je mladeniču dal nekaj na-
svetov, kako rešiti lepo Gladijolo.
Vilhelm se je vzpel na bezgov grm, od tod na akacijo, na hrast
in čez obzidje. 2e se je slišalo vpitje, kmalu meči, dvižni most je
udaril po jarku, iz gradu sta pridivjala na črnem vrancu Vilhelm
in Gladijola. Poslovila sta se od Huberta, zahvalil se jima je za
prijetno popoldne, odjezdila v dolino in zrla v prihodnost.
S prihodnostjo je pač tako, je premišljal Hubert in nabiral
kobilice, da vedno pride, ko preteklosti že zdavnaj ni več, pa tudi
sedanjost je ravno minila.
Medtem je prišel s hriba, še med jelševjem, bukovjem, bo-
rovjem, skozi mešan gozd proti robu, je bilo že svetleje, drevje
redko, tam — njegova koča. Bil je spet doma iri v sedanjosti.
Vol Fram, krava Miru in pes Nik prihajajo s paše, z lova;
nažrti, umazani, veseli. Vesel jih je tudi Hubert, najboljših pri-
jateljev. Večer ččrrr, črr, ččrrr... Vetrič upogiba trave, drevesa,
ččrrr, črr, ččrrr. .. Rumenozeleno, že modrozeleno, že modro,
črnikasto. Noč upogiba hrbte, kolena; vse, kar je Hubert preživel
kar je zdaj sveta, je hkrati v njem, duši in davi (ne danes zjutraj
— nocoj!). Pes Nik naganja luno, govedi še skoraj spita, Hubert
pa je čisto sam — Hubert leže na hrbet, roke pod glavo, buli
v zvezde, noč se mu k telesu še dobro prilega, malo je tesna.
Jutro je čisto navadno; živali so šle na pašo, na lov, Hubert
pa bi si rad pogledal, kje sploh živi, kakšna je njegova koča.
Gre spet na podstrešje, lahko bo srečal Vilhelma ali še druge.
Prah visi na soncu, ki leze skozi špranjo v strehi, zato je mrak
kar svetel. Naokoli sam umazanija, skladovnica knjig, razcefrani
koši, kopica sena — pa kaj, je na travniku ali kaj hudiča? Odstopi
dva koraka, udari s peto ob skalo, čevlje ima trpežne kovance,
stoji in gleda, od zgoraj pa mu v čevelj priteka voda. Obrne se in
vidi, da je na morju, eno nogo ima v vodi, drugi čevelj si je
obrisal na skali, sonce pripeka v hrbet, raševina je res vroča, izpod
širokokrajnika mu teče po licih in senceh, malo v oči, v rokah
grčevka — dokupil bo trnek.
133
Ali je mogoče, si misli, bajto zgraditi tako malomarno, da
imaš en konec podstrešja na travniku, drugi v srednjem veku in
tretji na morju?! In najbrž to še niti ni celo podstrešje; če bi
ga bilo kaj na vasi ali kar v gostilni, bi si prihranil dober kos poti!
S prstom si kane kapljico morja na jezik — saj je že prej
verjel, da je slano — sezuje čevlje, sleče vrhnjo opravo, klobuk
obdrži na glavi in se v gatah sprehodi po zobati obali; podplati
trpijo. Pride do peščine, se gre shladit v vodo, ven in zdaj meče
žabice. Vse polno je lepih ploščatih kamnov, za dlan velikih, ki
lepo poskakujejo. Ena, dve, tri štiri, pet... Hop, hop, hop, hop .. .
Ena, dva, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem ... Tale kamen se mu
pa zdi posebno primeren:
Ena, dva, hop, hop, pet, šest, hop, hop, sedem, osem, hoop!
Hubert čaka, čaka. Misli, da je čisto nor, kar je pa skočil! Kamen
lebdi pet metrov nam vodo in mogoče trideset korakov od obale.
Hubert ga začne obmetavati z drugimi kamni (brat brata!), sploh
ne zadene — kaj če? Je že mračno in je lačen; en kamen gor
ali dol — Hubert od lakote pozabi na ija: gori ali doli.
Že zgodaj drugo jutro se je pokazalo, kako nevarna črka je i;
špičasta, mirnogrede se kaj natakne najo, še kaj hujšega! Zgodila
se je nesreča: Huberta so zbudili glasovi — pogledal je iz špilje,
dva smokvovca ob vhodu, senca, in zagledal ribiško barko. Peljala
je skozi preliv, ribiči so vlekli mreže iz morja in ribe iz mrež, kar
na lepem pa so treščili v Hubertov lebdeči kamen — jambor se je
prelomil in sunil starega ribiča z ribo v naročju v morje. Kamen se
ni premaknil. Hubert se je zresnil.
Popoldan je priplula večja ribača in vrgla sidro pod kamnom
— s krova ga je lahko človek prijel. Pristopil je močan dedec,
odložil pipo, pljunil, ribe so se skoraj pobile, in prijel kamen.
Z eno roko, z obema, obesil se je nanj, se dvignil z brado do za-
pestij, se spet spustil na krov, ruval sem-tja, ladja se je tresla,
kamen že ne. Ko je obupal, so mu prinesli lesen bat; ob prvem
udarcu se je razklal. Težkemu železnemu kladivu se je prelomil
držaj. Navezali so kamen na vrv, pognali stroje, ladja se je sko-
raj prekucnila na hrbet, vrv se je strgala. Odpluli so.
Potem
sta
se
nekaj
dni
dogajala
le
morje
in
nebo.
Obenem
pa
je" '■
Hubert
zdel
v
špilji,
udobno
SANJE, še: kaj je v minusu
Orjaški črni biser
z vihravimi lasmi,
zlepi jih sol.
Amfora razbita,
zlepi jo sol.
X
Morje;
skozi ožarjeno rano na nebu kaplja vročica.
Valovi, zrak migljajo,
pod oljkami vete, siesta.
Pesek iskreč,
drobeč,
skeleč,
ščemeč.
134
se
je
že
namestil,
nastajala
je
njegova
največja,
najlepša,
najgloblja
poema.
Kos
svinčnika
je
vedno
nosil
za
klobukom,
papir
se
že
najde.
Ce
nevihta
podi
oblake,
dež,
Hubert
piše.
V
špiljo
se
je
zavlekel,
zastrl
vhod
z
vejevjem,
samo
svetlobe
je
nekaj
spustil
k
sebi.
Utrudil
se
je
kdaj
pa
kdaj,
zasukal
oči
h
pesek valujoč,
iščoč,
pojoč,
jokajoč.
Dan in noč,
dan je noč.
Ožarjena rana na nebu se celi,
drsi k obzorju,
vročica popušča.
Y
Rdeča luč,
čez cesto
glava pade.
Ledeno bliska giljotina,
zbrušena,
lepljiva kri.
H kladi stopi zguban človeček,
let v njem drhtijo,
nasloni glavo
in škrlatna kapuca ob njem radostna trepeče.
Odveze vrv
in rezilo zdrsi,
zasika
in zareže.
Z
Vse več ognja z neba je v morju.
Mrak se plazi iz špil v drevesa,
iz školj v ljudi,
drevesa so že polna,
že ljudje,
leze f>o kamnih,
žre borove iglice,
Vse polno je teme,
goste, trde
in hoditi skoznjo je utrudljivo.
A večerni sprehodi ob obali so tako prijetni!
XY
Nekaj votlih ribjih glav,
naplavlja haloge,
morje pa priteka,
odteče.
XZ
Tema je najpogostejša,
ne gre več skoznjo,
v vseh smereh so poti zaprte;
le še skozi polnoč je mogoče priti.
135
kamnu,
se
čudil,
bal,
da
bo
na
podstrešju
z
glavo
udaril
obenj.
Zmeraj
ni
moglo
deževati.
Hubert
je
sedel
pod
smokovcema,
še
pisal,
pisal,
prisluhnil
škržatom.
Čudni
fantje,
je
mislil,
za
prazen
nič
drgnejo
z
nogami;
je
res,
da
se
lepo
sHši    _
in
dolgčas
bi _
mi
bilo
brez
te
živine.
Ampak,
če
bi
ja2
Morje mora šumeti pod skalami,
naplavljati razpadline,
valovati na gladini,
odnašati pesek,
utapljati ljudi.
Oseka bo že zgodaj odkrila sonce.
YZ
Riba žre,
vroč gobec ima
in segreti zobje ji smodijo ustnice,
kaplje krvi izparijo;
človeška kri se pretaka po žrelu.
XYZ
Zjutraj letijo galebi za soncem;
toliko mirnih noči na zjedenih skalah,
z nogami v penah
in telo lebdi na šumenju.
S krili trgajo modrino,
za njimi se spet zgrinja,
le življenje jih vleče k tlom,
potopiti se v zeleno.
Nekega dne bodo našli ribo,
človeško kri bodo srkali iz droba.
Nova neznanka U
Med algami je,
med vetrnicami
in se vrtinci in vabi in žre;
riba z osmojenim gobcem,
ljudje v njej,
v minusu.
Tesnoba pritiska
in duši in cefra in ni sledov,
da bi ostali.
Nekega dne bojo našli brodolomci
na samotnih vzljubljenih peščinah,
na nemih obalah
utopljenca,
ki jih bo prosil za skromen pogreb.
Nova neznanka V
Opoldne je tak mir!
Svet je potopljen v olju,
zrak je ogenj,
zemlja je ogenj,
voda-ogenj.
Le skozi oljko kaplja življenje,
olje leno.
136
imel
tako
urne
noge,
cel
svet
bi
prelezel!
Hubert
sanja:
po
morju
bi
lezel
in
zraku,
na
kamen
bi
šel...
Ko
bi
le
imel
ški-žatje
tace!
sonce omoteno,
lebdi sredi neba in galebi.
Najnovejša neznanka
Samo še blodnja in samota,
ki sta v vseh trenutkih najbližji.
Izkljuvane oči,
mrtva ptica,
ničesar pa ni v vetru,
v krikih,
v rjovenju,
kaj malega v zavesti,
izginja,
blodi,
išče: kam?
Mogoče gor, navzdol: kam?
Obrežje se odmika.
Posmrtni zapis
Minus je urad
za izgubljene predmete in ljudi,
za čudne dogodke:
v pesku so stopinje,
pa ni nihče tam stopal.
Hubert je pravkar končal poemo, zdaj se sprehaja po obali,
v vsako špranjo pogleda, v vsak zalivček, vsako školjko pobere
in jo previdno položi, kjer jo je vzel, zaplava, se sonči, ujel bi
ribo; lepo je.
Tačas je preliv poln ladij; letalonosilka, pristaniški vlačilec,
težka križarka, krhki rušilci, prihaja ledolomilec. Na obali je
topniška baterija. Inženirji so naredili nekaj načrtov; kamen ovira
promet skozi preliv. Hubertova špilja je v nevarnosti.
Načrt z letalonosilko: lahki avioni na njenem krovu lahko pe-
ljejo tudi po pet sto kilogramov bomb — vse to bi lahko v zapo-
vrstnih naletih zmetali na kamen.
Načrt s pristaniškim vlačilcem: privezal bi se na kamen in
ga poskusil potegniti, nekam, kjer bi ne motil prometa — pa naj
ostane v zraku, če že mora!
Načrt s težko križarko: ima topove kalibra 500 mm in to bi
že lahko zaleglo.
Načrt z lahkimi rušilci: imajo sicer slabše topove kot težka
križarka, toda so urnejši in bi kamen obsti-eljevali zdaj z ene,
zdaj z druge strani in ti izmenični udarci bi ga spravili iz ravnotežja.
Načrt z ledolomilcem: je močan in trden in bi kar s klju-
nom odrinil kamen na primernejše mesto.
Načrt z obalno topniško baterijo: to so neverjetno hitri topovi,
pa tudi zadetki s kopnega so natančnejši kot z ladje. Kamen je
mogoče dotolči samo s hitrimi, da! prehitrimi udarci.
Ko so preskusili vse načrte, je kamen lebdel na svojem
mestu pet metrov nad vodo in mogoče trideset korakov od obale;
137
čisto počrnel je bil od topov in drugih nevšečnosti. Dva rušilca
sta počasi tonila, vlačilec je ležal na boku in napol gledal iz
plitvega morja, topniška baterija je bila razmetana po obali, ko-
lesa v zraku, na letalonosilki nekaj razbitih letal, križarka in ledo-
lomilec pa sta vsak na svojem koncu hitela iz preliva. Mrtve ribe,
škržati mrtvi, oguljeni bori. Hubert si je namočil in razmehčal
trdo kožo na petah. Pogledat je šil svojo prvo špiljo, rekel: Ljudje
so res nepotrebna bitja na tem svetu! in odšel v svojo drugo
špiljo. Bila je prostornejša, skozi špranjo se je prerinil v votlino
zraven: malo svetlobe in lahko je videl vodo, globoko spodaj se
je od morja svetlikalo, še dalje je mogel, obul si je svoje kovance,
oblekel raševino, s palico tipal predse, z glavo že skoraj udaril kak-
šen kapnik. Res, pravo podzemlje, ampak še ga je bilo in je stopal
naprej. Zrak je postal svež, gozdni vonji, čebele brenčijo, listje
šumi: Hubert je tu, pes Nik prihaja, vol Fram in krava Miru se
danes nekoliko dlje paseta. že od daleč vidi: s topovi in letali so
mu pošteno razdejali streho, sleme se je vdrlo, ropotija leze ven,
pajki. Zaradi enega kamna zganjati tako reč?
Večer je, ne čisto navaden. Hubert zakuri ogenj. Tudi vol
Fram, krava Miru in pes Nik sedijo v vlažni travi, pekli bojo
krompir, Hubert bo prebiral pesmice, krompir bo začel ščegetati
v nosu, žgal bo v ustih, prijetno spolzel v želodec ... Goveda imamo
vampe, se pritoži vol Fram, in jaz tega ne bom trpel, tega z že-
lodcem! Prav, pravi Hubert, sem pač o sebi premišljeval, jaz
nimam vamp>ov in jih tudi ne bi hotel imeti! Cele dneve bi moral
biti na paši, da bi napolnil takšen ogromen prostor — in nobenega
od tistih lepih krajev ne bi videl! Tudi jaz bi si jih pogledala,
reče krava Miru, če me spraviš na podstrešje! Grem zraven, samo...
zajca slišim ... Hubert bere:
Mali osel milo joče,
ko osata se mu hoče.
Sta ta človeka, 0'sel in 0'sat, z Irske? ugiba krava Miru. Hubert
že bere dalje:
Mali sem teliček Mlekodrim,
ko bom velik, v vola se zredim!
in ne sliši vprašanja, vol Fram tudi ne odgovori, ker se spominja
mladosti. Krava Miru ga opominja. To nisi ti, ta je imel naše in
angleške stariše, saj se iz imena vidi!
Hubert prisluškuje: gozd drhti, veter mu kaj pripoveduje.
Gleda: luna; spomni se plime in oseke. Spet bom šel na morje!
Ponoči je svet kaj čuden! Govedi spita, čez velikanske oči sta
obesili veke, rep lepo priložen telesu, gobec s slino prilepljen na
steljo, zaspali sta sredi jedi: par trav gleda iz gobca. Dihata glo-
boko, glasno, zelo preudarno. Včasih udarita z repom ali zmigata
z uhlji: noč je čisto svetla in muhe ne r>očivajo. Vol Fram menda
sanja, malo mu gre na smeh; ali ga stelja žgečka po nosu. Pes Nik
nekaj časa spi, gre spet v hosto, grmi ga mlatijo, v mokri travi mu
drsi, skoraj pade v potok. Hubert spi čisto navadno.
Zjutraj gre Hubert na podstrešje. Previdno, da ne zaidem!
si reče, rad bi popravil streho. Podpre sleme, krivo stoji, v vetru
138
bo najbrž škripalo. Odtrga razcefrane-osmojene skodle, pes Nik
jih skoraj dobi po buči. 2e spet me zmerjaš! zabevska proti strehi,
Tudi jaz imam glavo! Hubert je preveč zaposlen; prinese nove
skodle, sede na sleme, zabija, počasi se premika od srede proti
robu strehe. Tu je luknja večja, zleze s slemena na lestev, spleza
navzdol, zverinski glas pa ga ustavi: Ti butec, a smo rekli da
ladje ne bomo flikali?! Hubert pogleda: mračen orjak se sklanja
čez ladijsko ograjo in mu žuga s kratko sabljo, on — Hubert —
pa se ziba na vrvni lestvi ob premcu, v rokah drži lesen bat in
skodlo, kup skodel je še na viseči polici nad vodo, v ustih par
žebljev — niti Mu! ne more ziniti. Porebi se v podpalubje! Hubert
izpusti žeblje v morje, bat in skodlo odloži na polico in kar skozi
luknjo v premcu izgine. V trupu je vse polno: enonogi debeluhi,
enookci, z meči preorani obrazi, kosmati, s kitkami; svetijo si z
baklami in odnašajo zlate palice in podobno na krov, v čolne.
Hubert dela. Vsi so oblečeni v pisane cote, kaj svilenega mora biti,
on pa v raševinastih hlačah brez kake prave barve in rumenkasti
srajci iz hodnega platna; bosi so ali imajo cokle, on pa svoje
težke kovance. Komaj se malo razgleda, že mu dva ali trije po-
nujajo zlato ali damaščanko ali ruto za srajco: Iz Indije si jo
prinesel, a ne, prijateljček! Ali si jo pa našel na kakem beneškem
kapitančku, aa?! Hubert molči in gre na krov. Spet sreča mrakob-
neža: Kapitan.,. mu reče. Ja-a, uganil si, prijateljček, ampak jaz
pa tudi — nisi naš, nisem te še videl — najbrž boš visel, se mi zdi!
Hubert mu razloži, da ne ve, kako se mu je zgodila zdaj še gu-
sarska zgodba, pove mu, kakšno podstrešje ima, da je včeraj že
bil v tem prelivu, ampak takrat so bile druge ladje in kamen je
lebdel v zraku. Pa včeraj smo se mi spopadli — tamle, vidiš, gori
Morska vetrnica, njenega kapitana sem pa takole! S palcem na
desni roki povleče z leve črto čez vrat. Jaz sem pa Sinjeoki —
vidiš na jamboru mojo zastavo: lobanji sem izrezal luknje za oči
in kadar je lepo vreme, sonce, nič oblakov, ima prekrasen sinji
pogled! Potem prime Huberta pod roko in ga potegne v kajuto;
prav pohlepno svojat imam na ladji, ampak na meče se spoznajo!
Vidiš, srajco bi rad, jaz pa ti dam tole ruto in sabljico. Hubert
si zaveže nato na tilniku, poprosi za pas, da bi imel kam obesiti
sabljico, tačas pa je tovor že v čolnih; ladjo zažgejo in odveslajo
mimo Morske vetrnice, v tej smeri je včeraj odplul ledolomilec,
iz preliva. Tu je že odprto morje, toda kar obale se držijo in hitijo
v globok zaliv proti visokemu previsu. Hubert težko vesla, vsi
naokoli so že mokri, Sinjeoki pa se reži: Lej ga, kmetavza, saj
zna... Cisto pod previsom so, morje se razcepi in zaveslajo pod
skale; kakšnih sto ali nekaj več čevljev nad vodo zastirajo sonce.
Rokav je že širši, na koncu majhen zalivček in zasidrana trijam-
bornica. Zlato shranijo v skale, čolne zvlečejo iz vode in privežejo
na ograjo, na srednji jambor obesijo sinjeoko zastavo in razpnejo
jadra. Prav previdno izplavajo ven na morje.
Hubert je v košari na sprednjem jamboru, z velikanskim dalj-
nogledom zija naokoli; povsod morje, plavajo pod soncem, pri-
jeten veter. Voda je mirna, temno zeelna, bolj proč modra, še
dalje: zlata; Hubert zeha in zapira oči. Včasih se Sinjeoki zadere
Ali kaj vidiš? Ja, pravi Hubert, morje! in Sinjeoki se reži. Drugi
gusarji krmarijo, napenjajo jadra, radovedno gledajo nebo: sonce
139
jih prehiteva, najbrž bo večer. Kuhinja cvrči, diši, smodi. Po ve-
čerji pesmica:
Iz globine
riba šine,
vsa vesela
je brez dela.
A z gladine
v temine
urno plava
siva glava.
Kar brez trupa
v vodo upa —
to je sloki
Sinjeoki!
Kje maščoba
je, grdoba?
riba vpije,
z repom bije.
Naenkrat je veselja konec. Zapluli so v nevihto; bliska, potem
že dež, navsezadnje vihar in ladjo drevi proti pečinam. Noč se
gosti, morje in obala sta trdno skupaj, ladja kar na lepem na koncu
morja, na robu obale. Trde pečine parajo trup, gusarji v pisanih
cotah letijo po zraku, Hubert iz košare na jamboru pade skozi
razdrto streho na kopico slame na svojem podstrešju. Spet svetla
noč. Pobere se iz prahu, si stepa seno. Nekaj pa pade na tla. Hubert
tipa naokoli, takle kamen najde.
Previdno leze s podstrešja, lahko bi zbudil govedi, premišlja:
Kako čudne zgodbe se mi dogajajo, ampak bog ne bom nikoli!
140
Vladimir IMemon
JUTRANJE DOMINE Z BIKI
Lepo popoldne,
mar ne, draga gospa — dovolite
ah, kako dišijo pomladne kakteje
in tulipani pa šmamice
in nageljni pa bele narcise
vidite, človek še pomisliti ne bi smel
na življenje, ki nas čaka za vrati
rajskega parka,
tako blizu naravi. Naravi, gospa
da bi najraje odvrgel to grozno
navlako z, oprostite, telesa
in zaživel na način,
ne zamerite,
divjaka
dobesedno — divjaka!
Oh, vi porednež, vi — modrijan
Vaše oči, prelepa,
me spominjajo na dvoje drobnih spominčic,
v kristalu jutranje rose opranih
nabranih z nedolžno ročico deklice petih let
Ne govorite mi no o kristalu,
gospod, je tako grozno drag
Kaj kristal,
kaj zlato, kaj briljanti,
dragulji, dijamanti, opal,
kaj sedmera bogastva sveta
zaprta po največjih bankah ...
ob pogledu na vašo čudežno polt,
na vaše drobne prsi, da,
skrite za rožnato bluzo,
na vaše nežne nožiee
in ritko, kako se v ljubki hoji maje,
pomislim nehote — ooo
na ... razbrzdano polje — Maneta!
Ah
gospod
vi ste pravi —
poet!
ooo — la politique
Z razpetimi jadri plovejo
dolge ladje v pristan
moje pozne noči
in prazna obala izstopi
iz časopisa na mizi
ooo — la politique
S plimo bežijo
rumeni delfini
141
v eni roki nosijo mesečino •
v drugi vest neveselo zate ,
moj bralec predragi
da si še kdaj morda
naskrivaj
tiho, prijateljsko seževa v dlan
ooo — la poIitique
Niti pozabljenih alg '
ležijo zapredene
v niti razgrnjenih plaščev —
školjke
ne zamolčijo
o j ne zamolčijo
Veter tre izgubljene poti i
In vsaka noč melje ogledala I
z mojo drobno podobo |
v steklenih očeh — j
veselo
ooo — la politique
Le redko se dvignejo lepi glasovi ;
iz tišine peščenih sipin
skritih v senci peruti j
pločevinastih galebov — .
kot bi se bali prijetne dolžnosti j
ali kakor da bi morale z jugom |
zapihati nove, obilnejše plime !
Sanje, dragi moj, sanje *
V bledih travjih nad skorjo iščem svojo podobo
pod brezo na poti domov
v vročih zrnih asfalta
In mi je čisto vseeno — je m'en tous l
kako skačejo vrtiljaki
srečnih
zgodovin?
Hej, brezskrbno zaprte oči
Pridene prijazna koketa ^
Morje, vidite Morje, mili moj, lepi fiff?
ooo — la politique
In — voilži — zadnji kanjon pred pogledam na —'
morje, oh to čudovito morje
prepolno čarobnih besed
liže v ritmih valujočih ;;
krhke čeri mojega dolgega molka '
prepolno '
dalji nosilo semena 1
moje krepke in prave ploditve
Sredi križišča varljivih neznank
stojim
142
ne da bi vedel kam naj se obrnem
debeli šoferji kričijo na hupe
mogočnih kamijonov s prikolico
in res ne vem kam naj bi šel
kakšna je pot
Tole, gospod, ste pa tako fino povedali,
kajne, Rozi?
ooo — la politique
Neskončno lepih poti
pelje
čez rdeči ocean
mlad sem
in zdrav, hvalabodu
daljne dežele odpirajo boke
svojih brhkih žend
moji poskočni radovednosti
Težak je moj boj
in negotov
oj kako negotov!
Oj kako me zagrabi pred rampo za grlo!
Kakor kakšna huda bolezen
Ali kakšna strašna starka
Ali kakšen sajast kombajn
Ali kakšna visoka napetost pred Smrtno nevarno,
prav zares
Ob morju so speljali krasno železnico
in vsako jutro gledam dolge dolge vladce
ki peljejo v nove noči
Rad bi umrl mlad,
kot Grki, gospa,
ampak ne prekmalu
ooo — la politique
Ponavlja omamljen hudičev refren
ooo — la politique
damica s sivim klobučkom
leti
z belo psičko krog vratu
stanu se žlahtnega rada spominja —
kadar njen vitki život
vroče kliče k dotiku
krepkih moških ...
ooo — la politique
koliko misli pregrešnih
zavitih v zaveso prahu —
kar povej, ljubi prijatelj,
naravnost, brez praznega strahu
Ja madona pa še ta:
ooo — la politique
143
z mandragolo spečan
z obljubami napolnjen —
lačen kot pes brez denarja
tavam po ulicah
sanjskega mesta
Izkašljaj se divja moč motorjev
pokaži, kaj zmoremo
kadar nismo sami
žalostni
in mokri do junaških kosti
Vročino dolgega mraza nosimo v sebi —
kdo si upa reči da ni tako?
ooo — la politique
Pesem se moja vije
v nedogled
pa prišel je čas
da glasno zapojem —
O BIKIH
o j le joči o j le stoči
solze padajo na tlak...
mi pa gremo en dva tri
kmalu bomo v afriki
pamik reže brazbo v brazdo
Pozno popoldne
v j)oltemi
v belo zastrti kajuti
opravljam svojo dolžnost
Odpiraš se, ljuba
kot morje pred barko nasilno
kot svet kot ženski cvetovi
Daj, zdrži še malo ...
Se bliža vihar in lačne ujede in krik in rad6sti...
pa pride tak vetrič
poreden vesel
vihar nam odpiha
ujede spodi
namesto radosti so tožbe
oj tožbe
Naj morju ostane madež krvav za spomin
naj ribe opravijo z mojo nesrečno goloto
Kajuta se močno zaziblje
stroji ropočejo v prazno
morje se peni pod ladijski bok —
žvižg
in vse je mimo brezčutno kot malo poprej
No, pravim — pa dajva še enkrat
Jej jej navihano žugaš
Ti moj nenasitni bik
144
Plovi plovi moja bai^ka
upov in snovanja
trčbuh tvoj skriva tisoč stvari
kino igrišče za tenis bazene
tvoje temnopolte sužnje
z belo tančico čez prsi
pojejo pijejo plešejo grejo
v |K>steljo ljubic pogrešat spomin —
oj stihi čarobni na hrbtih igrivih delfinov!
Na drugi strani sveta
za gorami ledenih oblakov
se trže železo verig
gorijo betonske ograde
črede temnih bikov
teptajo pomladne gozdove
kot težki buldožerji
rojeni v mraku strojnega olja
pred njimi miruje drobno brstje
v štetju sekund do smrtnega udarca
za njimi — razdejanje kopit
Od sonca — vodnika
kapljajo težke kaplje krvi
razbolele nozdrvi slepe oči
jekleni rogovi
sokovi moči sveta ženejo mišice
v kriku po dajnih samicah
v zraku zavdarja po kislem bobnenju bodočega parjenja
seme izgubljeno na poti drsi
po polomljenih steblih zemlji med boke
ooo — la politique
Pred morjem se ustavijo —
tiho gibanje valov rdi
večerno poslavljanje sonca
tramontana božajoče prinaša vonj po soli —
in nemih močeh, skritih na dnu,
med algami in peskom
Postanejo za trenutek — dva ...
čuden strah jim silne mišice hromi...
potem zarjovijo
da strese se zemlja in nebo
zarijejo brazde globoko v valove
vse tja
do koder seže temni klic
Štiri dni in štiri noči
plavajo strašni biki,
dokler se peti dan ne prikaže
daleč na bledem obzorju
drobna
bela
pika
Biki zarežijo kot lačni volkovi
145
pred nočnim napadom
s pohotnimi morskimi psi
grejo v pošastni korak
Pod večer petega dne so pri ladji...
Okrog dvaindvajset po srednjeeovropskem času
splezajo,
neustavljivi —
krvava pena strasti se jim cedi
iz razdraženih gobcev,
na speči krov ...
Na tem mestu te zapuščam,
dragi bralec,
saj moje nežno pero
ne zmore teh strašnih grozot
in roka se upira
srce ne vzdrži...
ooo — la politique
Je mar moja ta pravica
ko iz stihov cvetje pletem
so mar stanovalci duše
zrasli iz moje Politique?
Neznani
kakor v rani trgani mostovi
nežno stopajo nazaj z bregovi
moje žlahtne Bucolique.
146
Janez Strehovec
CARMINA OCCULTA
1.
Spusti pusta spužvasta usta z verige.
Riž strtili mrzlili jeter namoči v kri in zavri.
Iztaknil si levo oko in kruljav prikrulji v ris.
Iztisni si akno, posvaljkaj jo in s čebulo zauži.
Potegni za zvonec in natakni si polietilenske peruti!
Iztegnjeni zvonec bo zvoneče izvotlil trapez.
Črne črte se bojo mrzlo in strmo pritrapile zraven.
Treba je sejati le sluzne lise lila svetlobe. ;
Sleči oblečeno, razbarvaj obarvano, razsmradi smrdljivo!
Razparaj razporke, uzri in zauži kvintesenco kožnatega kraljestva.
Videl boš sedem zvezd in sedem ključavnic.
Ključ imaš. Ni slabo. Spikni Sotono.
2.
Dan si v laneno rjuho v krogu golih rož brez ljubezni.
Dan je petek, morje mrzlo, sonce v lužno rdečem plašču zime.
Hijacintne pinte so obešene v stropu iz oblakov.
Vijolična srca so nabita v dojki rdeče astre.
■ i
Si se umaknil iz omake rdečega, bojazljivec? ...
Si se napil in odpočil pred videnjem mrtvorojenega?
Si se polizal in obupal in pal pred palačinko iz driske?
Si gledal gibe belih hribov, ko smo ga jedle še toplo velikega?
Dan si na mrtvokrtni krožnik v gosjem krogu golih rožnati prikazni.
Drisko jej, ti Iris ensata ukaže.
Mesečne krvi se napij, ti fekalistka Lilium rubellum zabiča.
Pojej se s kristali makovega urina, potrdi Dianthus chinensis.
3.     ■ , ■    -     '
Sakubi vaginalno popenijo, rabelj Daphnis ukaže drugače! '
Gledal si gibe belih hribov, jej jih, zaroči se z njimil
Prihiteli so ognjeni penisi z vpregami zelenih psoglavcev.
Odpeljali so te v pljučni sušilnik kentaura, v bolno ledvico titana:
Pil si se, jedel si se, nakarboniral svoj kalcij, magnezij. ■
Tolažil te je Jupiter s sliko sence senčnate smrti.
Crke so se popivnale v sigo nebesednih razmerij.
Vzšle bi desetkotne sanje, a nisi čakal, trajal si, piramidnik!    '
Prišla je bosa popoldne in si odgrnila tančico obupa.        i' :   ■'
Prišla je po trnih opoldne in si slekla tančico prezira.
Prišla je pobarvana, oblečena v nasmeh iz ljubezni.
Prišla je s sladostrastnim kladivom in te udarila, kamen!
147
4.
5.
žeja je v bezgovem bezlanju malo gor malo dol.
Gornji dol solznodolinskih thronob plesni tako in se razsmraja
drugače.
Treba je hiteti v prvih vrstah.
Izbirajo dvanajstkljuni ptiči, zašij jih, izberi si sam!
Oblečen v flogiston si se pobral v tankem črevesu.
Teci po morju, preskakuj apnene žile, občuj z ognjeniki!
Dvanajstkljuni ptiči so ti za petami.
To niso Cuculus canorus, Lanius excubitor in Paradisea apoda.
Ujet v psalme ptičjih glasov si zastal v vodnjaku.
Stal si na eni nogi, slečen šestih oči, obrezan, s skrajšanim imenom.
Kljuni mrtvih kljunačev so ti v presledkih padali na tilnik.
Zažgali so ti sanje in se skavsali za njihov pepel, goli ujetnik!
6.
že večkrat zakopanega so te izkopanega nesli v zvonenju.
Drenjali so se cimetasti mrliči in do pasu slečene blazne demonke.
Božali so te in jahali. Za kazen položili na kamen.
Kamen si bil ti in kamnano je sebe kamnalo.
Asparagusne prašiče so zaplesale v užitku spotaknjenega časa.
Vzšle so žive cize in se štrudlale levodesno in navkreber.
Padale so roke in noge in rebra zamork so trpinčila želve.
Zeleni konji so zbezljali. Zadnjice so jim plapolale plavordeče.
Pljuskalo je vse in čez sebe stran, navzgor, v okamenjenost.
Spočeti glasovi so se popištoljeno nakotili v besede.
Usmiljenje in sovraštvo sta se vzela, gnoj in svetloba je bila, ni šlo
narazen.
Purpurna prašiča je odvrgla kladivo. Uležena v pesem. Pojoče
noseča.
Umrl si v faličnem kipu in se naselil v sovraštvu.
Vozil si gibe med mislijo a in besedo na a v stavku, ki poje.
Sejal si barve sedemnajst dni mrtvih maternic na mrežnice deklic.
Posejal si svoje in sebe, vedel si, da moraš skaliti.
Zalivale so te rojenice fatusne smetiščne drhali.
Svaril te je Bog, te zapuščal in pozabljal predaleč.
Naraslo ti je sedmo oko, imel si troje ust, osemnajst jeter, več
vampov.
Naplodila se ti je zasanjska gazela in tretja perut vseimetja.
Odpiral si vrata in paral zastore cesarstva nerojenega.
Obedoval si trebuhe nosečnic, vampe Židov, tanke danke Bušmank.
Hodiš po morju mrtvih hudičev in zapaljenih coprnic.
Imenuješ se po vsem, ki je morda, je in ga ni, ostaja brez ostanka.
148
IVAN VOLARlC FEO
SPRAVA
sanje me spravljajo v obup
obup me spravlja v sanje
tako sem in tja grozno spravljen      ^
I
DEJSTVO IN MNENJE
B: irci so čisti kelti
S: jaz pa sem videl enega
tako umazanega
ŠESTI JANUAR
tomaž kralj j
bb king j
rela madrid j
i
SMRTONOSEN ;
je konj številka štiri
v primeru če so tudi konji '
apokaliptični |
A SI ZADET? !
šef i
je navajen voditi
voda
je navajena kapljati
kap
je navajena zadeti
CAS
vedro mleka na koritu
tonči teče
voda teče
ura teče
mudi se jim
KDAJ BO POMLAD
ena lastovka še ne prinese pomladi
tri lastovke še ne prinesejo pomladi'
tisoč lastovk še ne prinese pomladi \
pa če pridejo vse lastovke
one ne prinesejo pomladi
TUDI TO
zmrznil neko noč
zmrznil neko hudo noč
tako mrzlo noč
SPREHOD
na mokre bose
noge se mi lepijo
drevesni listi j
149
KRAJINA
v popoldanskem hladu
a) se vali dim iznad mesteca
b) cvilijo avtomobilske gume
KAJ JE S POEZIJO
ako je poezija
u nekoj krizi
onda je uvijek napadaju
neki neobični grčevi
i zbog toga ona dobije
sasvim drugi oblik
KAKO KAKO
ostavio sam trag
i svijet je osamljen
pokraj mora
ispod neba
svuda
do ove pjesme
ODHOD-PARTENZA
vlak stoji
na zasneženem kolodvoru
kakšni potniki!
P.S. nije tako lako
doči tako kasno
KROŽENJE
sedem mrtvih konj
galopira
darwinovemu nauku
naproti
BALADA
sejm bil je živ
sejmarji dočim mrtvi bili so
čez trupla korakajo
svoja v kri namakajo
nobene pesmi ne prepevajo
trupla čez njih grejo
nepozabno pesem pojo
OZRI SE NAVZGOR
sonce sije
dežek lije
mrači se
na sneg se pripravlja
deževalo lilo bo
temno je kot v rogu
oddaljuje se
slišijo se ptičji čivčivi
bliska se & grmi
!50
kamenje pada
na pokopališče peljejo
plazi se proč
štruklje delijo
slapovi bučijo
veter piše
trava raste
zjasnilo se bo
nekam slabša se
ali ste pripravljeni
nekoč je živelo xx stoletje
TURN YELLOW
bilke drdrajo po kolovozu
za njimi ostajajo
odpadli začudeni vozovi
SIN
valjhun sin kaj
ti mara
že dolgo bije
boj krvavi
za krščansko vero
PESEM IZMED MNOGIH
lepi se lepi metulj
na rožo rudečo
na deklico spečo
selotejp aero kragulj
(drugače se ni dalo)
NAPRAVI SI NAČRT
skrbno počiščeni štedilnik
nobene smeti
ne madeža na njem
kako gnusno
KAJ DELAJO Z ŽIVALMI
bes
se je polotil psa
HIŠA NA VRHU SVETA
s hiše na vrhu sveta
je na razpolago
prekrasen razgled
PESEM O MILOŠU
miloš
ne piše pesmi
VEČNOST
ko se podere hrib
morajo spremeniti
zemlje vid
151!
Miha Avanzo
HEJ, HEJ
Darja
Darja kuha najbolj fine jedi. Zjutraj zelo zgodaj vstane, gre na trg.
Preriva se dve uri in baranta z branjevkami. Pride domov in zakuri
v peči. Pristavi lonce in me pokliče po telefonu. In pridem.
Monika
Prebiva ob morju in srečam jo le poleti. Njena pisma so vedno
napisana z roko, njene pesmice pa na pisalni stroj. Večer je in
sediva pri mizici, tako da morajo vsi tod mimo. Delava načrte za
naslednji dan. Prebereva časopis. Popijeva vino. Sediva čisto tiho,
nekaj časa, čisto malo, čisto majčkeno. Potem se naenkrat vse
spremeni, nenadoma sva nekje drugje, v drugem mestu. Drživa se
za roke in čakava, da greva čez cesto.
Vida
Sediva na Trgu revolucije in kar naprej se mora smejati, saj je
dan neznansko lep in najine skrbi niso od tega sveta.
Majda
Trindvajsetega junija je resno rekla to besedo: šmajser.
Ifigenija
Ifigenija piše prav tako pesmi, kot jaz. Ampak drugačne. Neznan-
sko resno jemlje te svoje opravke, fakulteto in pisanje. Kar na-
prej bi se z mano prepirala, če pa jo začne Egist, njen brat, ščipati,
se razjezi in vpije: očka, očka, tako da mora Franci poseči vmes
in pomiriti te sitne otroke.
Katja
Katja sedi takole kakšno vrsto pred mano. Predavalnica je polna,
vsi pazljivo poslušajo, ampak glas je tako daleč, iz druge sobe,
iz druge hiše. Pa vzamem list papirja, nanj narišem Katjo, kako
gre v šolo s torbo na rami, lase ima spete v čop. Napišem: to je
pismo za Katjo, in ji ga dam. Veselo je presenečena. Majčkeno
se obrne, nagne glavo, ker ve, da je to zelo ljubko, in mi reče:
to ni nobeno pismo, to je rismo, in mi ga poda nazaj.
Polona
Ne vem, odkod se je prikazala, ampak zdaj je tukaj. Lička ji rdijo
in kaže, da je zelo hitro tekla.
152
Sanjica
Za osmi marec sem ji napisal: želim ti škodoželji osmi marec.
Devetega pa sem dobil dopisnico, kjer je pisalo: kakšen marec
neki je to? Točno tak.
Mlja
Ce jo pogledaš v oči, vidiš, kako majhen je ta naš svet: en centi-
meter v premeru.
Lidija
Za Lidijo so mi ostale te stvari: čisto majhna baretka, ki jo je
sama nakvačkala, najbrž za kakšno igračko. Kdajpakdaj kakšna
knjiga. Fotografija z morja: stojiva pred kavarno, tako lepo se
drživa za roke, jaz imam najbolj pisano majico. Štiri pisma iz
Hrastovelj, razglednica iz Madrida. Jopice naštrikane na stroj,
brezrokavnik naštrikan na roke (z ljubeznijo). Dve špangi za doma.
Njena grafika iz dioigega letnika, ne ravno najboljša. Milan Vid-
mar: Sah — ampak to knjigo ji bom vrnil. Platnena torba za čez
ramo. Popisani listi papirja, nekakšen seznam za spomin. Bolgarska
keramika. Pipa. In vse pesmi, ki sem jih zanjo napisal.
Pomladna deklica
Pomladne deklice se pojavijo jasno spomladi. Zvončki, teloh, po-
mladne deklice. Spoznaš jih že od daleč, nekam manj so oblečene
kot tiste zavite zimske deklice, v dolgih plaščih in škorenjcili. Kar
frfotajo mimo, v krilcu in z razpuščenimi lasmi. Tako se enkrat
aprila zaveš: je že pomlad, je že pomlad, skoraj je poletje.
Miša, Miška
Povedala mi je tole zgodbico: kako je bila razkuštrana. Pride ta-
kole domov, pozvoni pri vratih. Mama ji odpre, jo premeri ui reče:
ne, hvala, tepihov pa že ne kupujemo in vrata spet zapre.
Rudenka
Dan je bil tako zanikern, da se Rudenka sploh ni pokazala iz hiške.
Alenka
Nebo pred nevihto, temno. Ti prihajaš s takega ozadja, s te slike.
Kriliš z rokami in mahaš, saj veš, da si bova padla v objem, mala
deklica.
153"
faust V Škripcih
Olga Cimerman
We are such stuff as
dreams are made of . ..
Shakespeare
(Odlomek)
Če pa prideš k Faustu v sobo, najdeš vse v neredu. Teta Bar-
bara bi rada kdaj pometla in pospravila. Nikoli ne dovoli, kadar je
doma, če ga ni, zaklene sobo, preden gre. Tak je Faust, tisti na
Pokopališki 33, tisti na listi sumljivih, ki ga pozna vse mesto, naj-
bolje od vseh pa padar, vsaj zdi se mu, da ga pozna do zadnje
nitke, zato sploh ne potrka, ko vstopi; dolg bel plašč mu odpet pla-
huta v prepihu, ko gre čez sobo — za spečega se sploh ne zmeni —
gre k oknu, ga odpre, a mimo leze ravnokar pogreb. Zato počaka,
šele, ko je sprevod že davno mimo, ko postanejo ljudje, ki so se
zbrali spodaj, nestrpni, jih nagovori s prijaznim, a odločnim
glasom.
Padar: Pojdite zdaj lepo domov. Faust spi. Potreben mu je
mir po predivjani noči. Sicer pa tako vsi vemo, kako je s Faustom.
Križ je s tem človekom. Drugače bi pač ne bil Faust, ampak, kaj
jaz vem, mogoče celo mestni župan.
Otroški glasovi (zapojo):
Sčasoma boš še minister,
ako vedno priden boš.
Padar: Če bi bil marljiv, se razume.
Glas iz množice: Policaj!
Padar: Že, če bi se uresničila bratova prerokba.
Glas tete Barbare (iz kuhinje): Gospod Mirodolski!
Padar: Ne ne, gospod Mirodolski pa že nikoli ne.
Glas šaljivca iz ljudstva: Aleksander Veliki!
Padar: Ja, mogoče res. Med šolskimi potrebščinami in pogreb-
ščinami so kopita njegovega konja drobila kredo v prah in topo-
tala po katedru, a ga nikoli ni dohitel, da bi ga ujel in spravil v
peresnico in pokazal vsem doma, v hiši, v mestu, kaj ima (Z za-
skrbljenim obrazom): Vidi ga pa včasih jezditi na belem žrebcu.
Glas šaljivca: Kadar je dovolj nadevan!
Padar: Kadar je parada in se nabere vse črno ljudi, gre in se
pomeša med množico, takrat ga vidi, obšitega z zlatimi vezeninami;
sliši žvenket orožja in odlikovanj. Jezdi daleč pred vrstami vojšča-
kov, ker mora imeti vsaj za silo dovolj prostora.
Faust pa nima drugega na sebi kot star obnošen puli in plave,
na kolenih oguljene platnenke. Spi kar oblečen in obut. Tak se
je proti jutru, ko je prikolovratil domov, zavalil na posteljo in
padel v globok vodnjak; videl je še teto Barbaro, ki se je zgrabila
z rokami za glavo (sivi lasje so ji štrleli na vse strani med suhimi
prsti, kakor bi rasla trava izpod prepcrelih koreninic), njena usta
je videl, ki so se spačila v krik. Brata je videl, ravnodušnega, poleg
nje, v temnorižasti kanadski obleki je vnemarno stal, kadil cigaro
in se dolgočasil, saj je vse že vnaprej napovedal in zdaj res nima
154
smisla, da bi se metal ob tla, pa čeprav zaradi očeta, ki je ležal na
klopi pred hišo mama mu je močila čelo, klicala ga je po imenu
in jokala, kako naj bi v takšnem stanju opazila nesrečo. Očetova
harmonika je z raztegnjenim mehom ležala sredi dvorišča, polnega
sosedov. Kar trlo se jih je na tesnem prostoru med visokimi raz-
padajočimi stenami hiš. Krželj je spet pijan. Policija je prišla,
pobrala harmoniko in jo položila na klop k očetovi nori, obtolčeni
glavi. Glava je kramljala z neznanim sogovornikom, kričala je in
se smejala in se zibala in hropla. Hopla hopla konjiček metla vse
pometla mimo očetovega trupla, mimo sosedov mimo policaja
skoz mračen hodnik na svetlo sončno ulico in nazaj v direndaj
dvorišča, kaj se je ta čas zgodilo, kaj se spremenilo?
Soseda: Dajte mu sode v slani vodi!
Krojač: Mleka mu dajte!
Sosed: Dajte mu vročega čaja!
Vija vaja ven. Med padanjem je še utegnil pogledati navzgor
— na robu svetlega kroga, ki se je naglo manjšal, je visel bratov
ravnodušni obraz. Neslišne besede so kapale iz ust za njim v hlad-
no globino, prepočasi ali prepozno, bratovo sporočilo ga ni več
ujelo. Od spodaj z dna vodjaka je nekaj pelo.
Glasovi iz vodnjaka:
Curicuri paititi
hitihiti hitihiti...
Sicer je pa tako vedel, kaj je brat zavpil za njim in ga niti ni
zanimalo. Bil je kar zadovoljen, da je padel, pravzaprav odpoto-
val, tudi zaradi občutka med padanjem: okoli osi, ki ,si nanjo pri-
pet, se nabere prijeten ščeget strahu, kadar se vzpenjaš na gu-
galnici v višino, kadar padaš v tistih čolnih, ki jih imajo potujoča
zabavišča, rdečih modrih rumenih. Ce si dovolj pogumen, da se
zavihtiš v krogu, ni le občutek še veliko bolj prijeten, ampak je
tudi brat poparjen in malo manj važen, kadar gresta domov.
Brat: Kaj pa je to takšnega!
Faust: Ti si ne upaš.
Brat: Moj čoln m bil čisto v redu, da boš vedel. Ce bi bil v
redu, bi ti pokazal, kaj je brzina.
Paglavci te občudujejo, po vodnjaku odmevajo otroški vriski
osuplosti. Koliko jih je pa sploh, ki si upajo tako daleč? Branjev-
cev sin, potepinski fakin, tako je predrzen, da se ne boji ne poli-
cajev ne ječe, ki mu z njo grozijo, in ne joče, kadar mu navijajo
uhlje.
Branjevcev sin (na čolnu): Poglejte meee!
Nikogar drugega se ni mogel spomniti med padanjem v glo-
bino; čeprav je padal bogve koliko časa, se ni mogel spomniti ni-
kogar drugega, ki bi si upal na zabavišču tako zavihteti čoln, da bi
letel v krogu, okrog in okrog in okrog in ko si zgoraj, vidiš bele
obraze ljudi, obrnjene k tebi, glave vidiš zvrnjene nazaj, oči na
široko odprte, zazrte v nebo.
Brat pa se vozi v črnem fordu; ustavi, a samo za hipec, da
mu pove.
Brat: Niti od tete Barbare se niso poslovil.
Kako, saj ni imel časa, da bi ji dopovedal, a tudi če bi ga
imel, ali bi ga sploh razumela.
Brat: Vesela bi že ne bila.
Oče je medtem tako že spiritus s plavim plamenčkom izdihnil,
155
mama je umrla od garanja in sramote, brat jo je popihal v Ka-
nado. In zdaj so že gričevnate pokrajine po sončnem zahodu, reke
so, grmičevje in črede živali, skrite v mraku na pašnikih. In odda-
ljeno bobnenje bivoljih kopit — divjega, še neukročenega goveda
— rjovenje aligatorjev, šuštenje velikih kril, ki plavajo strašn6
počasi skoz mlačen zrak čez reko in naprej čez goščavo v daljavi,
kjer visijo pisani oblaki. Na nebu, ki pa ni nebo, ker je kakor
veliko zeleno oko (v njem odseva soba Margarete točajke aj aj
kakšna češpljica je to!) lebdi rdeč zrakoplov, kako ga je bil vesel,
ko ga je vzel iz škatle izmotal iz svilenega papirja: GRAF ZEP-
PELIN, čeprav v resnici ni mogel leteti, samo vozil se je po tleh,
če si ga navil in dokler se seveda ni pokvaril, ko mu je iz kabine
spodaj pogledala okrogla vzmet in so izpadli drobčkeni vijački in
se porazgubili in mu je rekel brat, da tega živ Kristus več ne po-
pravi. Samo o da je zdaj veliko večji; iz okenca kabine maha
bratova roka s sporočilom na listu belega papirja, veter ga od-
naša, list se prekopicuje v zraku, svetel temen svetel temen, pada
v zavojih bogve kam. Ker je bilo vedno tako: kadar je letalo me-
talo listke, nikoli nisi prav uganil.
Otroški vriski: Meče! Meče! Meče!
Nizko nad strehami navzdol v velikem krogu kačji pastir, dve
glavi z žabjimi očmi, mimo repa se zapraši oblaček raznobarvnih
hstkov, redči se, ko plava v svetlem zgoraj, otroci letajo ko pono-
reli z glavicami vnic, plezajo čez plotove, ob reki tekajo, med nji-
vami, po dvoriščih.
Najprej si mislil, da bodo padli na sosednem dvorišču ali
kvečjemu na travniku za hišami ali mogoče na njivi za kostanji ali
vsaj za reko. Tekel si za najbližjim, prebredel reko, lezel navkreber
med drevjem po hribu in še srečen si lahko bil, če si ga našel v
goščavi, če ni obvisel na tako visoki smreki, kamor ni bilo misliti,
da bi lahko splezal in je bil seveda ves trud zaman. Tako ali tako
kvečjemu VELIKA TOMBOLA ali BATA ŠKORNJI.
Brat: Jaz imam tri, jaz imam tri.
Faust: Daj mi enega.
Brat: Nobenega nobenega nobenega!
Faust: Daj mi ga.
Brat: Daj mi groš.
Faust: Kaj je napisano na njem?
Brat: Ne povem ne povem!
Faust: Ce so BATA ŠKORNJI ga niti ne maram.
Brat: Niso BATA ŠKORNJI.
Faust: Kaj je potem?
Brat: Ne povem ne povem!
Tako ali tako ni odvrgel drugega kot prazno slamo, brat ni dal
nikoli nič od sebe, če je bilo kaj vredno, brat ni znal nikoli pisati,
čeprav je imel lepo, enakomerno pisavo, še vedno so njegova pi-
sma iz Kanade zanimiva samo za teto Barbaro, vsa jih ima pove-
zana in shranjena v svoji sobi v črni komodi, okrašeni z Mariji-
nim kipcem in rožami. Brat potuje v Kanado na najudobnejši na-
čin — v zrakoplovu, Margareta leži na rjuhah gola. V zelenih očeh
odseva soba, oči so na široko odprte. So takšne, ki oči zapirajo,
so pa tudi takšne, kakor Margareta, ki jih sploh ne morejo do-
volj na široko odpreti, tako so presenečene nad tem, kar se jim
dogaja. Majcena, malo popačena soba v njenih očej je kar nora
156
od osuplosti, ker leze skoznjo drugo golo telo, z napeto štrlino
visi nad njeno goloto, ko ni mogoče več drugače, če jo čakaš do
zaključne ure, spiše obračun, pospravi, pogasi in gresta lahko v
njeno sobo (ker je Stef vratar) jo slačiš, reče ne ne kaj si misliš,
besede se s težavo zrinejo skoz krčevito dihanje jo slečeš je nasilje
je igra je ščeget predrznega guganja kaj počenjaš! če bi ne bilo
teh pogledov pusti me v sramežljivosti zgini proč baraba teh be-
sed gibov nevarnosti varanja kroženja v rdečem čolnu potujočih
zabavišč kaj počenjaš z mano bi se dolge poti zvite skoz mesto
skozi dan mimo bleščečega točilnika do noči njene sobe zgubile v
prazen nič in bi bilo bolje ostati doma brati časopis, potopis v
nadaljevanjih, ki so jih izrezovali in spravljali v komodo tete
Barbare, dokler jih oče ni zvezal v rumeno knjigo, nekoč pozimi
ko je bil dobre volje in samo malo okajen, ker je znal tudi to.
Znal je sploh vse, najraje pa je cigumigu sviral na harmoniko po
cele tedne na porokah po deželi, samo denarja ni znal imeti v
žepu. Križ kraž kralj Krželj daj mi groš da si kupim nož — se
mu je zapodil v njegov pijani bes v hrbet z velikim kuhinjskim
sekačem ko j§, pretepal mater teta Barbara je zbežala v svojo sobo
in molila kakor vedno brat ga je zgrabil za roko in mu jo zvil ker
je bil veliko močnejši in Krželj je potem pretepel njega in še brata
za zahvalo in še psa, takrat so imeli malega lisastega cucka, ki ga
je do smrti poteptal, pokopala sta ga z bratom drugi dan na vrtu.
Zavila sta ga v časopisni papir in sta izgrebla jamo in ga (razmr-
cvarjena glava in ploski trup) položila vanjo in molila in prosila
boga ooo. Tudi blazni biki so, ki prodirajo skozi goščavo in kru-
lijo kot prašiči, sopejo in brizgajo peno iz vročih nozdrvi, zasajajo
rogove v zemljo in bolijo zateglo, blodijo po ravnicah in močvir-
jih in čofotaje padajo v plitke mrtve rokave pragozdnih rek. Mar-
gareta se je umila in že zeha, v kombineži se spravlja v posteljo
in je ravnodušna, mogoče celo sovražna, naveličana njegovega te-
lesa bi rada spala, zato se obleče in gre po stopnicah v temi dol
dol dol in zdaj je velik trg v razpadajočem, nekdaj razkošnem
mestu, ki ga požira pragozd: zdaj se zrine s koreninami v ka-
menje palače, majceni slapovi ometa tečejo šušteč v gosto travo;
stena poči, zdaj se deblo odebeli, nasloni se na stolp in stolp se
zruši; zdaj vzkalijo pod marmornim tlakom neznana semena in
ga razženo in zmeljejo, požro, prekrijejo in naredijo zopet rahlo
pi^t; pragozdu se nikamor ne mudi. Stoji sredi trga, kepe kavčuka
se kopičijo okoli njega v visoke piramide, v kupih je zlato, okrasje,
posodje in orožje naloženo vzdolž belih sten do streh in še čez,
stojnice so preobložene s sadjem čudnih oblik, tete Barbare ni
nikjer. Rekla je, naj jo samo malo počaka in zdaj se je zgubil,
nobenega človeka ni, ki bi bil kaj vreden. Ljudje so se spremenili,
je rekel oče'— so se polenih od vročine? — len človek ni vreden
niti sklede kaše, je rekel oče in mu žugal s prstom.
Krželj: Pazi poba če se razjezim prinesi mi copate.
Še sadja se mu ne ljubi jesti, ker ga je strah na praznem
trgu in niti več ne ve, ali mora najti mamo ali teto Barbaro, ali
mora priti brž domov, ali mora po očeta v oštarijo. Ura bije dva-
najst. Spasni španski stražniki, ki postopajo v senci palač in se
jim grebenjaki svetlikajo iz polmraka, mu ne morejo nič, saj
sploh ne vedo, kdo je, policaji pa so bogvekje, za Atlantskim oce-
anom, še dalj: za tremi morji v majhnem mestu med hribi, kjer
157
imajo ljudje zagrenjene obraze in je teta Barbara v kuhinji za šte-
dilnikom zadremala ob mrzlih jedeh v obtolčenih kožicah. Gre
mimo njih v ozko ulico naravnost v Habičev bife, tam seveda ni ne
fliperja ne džuboksa, špičaste španske čelade visijo po stenah.
(Habič je star in izmozgan in spi v posebni sobi). Tam sta samo
Puba in Bavči; največji čudež je to, da Puba sploh ne pije več.
Vpraša ju, zakaj se še niso odpravili iskat rudnike, onadva sta kar
tiho in ko ju bolje pogleda, vidi, da spita; po obrazih jima lazijo
bleščečezelene žuželke, ležejo jajčeca v rumeno zgrbančeno polt.
Onadva pa kar spita, mogoče že od jutra; nima smisla, da bi sedel
k njima za mizo, zato gre pri zadnjih vratih ven. Ob reki gre, čez
jaso proti koči, z njive, izkrčene v goščavi, gre, iz gozda gre domov,
odpre vrata, zakuri ogenj, v kotlič vrže nekaj suhega mesa in čaka,
sliši čudne krike neznanih ptic; čaka na jed. Vrača se domov vsako
noč in je, če se mu ljubi, medtem ko teta Barbara tarna pri štedil-
niku in pravi, da bo vse pisala bratu v Kanado. Potem zaspi in sa-
nja na pogradu, kako bo nabral in prodal, če mu ne bodo kobilice
požrle, in se vrnil. Obrne se na trebuh. Cez čas se obrne na hrbet.
Na bok, na trebuh in na hrbet in pade na tla, da udušeno zagmiijo
podnice. Treba je podreti šotore in se odpraviti naprej proti rud-
nikom, ki čakajo. Stoletja preraščeni, prepleteni z ovijalkami, ča-
kajo vhodi. Poti so tu nevarne in naporne; dolgo časa traja, pre-
den pride na vrh hriba. Pade na vse štiri in po pasje koplje v
mehko zemljo. Ne najde. Pa je prepričan, da mora biti tam, kjer
koplje, samo mogoče malo globlje. Ampak zdaj je najbrž že pre-
pozno. Okoliščine so se tako zelo spremenile, da so pomote. Ne-
spoi-azumi so; in razočaranje je tudi.
Faust: Saj to sploh ni...
Medtem pridrvi birič po hribu navzgor, na belem žrebcu sedi,
maha s sabljo; lovi Fausta, zdaj ga je ujel na delu, skloni se s
konja, s konico sablje ga pridrži, ko hoče vstati, da bi zbežal.
Birič: Kaj ni?
Faust: Brazilija.
To reče in odrine sabljo in stoji sam samcat vrhu hriba s
policajem pred sabo.
Birič: Brazilija?
Ker najbrž ne ve, kaj bi z Brazilijo, ne ve, kaj je Brazilija,
če je v šoli šprical zemljepis in si izmišljeval najbolj neumne iz-
govore, da bi mu o Braziliji ne bilo treba vedeti ničesar, samo da
bi se znebil vonja po žaltavem olju, ki so z njim mazali šolske
pode; tako je bil neumen, trmast in nedostopen za vtepanje zna-
nja, da je rekel brat: na koncu ti ne bo preostalo drugega, kakor
da greš pometat ceste ali k policiji. Ker tam bo navsezadnje le
nekaj pomenil, pa čeprav ne bo vedel, kaj je Brazilija. Pravzaprav
ni res, da ne ve: ker je to tudi lokal Na okopih, kjer se zbirajo
huligani: Teksas, Abesinija, Evropa, Koromandija, vse te lokale
pozna kot svoj žep, a v žepu nima dioigega kot prazno cigaretno
škatlo in strgan robček. Obut v copate sedi pri štedilniku in lista
po zamaščenem zvezku, kjer ima zabeležene podatke.
Birič: Si bil včeraj v Braziliji? Tega nimam nikjer.
Zapiše si, z nespretno, veliko pisavo, zapiše si pa le. štedilnik
je že hladen in na jedeh, ki čakajo v kožicah, se je naredila de-
bela skorja. Komaj malo svetlobe mezi skozi tesno okence. Če
nimaš zvez na občini, te vtaknejo v svinjak. AU je to sploh stano-
158
vanje? Krželj bere gospodom, ki so prišli gledat stanovanje in so
v zadregi, kozje molitvice.
Krželj: Ali je to sploh stanovanje? Pod je izlizan in gnil, luč
je slaba, vrata so slaba, plača je slaba. Kakšno življenje je to?
Oče Krželj samo še sitnarijo, ne menijo se za nič več, niti za
harmoniko, saj tudi ne morejo drugega. Samo pijejo še, jedo in
spijo in čakajo, da jih bo špiritus zadušil. Tak vamp imajo ko
krava in tako barvo v obrazu, ko da bi jih bil kdo vijolično pre-
pleskal. špirit si natočijo v aluminijast lonček, ki so ga bili pri-
nesli iz Galicije, natočijo zraven vode in pijejo. Čudni časi priha-
jajo v deželo s suhim šelestenjem ventilatorjev. Birič je slabe
volje. V stekelnici je komaj še za prst konjaka, spil ga je Faust,
kdo drug neki, ko je teta Barbara že spala, se je splazil iz svoje
sobe čez hodnik v kuhinjo in pogoltnil pol steklenice kar na du-
šek. Stock medicinal Brandy pa stane dvanajst jurjev; teta Bar-
bara ga skrne komaj šilček tu in tam, kadar jo boli želodec. V
mleko si zjutraj kane navaden konjak. A to seveda še ni vse. Za
oknom, na primer, je tesno dvorišče, šipe pa tako umazane, da
na dvorišču ni mogoče razpoznati obrazov ljudi, ki se tam poti-
kajo. To ni Brazilija, ampak kaj je potem? Stara mestna četrt, ki
jo bodo začeli čez nekaj let podirati? Ce se ne bo sama podrla že
prej? Hej, kam z ljudmi? Župan in mestni očetje si belijo glave,
cele dneve sedijo za mizo, pijejo kavo, poslušajo dolga poročila
strokovnjakov.
Zupan (sname naočnike in si z dlanmi menca oči): Kam bomo
prišli, če bo šlo tako naprej?
Kakor da bi ne bilo že teh skrbi dovolj in tekočih poslov, se je
zdaj nabralo še barab ko ščurkov. Kako jih poloviti in spraviti
pod ključ, če ni modeme opreme, ni pasti, ker bi jih morali uvo-
ziti, deviz pa tudi ni. Birič se jezi. Jezi ga pajčevina, prah. Jezijo
ga ostanki malic, vsepovsod po kuhinji; če je Faust pomarančo,
salamo, žemljico, vrže na tla ali pusti kjerkoli olupke, drobtinice.
Nepomita posoda ga jezi. Jezi ga nered znotraj in zunaj, vlomilci
ga jezijo in tatovi in razgrajači. Najbolj od vseh ga jezi Faust,
ker mu ne more do živega, čeprav je zbranih podatkov, kolikor
jih hočeš. Toliko podrobnosti ima zabeleženih o Faustu, da se v
njih zgublja in ne ve več, kaj bi si o njem mislil. Pretvarja se pa
le, kakor da ve, ker je velika prednost, če je videti, kakor da veš,
kadar vrtaš v sumljivega človeka, da bi ga pripravil do priznanja
in ga spravil skozi mestne zapore na pravo pot. Ve vedno manj
in to ga tako grize, da zgublja glavo, skrivaj pije žganje in žveči
česen s kmhom, da bi ga šef zjutraj ne zavohal, še z uniformo
nima več takšnega veselja, kakršnega je imel včasih. V civilu te
nihče ne opazi, v uniformi si na mah nekaj, česar nihče ne more
prezreti, zato je res hudo in pomeni, da s tabo nekaj ni več v
redu, če zgubljaš glavo in veselje do uniforme. Birič pa požre
skrbi in jezo in se, vsaj spočetka, sili s prijaznostjo, ker bi rad
na lep način izmolzel iz Fausta skrivnost zlate jame in še veliko
dmgega, kar mu ne gre in ne gre v glavo.
Birič: Kaj ni? Kaj si rekel, da ni? Brazilija? Zakaj ravno Bra-
zilija? Le lepo povej, kaj je z Brazilijo!
Bavči je prebrisan prevarant, lažnivec, ampak spreten in pod-
jeten, preoblečen v bakalavra stopi v prostor kuhinje, z razrednico
pod pazduho, je zdaj drugačen, čeprav šepa, se ga vse boji.
159
Bavči: Bi rad dobil opomin? Bi res na vsak način rad poprav-
ni izpit? Odpri usta in mi odgo\x>ri: bi rad fliknil? Ali bi rad videl
Brazilijo od blizu? Takoj ko umre stric v Stockholmu, podedujem
denar. Greš ali ne? Ali daš raje za pijačo? Ali oboje? Saj tukaj
vidim že kar lepo rajdo enk! No ja, če se boš malo potrudil, boš
lahko ponavljal razred, ker si tega že tako želiš.
Birič: Zini že! (Pripravi svinčnik in odpre zvezek na nepopisa-
ni strani). Kaj si rekel o Braziliji?
Faust: Ah, beži v rit, mora!
Birič: Ti, pazi malo na jezik!
Bavči: No no no, le ne tako divje. (Lista po knjigah, ki jih je
našel v antikvariatu, nemške, angleške, portugalske, vse je pokra-
del): Poglejmo raje, kaj nam knjiga o tem pravi. (Bere). Estados
Unidos do Brasil, Krželj tehta samo še dvajset kil. Osem milijo-
nov miligramov tehta njegova glava, ker je iz suhega zlata. Har-
monika tehta veliko manj, s safirji in smaragdi je okrašena, nje-
gova žena ima zakrpan predpasnik in po obrazu plave lise. On
sam, Krželj El Doro je ves pozlačen in plava v jezeru sredi pra-
gozda, iz vseh lukenj mu sikajo srebrne kače. Osem milijonov
kvadratov ni šala, če so iz kovanega zlata. Lune so kovane v sre-
bro, sonca v inkovsko zlato. O o stay vvith me, Guayana! (Se po-
pravi): Pravzaprav Araracuara.
Birič: Si slišal zdaj?
Bavči: Molči, tepec, in mi raje povej, koliko ton tehta Ama-
zonska nižina, kod se razteza, s čim je pokrita? Kakšna je klima?
Ima letne čase ali jih nima?
Birič: Kdo je vlomil v Brazilijo?
Bavči'(zgrabi Fausta za rokav in ga odvleče v Habičev bife):
Vse ti povem, če hočeš. Cuj, človek božji, imej vendar pamet.
Zlata dežela, skrita v neprehodnih pragozdovih, si lahko predstav-
ljaš? Nori večeri na bregovih rek, ki leno tečejo skoz temen pre-
plet podivjanega rastlinja. Je že res, da je Sir Arthur Huges zno-
rel, ko je izgubil ženo, brata in očeta, polkovnik Favvcett je izgubil
konja, sina in življenje, Humboldt pa je imel srečo in spočetka
tudi Orellana, izgubil je nekaj ljudi in polovico pameti, pozneje
seveda še drugo polovico, ko je izginil brez sledu v amazonskih
labirintih. Kaj pa mu je bilo treba še drugič v ogenj po kostanj?
A za nas to ne velja. Vse sem preštudiral. Nikar mi zdaj ne reci,
da še kosti ne najdejo za tabo, če te sploh iščejo. Je že res, da so
ljudje tam potopljeni v vlažni topli zeleni požrešnosti, da sploh
ne vedo več zase. Prebivajo v kočah, razumeš, nabitih s kepami
kavčuka, čakajo na ladje, ki pristajajo od večnosti do večnosti,
medtem se kapitani starajo, brade jim sivijo, moštvo se menjava,
umira, potniki imajo utrujene ranjene otečene obraze. Potujejo
pač mimo, po Rio del Mar, mimo Manaosa, mimo Manacapure,
mimo Camare, po Rio Japura do La Pedrere. Porto Mirana je ena
izmed mnogih možnosti, ki sem jih izluščil iz starih rokopisov
Tam vlada Dom Pedro Alvarez de Soledade, baraba, da mu ga ni
para. Vara oblasti, kabokle, ženo; in še samega sebe bi okradel,
če bi ne bil tako prekleto zvit. Od njegovih revirjev do El Dorada
je še mesece dni blodenj skozi neznane goščave, če se znaš Dom
Pedru prikupiti, da ti dovoli prehod skozi svojo deželo, da ti da
ljudi in hrano in vodnike, ki vedo, kje je Araracuara. Ti mu daš
polovico zlata, ko se vrneš — in še srečen si lahko, če mu ni treba
160
dati glave. Glave ima namreč zelo rad, preparirane. Izvaža jih skozi
Pas de Canaille na sever v Evropo in še dclj, kjer take robe ni. A
za nas to ne velja, ker vem, kako ga je treba oviti okoli prsta.
Poznam besede, ki ga razorožijo in naredijo pohlevnega ko kužka:
Paytiti Pachacamac Manoa Mapiare Curupira Coniapuyara. Vrstni
red je izredno važen, sicer ostane čar brez učinka. Našel sem jih
v pergamentih, ki jih je spisal Don Henkn Sanchez de Vargas. Le
počakaj malo, da umre moj stric v Stockholmu in mi zapusti de-
nar. Potem jo urežemo naravnost čez Atlantik. Imaš še kaj dro-
biža?
Govorjenja, ki ga ne razume, se policaj tudi naveliča, smrdi
mu po olju šolskih parketov; to ga spravlja v bes, da lahko po-
stane surov, lahko se vrne k stvarnosti, lahko pa tudi vstane, se
pretegne in gre k štedilniku, kar je isto.
Birič: Vse jedi so se pokvarile, kakšen smisel ima sploh to.
Teta Barbara skuha, tebe pa od nikoder! (Brska po pepelu). Žer-
javice ni več, kurjave ni več. Premog se bo podražil, moka se bo
podražila, tobak se bo podražil. (Na tleh zagleda velik čik, pobere
ga, poravna, pripali na kuhalničku, globoko v pljuča vleče dim in
premišljuje). Ti pa kar takole postopaš! Tako ne bo več šlo na-
prej! (Gre k mizi, odrine umazane krožnike, lista po zvezku). Vse
vemo. Nikar si ne misli, da smo priplavali po prižganki, ti! Včeraj
ob 6,30 si že sedel v Teksasu. Teti Barbari si pljunil osem jiu^jev,
vse kar je imela v miznici. Je res ali ne?
Faust: Da bi tako zgodaj vstal? Zdajle je že gotovo osem,
vidiš, pa še kar spim.
Bavči: (zašepeta Faustu na uho:): Tega kifeljca imam že dav-
no polna jetra. Reci samo besedo, pa ga spraviva s sveta, predno
jo mahneva čez morje.
Birič: Do 6,45 si imel v riti že tri konjake.
Faust: V riti? Že?
Birič: Točajki si rekel, da bi jo v luftu — že veš kaj.
Faust: Kaj?
Birič: Tule je zabeleženo: Da bi v zraku z njo neponovljivo,
v oklepaju: spolno občeval.
Bavči: V kakšnem oklepaju, vrag me vzemi. Ta kifeljc je rav-
no dovolj zagrenjen, da ima smisel za humor.
Faust: V zraku? Je čarovnica?
Birič: Ti bom dal čarovnico, prekleti postopač. Kaj misliš,
da je točajka v Teksasu že navsezgodaj razpoložena za pijanske
bedarije?
Faust: Kakšne bedarije?
Policaj: Grabil si čez točilnik po njej, dokler te ni z mokro
krpo plosknila čez gobec.
Točajka iz Teksasa dobi dan dopusta, obleče se v rdeč ko-
stim, gre na policijo in na občino, poišče boljšega gospoda, ki ji
natipka pritožbo, polno uradnih izrazov za spolne pojave, napudra-
na stoji v užaljeni poštenosti marljive delavne osebe, celo zajoče
tu in tam.
Točajka: Prav tale je bil! Kakor da ga ne poznam. Kuhan in
pečen je pri nas, saj ga ne vidim prvič. Nesramen prostak, kakor
je mlad. Je to srčna kultura? So te tako učili v šoli?
Bavči (šepeta Faustu na uho): Poserji se na to. Misliš, da so
njo učili v šoli, kako jo naj nastavlja za denar zanesljivim plač-
161
nikom, starejšim, razmeroma še kar snažnim gospodom, ki imajo
primerne dimenzije in občutek osamljenosti in so dostojni, dok-
ler ne zlezejo v posteljo? Vedno znova bi ga radi spravili na
toplo. Kak smisel bi imelo, če bi se ji ne poznalo pri dohodkih?
Da o padarju niti ne govorimo. Ta je nima, da bi jo nastavljal.
Živeti mora s tem, kar dobi za zdravljenje neozdravljivih bolnikov,
božjastnikov, Napoleonov, kraljev in drugih visokih osebnosti,
ki se sprehajajo v progastih haljah po sobanah svoje palače, dokler
jih sluge zlepa ali zgrda ne spravijo spat. Padar je dobra duša, ki
gleda skozi minus pet dioptrij daleč naprej v bodočnost, že teče
čez cesto kar v nogavicah, ker je hotel čimprej priti k Faustu, ko
je zvedel, da je spet zavozil, beli plašč vihra za njim odpet, kra-
vata se mu vleče iz žepa po tleh, Fausta pa prav nič ne mika sre-
čanje s tem ljubeznivim gospodom, ki bi ga rad za vsako ceno
prenaredil po svojih načrtih. Zato se zmuzne pri zadnjih vratih
ven, pozabi plačati zapitek, Habič pa od tega pobesni.
Habič (tolče s pestjo po točilniku): Ali naj te postopače še
zastonj zalivam z žganjem! Stokrat prekleta huliganska zalega,
kje bom pa jemal denar!
Padar ni bimbo, ve za trike; hop Cefizelj, te že imam! Pričaka
Fausta za vogalom, zgrabi ga za uhelj in mu ga navije.
Padar (zavpije): Paglavec, je to hvaležnost! Kaj ga zopet lomiš,
zakaj si se ga spet napil?
Faust: Zaradi jutra.
Padar: Kakšnega jutra!
Faust: Ker je imelo tak čuden okus.
Padar: Takole me misliš vleči za nos? Bi rad, da bi ti puščal
kri? Kakšen okus?
Faust: Po skisanem pivu, po pepelu, po puščavi.
Padar: Pa si mi obljubil, da boš priden!
Faust: Ce pa je bilo brejasto od nesporazumov, če pa je
imelo tak natrcan trebuh vsega mogočega.
Padar: Jutro?
Faust: Ja. V želodcu je imelo kamen, pekoče tvore na možga-
nih, šibka kolena, bled izmozgan nor obraz.
Padar: Ce ti je bilo slabo, zakaj nisi prišel k meni? Malo bi
puščali, pa bi si precej opomogel.
Faust: Jutro.
Padar: Jutro?
Faust: Slabost mu je segla v srce sveta. Aleksander Veliki bi
lahko vsak hip prijezdil po Gosposki ulici na belem žrebcu, takšno
jutro je to bilo. Napovedovalo je tako neznosen dan, ki sem ga
moral preživeti, da ni bilo mogoče reči, kako se bo končal.
Padar (nestrpno): Jutro jutro jutro! Izgovor je dober, pa če
ga pes prinese na repu! Jutro je jutro in nič drugega.
Faust: Imelo je ranjene oči, ki zro naravnost v pekel.
Padar: In? Kaj se je zgodilo?
Faust: Dojel sem skladnost sveta.
Padar: Je Aleksander Veliki prijezdil?
Faust: Ne. ni. Čakal sem ga pri oknu, potem sem ga čakal na
ulici, potem sem ga čakal v Teksasu in v Habičevem bifeju in v
Braziliji in pred postajo.
Padar: In ni prijezdil?
Faust: Ne.
162
Padar: Teti Barbari si ukradel osem jurjev?
Faust: Vzel sem jih.
Padar: Ukradel!
Faust: Vzel sem jih pač.
Padar: Zakaj si jih vzel?
Faust: Zaradi jutra.
Padar: In si čisto pozabil na novega človeka? Si čisto pozabil
na srečno življenje?
Faust: Sreča, ojej!
Padar: Kaj pa je narobe s srečo? '
Faust: Se mi fučka.
Padar: Zakaj?
Faust: Zaprti moraš oči in pozabiti na grozo in bolečino.
Padar: In kakšna skladnost potem? Kakšna skladnost je to',
če govoriš o grozi, o bolečini, o pepelu, o ranjenih očeh, ki zro
v pekel?
Faust: Peklenska, raznorodna skladnost, razraščena v širino
in globino. Prav čisto vse je imelo svoj strahotni pomen. Pekoča
boleča skladnost.
Birič: Govori vendar po človeško, kakor te je učila mati.
Faust: Mati me ni ničesar učila, je imela preveč dela. Oče
me je naučil nekaj muzike — kako ti zveni po ušesih, kadar do-
bivaš klofute.
Padar: Ali ne razumeš, nesrečni človek, da pijanost ni nič
drugega kot spanje?
Faust: Pijan nikoli ne spim. Tudi kadar spim, ne spim. Mož-
gane mi hoče raznesti, toliko reči vidim.
Padar: Zakaj čvekaš, zakaj se izgovarjaš? AIo, greva se lunit,
pa hitro!
Ob nedeljah so se včasih prav posebno potrudili z njim, če
je bil kak praznik, ker so ga hoteli imeti lepega, zato je padar
tako prizadeven. Teta Barbara ga je umila, oblekla v čipkasto
srajčko, v lepe bele čeveljčke, v hlačke z naramnicami. In ga
vpraša, če bo priden. Seveda bo. Bo. Padar ga počeše, prime ga
za roko in gresta. Padar ga bo pozdravil, puščal mu bo kri, dal mu
bo obliže, ki hladijo. So obliži, ki pečejo, so pa tudi takšni, ki
hladijo. Gresta po stopnicah dol dol dol in je parada, črnim ko-
njem se mišice napenjajo pod potno poltjo, daleč spredaj jezdi
Aleksander Veliki na belem žrebcu, pritegne vajeti, ko ga zagleda
in zajezdi pod balkon magistrata, parada se ustavi. Beli žrebec
osedlan čaka nanj, padar ga pelje naravnost tja, sluge mu poma-
gajo na konja, spravijo ga v sedlo in sedi — vzravnan in vse ima:
odlikovanja, praznično obleko in orožje, žvenketa in jezdi in ima
veliko prostora okoli sebe. Vidi očeta na slavnostni tribuni, okra-
šeni s smrečjem Ln banderci. Prelepo zlato harmoniko ima in
svira, dela opico iz sebe in svira narodne cigumigu mačko strigu,
da množica poskakuje od veselja, da so hiše pozlačene, stebri ob-
lečeni v prebelo platno, da zastave pokajo v toplem vetru. Jezdi
spredaj okrašen ponosen, sto sežnjev za njim neporušene vrste
vojščakov. Mama je srečna, brat je čisto drugačen, teta Barbara
kleči pred cerkvijo in moli zahvalne molitve. Tako hitro mine, da
ga spravijo s konja, padar ga ujame za roko in gresta skozi mno-
žico, gresta skozi mesto na avtobus. In se peljeta, ker mu bo padar
163
pokazal babilonski stolp, ki je srce sveta. Res mu ga pokaže,
najprej od daleč, ko izstopita na triintrideseti postaji, visok je in
zlat in brez podrobnosti, gresta med polji, prideta do parka: vsi
kralji in cesarji so skromni, prijazno nosijo opeko in malto in
druge reči potrebne za gradnjo: stolp je že zelo visok in nihče
kar jih vidi ne lenari. Zlat stolp sredi bogate dežele o. Prideta
do zidov, ki dišijo po svežem apnu, prideta do vrat do oken. To je
moj načrt, reče padar, to je moje delo. Lepo lepo, reče Faust.
Skloni glavo in posluša v globino in sliši stokanje in reče zakaj
.stokajo. Nič nič reče padar nič ne poslušaj. Zakaj reče Faust
Glej to palačo reče padar kako se pne v nebo. Poglej zlate strehe
na stolpih poglej kako visoko. Kdo stoka reče Faust. Stokajo po-
gubljeni reče padar v kleteh stokajo od bolečin in kazni ker niso
hoteli. Faust se skloni v globino in vidi temno prepletanje trpečih
teles in vidi sluzavo gobo ki rase v kleti palače popolnosti. Sede
na klop in se greje na soncu, padar je res dober človek in ga bo
pozdravil s puščanjem z obliži. Padar pozna veliko raznovrstnih
spretnosti ve kako je treba: pozlatiti strehe igrati na harmoniko
zmešati apno zlati prah in pesek skuhati krompirjev golaž. Ve
kje rasejo zdravilna zelišča. Skuha grenek čaj in mu ga da še vro-
čega. Caj je trebi piti vroč in grenek, da mu kamilično oblogo na
trebuh, spravi ga v posteljo in v postelji sliši Bavčijev glas.
Bavči: Ce bi bil bog, bi spravil svojo vsemogočnost v predal,
in če bi jo že kdaj uporabil, bi jo samo za šalo, tu in tam, da bi
malo prestrašil kakšnega pocestnega ateista.
Faust: Kdor zatrdno ve, že prižiga grmado.
Padar: Spremenili bomo svet.
Bavči: Ce bi ga hoteli vsi spremeniti po istem načrtu, ne
rečem. Ce pa imajo vsak svojega in so si med seboj v nasprotju,
je vrag. Pa povej, če ni res.
Ce gradite na pogubljenih mi je slabo reče Faust če gradite na
prekletih če gradite na nepopolnih palačo popolnosti se mi lučka
reče Faust in gre v Habičev bife popije tri konjake in grabi to-
čajko za seske in ji reče da bi jo ooo.
Aleksander Veliki prijezdi skozi luknjo na belem žrebcu iz-
pod kredence, ampak žrebec je kljuse in Aleksander Veliki je
klavrn suhec z brivsko skledo na glavi, igra harmoniko in poje.
Krželj (poje):
Rad bi imeeel tvoj fotooo
na nočni omariciii...
Točajka iz Teksasa: So te tako učili v šoli?
Z dvorišča se zasliši glas pijanega Krželja, ki sloni na steni in
ščije po kantah za smeti in po svoji harmoniki, ki mu je padla na
tla. Njegov pes tuli, ker ga je pravkar pretepel. Njegova žena hlipa.
Faust stoka od batin in njegov brat se cmeri na klopi pred hišo.
Pes: Vauvauuuuuuuu!
Krželj: Kuš, mrcina! Lepega dne te bom ubil, ti svinjska
pasja kurba.
Pes ga preplašeno gleda in se skuša narediti čim manjšega
in čimbolj ponižnega. Za psa je Krželj največji od vseh bogov. Tudi
kadar ščije, se mu zdi nadvse mogočen. Ce bi se mu kaj sanjalo o
Aleksandru Velikem, bi sploh ne mogel razumeti, zakaj Krželj
ne jaha velikega belega žrebca na čelu parade in če bi še pre-
mišljaj, bi.prišel do zaključka, da je prazen nič jahati na čelu
164
parade v triumfu, ko si osvojil svet, v primerjavi z mogočnim
scanjem v kotu zamazanega betonskega dvorišča.
Krželj (poje in ščije po harmoniki):
Rad bi imel tvoj fotooo
na nočni omariciii...
Birič (odpre okence in zavpije dol na dvorišče): Kaj je, ti stari
plesnivi merjasec! Spet prosiš batin! Bi spet rad sedel?
Krželj: Marš!
Birič: Se zajebavaš z mano, ti, kaj?
Krželj: S tabo pa že ne!
Birič: Boš kmalu crknil?
Krželj (pokaže figo)? Evo ti kurac! •
Birič: Te imam poln kofer, veš.
Krželj (nekaj časa molči, ker je preveč zavzet z zapenjanjem
hlač, da bi lahko mislil še na druge težave, maje se in se bori z
gumbi; ko gumbe po dolgem času ukroti, pogleda gor proti okencu,
ki je že zaprto. Žuga s pestjo): Strela božja, če me misliš zajeba-
vati, se bom pritožil na kriminal in v časopise te dam. Boš za-
jebaval starega človeka, ki bi ti bil lahko desetkrat oče! (Odmaje
se proti vratom svojega stanovanja in poje):
Rad bi imeel tvoj fotooo...
Kje ste zdaj, moji ljubi najbližji, da vas poteptam ko ščurke!
Birič: (jezno hodi po kuhinji): Mi boš že še prišel v mlirl,
takrat pa ti povem, da boš scal kri!
Aleksander Veliki hitro odjezdi nazaj pod kredenco.
Birič (sede za mizo, požveči nekaj drobtinic in lista po zvez-
ku in se dela, kakor da bi se bil vsega temeljito naučil. Mogoče se
bo pa le izmuznil in ne bo vprašan): Petkrat pet, petkrat pet,
to smo pa že nekje imeli.
Bavči (preoblečen v bakalavra): No, kje smo ostali zadnjo
uro?
Birič: Že vem. Te je plosknila če zgobec ali te ni?
Točajka iz Teksasa: Seveda sem ga! Pa še enkrat ga bom!
Takšna baraba, brez srčne kulture!
Birič: Si slišal zdaj? Priznaš, da te je plosknila?
Faust (nejeverno): Od treh konjakov? Zamenjal si me s kom
drugim.
Birič: Prihrani si sapo. Za take finte pri meni ni treba tratiti
pljuč, jasno?
Faust: Zamenjal si me s kom drugim, ti pravim! Mogoče si si
narobe zabeležil. Lepopisje si imel cvek in računstvo tudi. Šestice
in osmice pišeš podobno, včasih si površen in trmast si. Ni prav,
da si površen, kadar gre za človeka, človeka ne zezaš kar tako
v tri dni, zaradi pomote v beležnici.
Birič: Teti Barbari si sunil pet jurjev?
Faust: Oh, koHkokrat že. Če človek nekaj časa živi, ne šteje
več takih malenkosti. Ampak denar ni njen. Tega najbrž ne veš.
Birič: Seveda ni več njen, ko ga imaš v žepu.
Faust: Čuj ti! Ali sploh veš, od kod dobiva teta Barbara
denar? Moj brat ji ga pošilja iz Kanade, če bi že rad vedel! Veš
kdo je moj brat?
Birič: Mi dol visi, tvoj brat, poba!
Faust: Ti ne bo več dolgo visel, če ti povem kak šef je.
Misliš, da so v Ameriki šefi kar tako? V vsakem bifeju ima na-
165
takarico, ki zasluži več kot ti in tvoj šef skupaj. Da boš vedel,
kdo je moj brat! Vsak mesec nama pošlje — ne vprašaj koliko.
Dolarjev. To je zanj toliko kot pljunek!
Birič: Zakaj ne greš k njemu, če je tak šef? Tam bi te bili
gotovo veseli. In mi tudi!
Faust: Zakaj pa vi?
Birič: Res ne veš?
Faust: Ne.
Birič: Ti bom povedal: Ker te imamo polne kofre. Po vseh
lokalih in vseh pisarnah te imamo polne kofre. Kar poglej si tole!
Birič z vnemo, čisto nenavadno za policaje, plane pokonci,
odpre predal kuhinjske mize, seže hlastno vanj in potegne iz
njega polne pesti raznobarvnih papirčkov, šolskih zvezkov in
knjig, obupno razcefranih in nemarnih, opolzkih pesmic, bedastih
šal in trapastih pisemc, ki so si jih pisali v šoli, fotografij okornih
risbic, ki so jih risali po šolskih straniščih, vstopnic za kino ob
hori ilegalis, prijav o neplačanih računih po letoviščih, bolniških
izvidov, prošenj za štipendije z zlaganimi podatki, odpovedi de-
lovnega razmerja, odločb sodnika za prekrške, pritožb zaradi ka-
litve nočnega miru, policijskih zapisnikov o javni nemorali.
Birič: To še malo ni vse. To je samo tisto, kar ti lahko po-
kažem. Ne vprašaj, kaj vse se je nabralo pod POVERLJIVO in
STROGO POVERLJIVO. Ne vprašaj, ker ti tako ali tako ne smem
povedati. O tisti tvoji Brazilija imamo tudi že marsikaj. Da ne
boš mislil, da te nimamo na očeh.
Faust: Kakšni moji Braziliji!
Birič: Celo dobri padar te ima do grla in čez.
Faust (divje): Kakšni moji Braziliji!
Birič: Kar vprašaj ga!
Padar (spravi listke v predal, jih lepo uredi, predal zapre:
Najbrž misli tole tu. (Se s prstom potrka po čelu).
Birič (samozadovoljno): Si slišal zdaj?
Faust: Oh, pojdi no nekam! Na to se spoznaš ko krava na
gramofon.
Birič: Ti, malo lepše se izražaj, mater ti jebem! Ne boš
menda rekel, da veš več kot zdravnik. Izkašljaj vse, kar veš, bo
bolje zate. No, kako je z Brazilijo?
Faust: Tisti zmešani kripl včeraj v baru je spet čvekal vsega
vraga.
Birič: Kateri zmešani kripl?
Faust: Tisti prifrknjenec, ki ima pohabljeno nogo. Bavči.
Ves je od hudiča, če je nacejen. Ima takšne blazne načrte, da
crkavajo muhe, če so ravno kje v bližini, kadar čveka.
Birič: Načrte ima?
Faust: Rad bi prišel do velikega denarja.
Krželj (od daleč, komaj slišno): Rad bi imel tvoj fotooo!
Birič (zvito): Kakšne načrte? Da bi vlomil? V zlatarno?
Faust: So spet vlomili v zlatarno?
Birič: Kako pa veš, da so vlomili v zlatarno?
Faust: Saj si ravnokar rekel!
Birič: Lepo izkašljaj vse, kar veš, če ne bi rad nasrkal.
Faust (kašlja): V zlatarno vlomijo vsako leto. To je menda
domenjeno.
Birič: Domenjeno?
166
Faust: No, reklama pač! Potem ljudje govorijo o zlatarni in
mislijo na zlatarno.
Birič: Si imel kaj zraven? Ti in tisti zmešani kripl?
Faust: Daj no mir! Se ne spuščam v takšne kupčije, tudi z
zlatarno ne. Bavči ima načrte za Brazilijo, kapiraš? Vedno mi leze
pod kožo. Kadar je nadevan. Pravi, da ve, kje so rudniki.
Birič: Kakšni rudniki?
Faust: Tisti stari rudniki, kaj jaz vem, v pragozdovih. V
Braziliji.
Birič: So pa res zlati rudniki v Braziliji, ja! Lani so vlomili
v Brazilijo in pljunili iz blagajne šest sto jurjev. Torej Bavči!
(Si zabeleži).
Faust: Pa ne, človek božji, ne v naši Braziliji! Bavči pravi,
da je pisal brazilski vladi, če jih naj pride obiskat.
Birič: Koga?
Faust: Rudnike, sveta nebesa? Kdor mu plača pijačo, ga
povabi zraven in mu obljubi del dobička.
Birič: To ti rad verjamem. Koliko si dobil od vloma v Bra-
zilijo in koliko od vloma v zlatarno? Izkašljaj vse, kar veš, če
ne bi rad nasrkal.
Faust: Si pri pravi pameti?
Birič (zvito): Imam drugačne podatke, poba!
Faust: Se mi fučka.
Birič: Se ti ne bo dolgo fučkalo. Bodi pameten. Bo bolje zate,
to ti povem prijateljsko.
Faust: Bledega pojma nimam o tvoji trapasti zlatarni, če
razumeš slovensko. Ravno zlatarne se mi še manjka. Kakor da že
tako nisem dovolj v kašL
Birič: V kakšni kaši?
Faust: Menda veš, kaj je kaša? Kaša, razumeš, ni samo to,
da vlomiš v zlatarno in da te jahajo kifeljci.
Birič: V kakšni kaši?
Faust: V obupni! Tako, zdaj veš, v kakšni. O zlatarni pa nimam
pojma. Kdo bo kupoval briljantno ogrlico za take blazne denarje!
Birič: Kdo pa pravi, da jo moraš kupiti?
Faust: Saj to ti ravno pravim. Ker je niso mogli kupiti, so
pač vlomili in jo vzeli.
Birič: Kako pa veš, da so jo vzeli?
Faust: Pojdi k vragu, bedak!
Birič (žuga s svinčnikom): Poslušaj, poba! Misliš, da sem
priplaval po prižgani župi? In da ne vidim, da s tabo ni vse v
redu? Misliš, da nisem slišal, kaj je rekel zdravnik?
Padar (vklopi kuhalniček in pristavi posodico s kavo): Zdrav-
nik sem, ne policijski vohun.
Birič: Si slišal zdaj?
Padar: Le pogum!
Birič: Hvala, saj ga imam.
Padar: Pogum in zagotavljam vam, da boste v najkrajšem
času srečni.
Faust: Prekleto, da se poserjem na srečo.
Padar (z dobrodušnim očitanjem): No, no, no, kaj pa je zdaj
spet to!
Faust: Sreča? To je nekaj podobnega, kakor če si varno sprav-
ljen v topli postelji, mimo okna padajo debele snežinke, ti pa
167
ne veš nič drugega, kakor da si sit, da ti je toplo in da boš zdaj
zdaj zadremal in zaspal.
Tudi noč je že minila, nad krošnjami orjaških dreves, ki se
vzdigujejo za zlatimi strehami mesta, plavajo rožnate meglice više
in više; gleda jih, kako kopnijo, vesel, da imajo končno vendar
že prtljago pospravljeno, da bodo krenili s prvo ladjo po reki
navzgor in da jim mestne oblasti ne delajo več težav zaradi ne-
potrjenih potnih listov. Puba je dobre volje in spočit, z obema
rokama drži velik sadež, grize vanj, cmoka in prede od ugodja.
Bavči je nekje na občini, ureja še nekaj v zvezi s papirji, ker zna
portugalsko in je sploh najbolj prebrisan med vsemi tremi, v glavi
nosi zlate rudnike, že samo v Habičevem bifeju je na fliper priigral
nič koliko steklenic piva. Skrajni čas je že, Bavčija pa še od ni-
koder, v pristanišču že pripravljajo pomol za pristanek parnika,
šolski sluga ga pometa. Nad goščavo, ki zakriva reko za ovinkom,
se vleče trak vijoličastega dima, leze nazaj in naprej po obrisih
drevja, zadaj zgineva v meglenem ozračju, spredaj je ves čvrst in
vedno hitreje napreduje, bliža se; že šine pamik po rumenkasti
gladini, sredi reke je, obrača, potniki že mahajo z robčki in sivo-
bradi kapitan potegne za verižico, ki visi s strehe poveljniškega
mostička, zasliši se zvonjenje, srebrno, jasno, radostno potrka-
vanje številnih zvonov, od vseh strani bobnijo zvonovi, v vseh
mestnih zvonikih se zibljejo, težki kemblji udarjajo ob bron,
množica na pomolih meče v zrak klobuke, vriska in rjovi od ve-
selja, spredaj na kljunu stoji Margareta, lahko svilena obleka
ji v vetru frfota, trdne sočne prsi prinaša s sabo, zagorela stegna
prinaša, pšenično plave lase in še svetlejše svilene laske na sočni
češpljici, ki se riše pod pritiskom vetra na modri tkanini obleke.
Puba vlači vreče bliže k reki, zaboje vlači, kante, košare, nahrbF
nike, šotore, sopiha in si briše znoj z rokavi. Bavči iz globine
trga od cerkve sem šepavo poskakuje, teče, z dlanmi si pokriva
ušesa, da bi mu ne popokala od groznega brnenja zvonov. Teče
na vso moč, za njim dirjastijo ljudje, vihtijo krepelca in kamne
mečejo, ravno zdaj se mu je bilo treba spreti z meščani, če jim
je kaj ukradel, je skuhal lepo kašo, mestni pečat iz suhega zlata,
županovo zlato žlico ali kaj. Polnage ženske tečejo za njim, mečejo
kopja in rjovejo glasneje kot zvonovi, sekire mečejo, zanke mečejo
za njim in mreže, v teku mečejo mišičaste prsi gor gor gor. Mar-
gareta se ljubi divje in predano, ampak samo s tistimi, ki so
ji všeč, za denar nikoli, trpeč izraz v obrazu popusti šele takrat,
ko zadihana obležita drug na drugem, zjutraj mora biti že ob
šestih za točilnikom, naj spi, pokrije jo, gre v kopalnico in spere
s sebe znoj, obleče se in gre dol dol dol po stranskih stopnicah za
služinčad, zmuzne se mimo vratarja, pred hotelom stojijo veliki
plavi avtobusi iz Bruslja.
Birič (si zapiše registrske številke, bobna po mizi z debelimi
mesarskimi prsti, odpre kuhinjsko omarico in si natoči šilček
Stockovega brandyja, z žalostnim obrazom ga zvrne in si obriše
usta ob rokav); Si slišal zdaj?
Faust: Včeraj smo bili v baru, kapiraš? Tisti zmešani kripl
je gonil spet svojo o Braziliji. Rekel je, da ve, kje je zlato, in da
ga bo našel, samo če pride tja. Pisal je brazilski vladi. Ne vem,
če mu je vlada kaj odgovorila, ker se mi je za nekaj časa utrgal
film. Plesal sem z neko fiko, tega se še spomnim. O zlatarni pa
168
ni nihče niti prdnil, če veš, kaj to pomeni.
Birič: Povej to svoji stari mami, mogoče ti bo verjela. Ce je
dovolj neumna.
Faust: Nimam več stare mame. Tu imam samo še teto Bar-
baro, in še ta je zabita ko prižnica. In brata v Kanadi. Ampak
z bratom se nikoli nisva razumela. Ce bi mu jaz rekel, da je lepo
vreme, bi pogledal skozi okno in se prepričal, če je res.
Birič: No vidiš!
Faust: Kaj vidim?
Birič: Niti lastni brat ti ne zaupa. Kako naj ti verjamem jaz?
Faust: Ker sta oba približno enaka bizgeca, kar se tega tiče.
Moj brat ima v sebi tudi nekaj žandarskega.
Birič: Ti, pazi malo na jezik! Povej raje resnico, če ne, boš
najebal ko žuti!
Faust (našteva na prste): Poglej. S Pubatom sva pila rum,
ko je prišel tisti tip, ki živi v Ameriki in smo se pogovarjali,
kako se živi v Ameriki.
Birič (zvito): Kako se pa živi v Ameriki?
Faust: Na različne načine. Kakor se komu posreči. No, Ame-
rikanec je bil dobre volje in je rekel, da gremo malo pogledat
v Merxov bar. Tam so bile neke fike, prisedli smo in Amcrikanec
je plačal rundo in potem še eno, pili smo in se zafrkavali z ba-
bami, dokler ni prišel tisti zmešani kripl.
Birič: Kateri kripl?
Faust: Ti menda sediš na ušesih, kaj? Bavči. Tisti, ki šepa.
Nadevan ko kanon. Amerikanec mu je plačal konjak in sta se
prepirala, kako je v Braziliji. Amerikanec je rekel, da se mu meša
in da nima blagega pojma o današnji Braziliji in kaj je biznis.
Bavči ga je vprašal, če živi v Braziliji, da vse tako natančno ve.
Oni je rekel, da živi v Združenih državah, če ve, kje je to, in da
je vseeno malo bliže. Potem je Bavči začel čvekati, kaj vse je
prebral in je risal zemljevide na serviete in tako sranje, račune,
po čem je unča zlata. Kakšna unča? je rekel Amerikanec. No, še
tega ne veš, kaj je unča? in podobno. V Braziliji nimajo unč, je
rekel Amerikanec. Daj no mir, je rekel Bavči, brazilska vlada plača
za unčo tudi do petindvajset odstotkov od vrednosti, če jo najdeš
v starih rudnikih. Ti si mi tudi, je rekel Amerikanec, tak stari
rudnih za budalosti. V starih rudnikih je rekel Bavči, ki je trmast
ko oven. Ce se prej z vlado zmeniš, ker rabijo zlato za ceste in
industrijo in komaj čakajo, da pride kdo, ki ve, kje so rudniki in
take flance, do dveh ponoči, da so fike umirale od dolgega časa
in zevale ko krokodili in bi ga bile menda tudi požrle. Raztrgale
bi ga ko psa, tako so bile besne nanj, ker jim je pokvaril večer.
Ko Amaconke bi bile planile nanj in ga požrle s tistimi capami
vred, kar jih ima na sebi, zbile bi ga v tla in poteptale in naredile
iz njega predpražnik. Potem sem šel domov.
Birič: Lažeš ko kruba! Kaj pa tisto sranje z avtomobili po
parku in po hribu gor med drevjem do vrha? A?
Faust: Ah, ja, saj ni bilo nič. Cisto sem pozabil.
Birič: Pozabil, ja, se mi zdi, da si pozabil.
Faust: To si je izmislil Bavči. In sploh sta bila samo dva
avtomobila.
Birič: Ja, vem. Dobro vemo, da sta bila dva. Nabita ko kon-
zerve, da so vanTuSje štrleli pri vseh oknih ven. Babe so vreščale
169
ko srake. To ste mi prasci vsi skupaj. In kaj je bilo na vrhu? A?
Splošno sranje, da ga svet ni videl podobnega. Vse imamo posneto
na trakovih.
Faust: Kakšnih?
Birič: Vsakršnih. In vam bomo tudi zavrteli na procesu, da se
boste videli, kakšni prasci ste. Je to srčna kultura?
Faust: Ne. To je telesna kultura.
Bavči: Cuj, ti, ne zajebavaj se z mano, kadar sem slabe volje.
Faust: Zakaj? Ker nisi bil zraven?
Birič: Boš že še bolj ponižno cvilil, lahko mi verjameš.
Faust: Kako naj se človek pogovarja s tabo? To mi povej!
Si sploh bral Fausta?
Birič: V službenih pravilih ni nkjer zapisano, da bi moral
brati — kako si rekel?
Faust: Fausta.
Birič: No, pa Fausta, zaradi mene.
Faust: Si bral Divino comedio?
Birič: Imamo dovolj komedij s tabo, poba. Divja komedija je
to, kar počneš. Prekleto, da je res. Vsi pošteni ljudje v mestu se
zgražajo, županu dežujejo protesti na pisalno mizo, da se več
ven ne vadi. Samo glavo vidiš iz kupov papirja, če prideš k njemu,
in roko, ki jo praska. To pot ste nasrkali, fantje, to pot ste šli
predaleč. Najmanj, kar boš dobil, je prisilno zdravljenje.
Faust: Strela, že spet! Kod pa pravi, da sem tako zapit?
Birič: Vsi pravijo.
Faust: Potem bo že res, če pravijo vsi. Hudič je to, da v celem
mestu ne najdeš človeka, ki je prebral Fausta.
Birič: Boš že še videl Fausta! Nagi ste skakali po travniku
na vrhu hriba in se parili ko mačke.
Faust: Kako naj se menim s tabo, če ne veš, kaj je Faust.
Razumeš, tam se vsevprek porivajo coprnice s hudiči in zraven
prdijo ko vidre, rigajo in kozlajo in si poljubljajo riti. Veš, kdo
je Goethe?
Birič: Bo že še najebal, če ga bo tako sral.
Faust: Pa se poglej, kakšen si.
Barič: Kakšen?
Faust: Zaplankan ko britof.
Birič: Kaj me zezaš s tem, kaj pa imam jaz s tem. Jaz razi-
skujem tvoj primer, zlatarno in tisto sranje na hribu. Po črki
zakona, jasno? Vse, kar lahko storim je to, da Gnidca opozorim na
tistega tipa — kako si že rekel, da se piše.
Faust: Goethe.
Birič: No ja, lahko mu rečem, naj ga malo pretiplje. Ce ga bo
vzel Gnidec v roke in če je res, kar praviš, bo fant nasrkal, da
ga bo minilo početi take svinjarije. Gnidec že ve, kje je treba
zgrabiti takšnega tipa.
Faust: Kje pa ga je treba zgrabiti?
Birič: Gnidec že ve. Ti se za to ne sekiraj. Povej raje resnico.
Faust: Kaj pa je sploh to?
Birič: Že veš, kaj. Natakar v baru je povedal, da ste se po-
govarjali o zlatu.
Faust: Križ božji! Saj to sem ti ves čas pripovedoval.
Birič (se popravi): O zlatarni.
170
Faust: O zlatu, ne o zlatarni. Tisti kripl, ti pravim, je stresal
flance o Braziliji in o zlatih loidnikih. Razumeš človeško besedo?
Birič: Menjaj no malo ploščo.
Faust: Prav. Samo povem ti, da potem sploh ne boš več ni-
česar razumel.
Birič: Zdaj je pa dosti tega sranja! Povej raje po resnici, kako
je bilo.
Faust: Po resnici? Na hribu? Na hribu ni bilo nič.
Koplje in koplje v mehko vlažno zemljo. Nič. Kdaj je že
bil kak rudnik vrhu hriba. Tudi če zakuriš velik kres in plešeš
nag okoli ognja in si že tako pijan, da se sploh več ne bojiš, ne
ognja ne policajev, ki lahko vsak hip pridrvijo iz mesta gor po
hribu, jih obkolijo in polovijo. Vsi so brez skrbi: tako globoko so
že v Braziliji, da jih noben policaj več ne doseže. To so torej
tiste Amaconke, ki so se zdaj že pomirile; odvrgle so orožje in
jaguarjeve kože, plešejo divji ples. Iz svoje luknje, kjer je še kar
na varnem, jih gleda. Bavčija imajo rieznasko v čislih; zdaj, ko je
nag, vidijo vsi, kaj pomeni krumpasta noga. Babe ga nosijo po
rokah, ker ne marajo moških brez napake. Moške brez napak
ubijejo in požro, pa čeprav surove. Bavčija pa božajo povsod po
telesu in vsaka bi ga rada imela, vsaj za toliko časa, da bi se
mu malo nasadila na štrleč napet izrastek pod kosmatim trebuhom.
A Margareta ga ne mara. Ali se ga boji ali kaj? Išče Fausta; ko
ga zagleda, čepečega v luknji, srečna zleze k njemu. Njeno golo
hladno telo se ga oklene. Zakaj si hodil k meni in me zapeljeval
s pijanimi pogledi, ki so viseli na meni, ko sem za točilnikom
segala po steklenice in natakala pijače za žejne postopače in boljše
gospode, za cipe, rokohitrce in barske umetnike, ki čez dan ne
vedo, kaj bi, ko se naspijo. Za vsakršne blodeče prikazni, ki jih
vleče k meni dan za dnem vonj po skrivnostih hotela, kjer gomazijo
popotniki vseh govoric. Zakaj si me zapeljeval z vročimi pijanimi
besedami, ko so gostje že odšli in sem ostala sama? Komaj napol
razumljivimi pijanimi norimi besedami, ki se jim nobena ženska
noče upreti? Zakaj si me božal po prsih, da so se navadile tvo-
jih dlani? Zakaj si se plazil za mano po temnih hodnikih v sobo,
zakaj si me slačil, zakaj si imel pri tem tak blazen pogled, da sem
umirala od strahu in poželenja? Ti zlobni pokvarjeni postopač,
da nimam več nikjer miru pred mislimi na tvojo lakoto po meni.
Tako se stiska k njemu in diha vanj in gleda vanj. Noč pa je
jasna; polna luna sije na plesalce. Ti popadajo okoli ugašajočega
ognja po kočah, po razgrnjenih plaščih in se ljubijo v hladnem
večernem zraku, ki jim drsi čez krčevito napeta telesa. Puba se
reži od žgečkanja, Amerikanec stoka med mogočnimi stegni. Ali
so prišli zato tako daleč in vsi napori in vse blodnje, da bodo
končali na golem hribu. Ali so prišli zato, da bi našli zlato? Odrine
Margareto in zleze iz luknje in zavpije. Da je še daleč do rudnikov,
ki jih iščejo, življenje ne traja večno! Ravno zato, zavpije Bavči.
Saj ravno zato! Kaj pa zlato? zavpije. Si pozabil, kje bi moralo
biti?
Bavči: Zdaj smo pa v riti!
Faust: Treba je lepo vse to pospraviti: koče in ražnje in vse
kar leži naokoli po goličavi vrhu hriba. Treba je biti kakor se spo-
dobi. Amaconke pa lahko naženemo tudi domov.
Amerikanec: Kaj pa policajev se nič ne bojite tu pri vas?
171
Huligan: Nič se jih ne bojimo. Postrelinio jih, kadar je treba.
Denemo jih iz kože in so pohlevni ko cucki.
Amaconka: Ne bodi svinja, kam se ti zdaj tako mudi.
Huligan: Beži k vragu, sit sem te.
Amaconka: Kaj si pa prej tako rinil vame.
Huligan: Prej je prej, zdaj je pa zdaj. To ni isto.
Amaconka: Pojdi v rit, prekleti tip. Samo enkrat mi še pridi
s takim sranjem!
Huligan: Hvala lepa. Si lahko brez skrbi.
In so na ladji, ki pelje po reki navzgor, sedijo na palubi v
vroči mesečni noči. Kdor je že kdaj doživel mesečno noč na tej
ogromni reki, ki se vali kot morje med neskončnimi gozdovi, ni-
koli ne pozabi občutka osamljenosti in zgubljenosti, ki ga ni moč
primerjati z ničimer. Puba seveda pije rum in Bavči z baterijo
sveti po zemljevidih, ki niso zanesljivi, a jim verjame. Tako je
zmešan ta človek. Sam si jih je izmislil in zdaj jim tudi sam ver-
jame. Drugi ga vseeno spremljajo; kaj jim tudi preostane, če so
šli tako daleč, lahko gredo do konca, pa čeprav z Bavčijem. Mar-
gareta sgi spodaj v kabini. Mogoče spi s kapitanom, ki j; je všeč
zaradi velike sive brade, ker šc nikoli ni spala s kapitanom na
Amazonki. Z lastnikom ladje, ki ima belo uniformo in veliko sivo
brado. Takšna je Margareta. Krov pa je poln metuljev, ki jih pri-
vabljajo ladijske luči. Padajo na krov in trepetajo s prašnimi krili,
zgubljajo pisane barve in umirajo v takšnih množinah, da je že
kar gusno. Kitajec, ki je na ladji kuhar, ima usmiljenje s potniki.
Večkrat pomete palubo. Metulji padajo v temno vodo. Voda se
peni od samih rib, ki goltajo metulje. Kitajec reče lahkonoč in
gre v kuhinjo, z metlo na rami. Bogve koliko časa bo še preteklo,
preden bodo na cilju. Puba in Amerikanec igrata karte za šibice.
Denarja imajo komaj še toliko, da bodo prišli do El Soledada, če
bodo sploh prišli. Kaj jih čaka tam pa tako ali tako ne vedo. Mo-
goče jih čakajo v zasedi z zastrupljenimi puščicami, mogoče jih
bodo zaprli v kletke, mogoče jih bodo mučili. Mogoče pa jih bodo
z vriski veselja spremili v vladarjevo palačo, kjer jih bodo pogo-
stili in sklenili z njimi pogodbo. Nič se ne ve. Ampak da je Mar-
gareta takšna kurba, to ga vseeno jezi. V svojo sobo zvablja moške,
ki so ji všeč. Sramežljivo se daje slačiti, dokler jih bolje ne spozna.
Takrat jo mine sramežljivost in ljubezen. Čaka za svojim blešče-
čim točilnikom novih, takšnih, ki jih ne pozna. Ki so ji všeč,
ko jo prvi dan žgo s pohotnimi pogledi. Ki se vrnejo drugič in
tretjič; ko spregovorijo, so njihove besede komaj razumljive, pol-
ne žareče lakote in norosti. Vsi v hotelu že vedo: vratar, plačilni,
kuharji in drugi; vsi vedo, da je ne bodo nikoli imeli, ker se jaha
samo z gosti, ki imajo takšne pa takšne lastnosti. Da se izpolni
ceremonija, ki odpira vratca njenih strasti. Kapitan jih odpira z
butastimi pogledi, topimi dolgimi pogledi pijancev. To jo je pre-
motilo ni nič drugega. Jutri se bo skrivala pred njim, ko bo prišel
v bife. Ko bo spoznala, kako neumno je nasedla. Tri dni je trajalo,
preden je spregovoril nerazumljive besede v portugalščini in je bilo
podobno ceremoniji, ki brez nje ostane hladna. Tako je nasedla in
se zasidrala na njegovem tiču. V zatohli kabini, ki zaudarja po
plesni zgublja sapo pod kapitanovim trebuhom. Vrag jo vzemi!
Ce se bo še kdaj porival z njo! Nikoli več ne bo za točilnikom
lovil zelenih oči, pil kavo z rumom po takšni blazni ceni!
172
POSTAJA
Branko B. Novak
Stopil jc mimo čakalnice, potisnil glavo med vrata, vstopil,
zaprl, se sprenevedal, da išče, pohlepno vsrkaval toploto z roko na
kljuki, ugotovil, da je dovolj časa zijal za iščočega, zmajal z glavo
po navadi ljudi, ki ne najdejo, zakoračil na peron, rahlo zacepetal
z nogami.
Ogledoval si je naslovne stra.ni revij v trafiki, škilil po za-
vojčkih cigaret, zavohal nekaj mimoidočih kadilcev za hrbtom, po-
tisnil roke v žep, iskal polovičko, nežno otipal, hušknil vanjo,
oslinil, vrtel med prsti, se pomaknil nekaj korakov nazaj, spet
ogledoval revije, nejevoljno zagodel, se počasi napotil po peronu,
iskal, ugledal prestopajočega se železničarja, poprosil za ogenj,
zahvalil. Vagoni so dn'eli mimo njegovega gledanja, kompozicija
steklenih formatov je potovala, dopotoval je še en format z ek-
ranom, na ekranu je bil spored, ki se je začenjal z napisom:
PRVI SAMEC
Prvi samec je nerodno spešil po lepo razvrščenih jajcih, pre-
klinjal nemarno klimatizacijo, topoumno kinkal pnevmatičnim
ritkam, zavil mimo vseh tistih poliranih stebrov, ki so ga navda-
jali z zadovoljstvom, nekajkrat proseče in tožbepolno pogledal v
umetelno šlukaturo navzgor. Nekaj je moralo švisniti v njegovo
oko, ki je vodeno zadrhtelo, hotelo razkrečiti ekran, se premislilo,
razblinilo, nakar se je napisalo:
TROP PRAVKAR PLODNIH JUNCKOV
Trop pravkar plodnih junčkov se je tihotapil za njim, skrb-
no poskakoval, šprical z mlečno eleganco, kompenziral pod intelek-
tualno masko, zmedeno stopicljal po jajčni brozgi, onegavil mimo
brhkih organizmov, skrbno sledil prekaljenim kalinom, ki so
umirjeno orali beljakovinasto plundro. Priletel je radoživ golobček,
nekaj časa krožil, napis na krepki perutničici je pričal, da je golob
poštar, se usedel na ramo neznanega junaka, ki mu je snel z no-
žiee drobcen list z napisom:
ČVRSTE S.4MICKE
Čvrste samičke so drobencljale po neštetih opravkih, bebavo
šobile ustnice, naduto vihale zadnjice, guncale kofeine, pomerjale
profile, kljukale sezname, blefirale orgazme, posiljevale kartoteke,
ljubile in ščitile male živali, pletle jopice, ignorirale klimakterij.
Ročno so poskakale v okvirčke, zažrvgolcle ljubko pozdravčke,
vlak je potegnil pa je odbrzel.
Cim je stopil na peron jo je zagledal. Vse tisto okrog trafike
je bilo prenarejanje, da si jo je natančno ogledal. Nameril je
korak proti njeni klopi, kot bi hotel mimo, pet korakov pred
njo spremenil odločitev, mirno kot stroj je zavil proti njej, vpra-
šal, če je prosto, ker je z majhno zamudo, kot bi jo zmotil v raz;
mišljanju, dvignila glavo, se je sklonil, še enkrat vprašal, če je
173
prosto in, ko je pritrdila, sedel. Ker ni vedel kaj in kako bi jo
škilil po njenem tranzistorskem sprejemniku in ker je bilo očitno,
da ji ni mar poslušanja, je sklenil poiskati, resnici na ljubo!
je že našem, majhno in tiho špranjico, ki je komaj slišno oddajala,
se pravi, da je zašepetalo:
GOSPOD PRVI SAMEC
Gospod prvi samec je odločno zaloputnil vrata, gromko za-
grgral nejevoljno, spehano sesedel v naslonjač, medlo kimnil pre-
strašeni telici, dovolil, da mu je osušila oznojeno čelo, ljubko po-
praskal po bradavički, zdolgočaseno bezal po dnevnih poročilih,
najavil ostre ukrepe, nerazumljivo hrkal sebi in drugim v brk
v nebo vpijoča grozodejstva. Najmanj presunjena, ker ga je pač
razumela, je bila:
STARA SAMICA
Stara samica je težko koračila skozi nešteto prekrasnih hod-
nikov, materinsko odzdravljala, malce nesrečna in v skrbeh zavoljo
svojega utrujenega in od skrbi izžetega gospodarja, nekako ne-
lagodno in tesno ji je bilo v stezniku pa je dovolila, da so jo
stlačili v neprijetno uniformo njemu na ljubo. Kanglico pa je še
vedno sama nosila, čeprav je bil silno nejevoljen, češ, da ima
njene domače jedi nedopovedljivo rad, naj pa jih nikakor ne nosi
v njegovo institucijo, kjer ima, brez skrbi, ji to lahko zagotovi,
vsega na pretek, če se mu le zahoče. Pa kaj bi vse to:
BREDLA JE
Bredla je, ne da bi karkoli opazila, ali vedela, proti veli-
čanstvenim vratom in na čase se ji je dobro in komaj verjetno
zdelo, da lahko, takole mirno, brez neprijetnih zadržkov, med sa-
mimi prijetnimi obrazi, hiti z dišečimi dobrotami v kanglici. Iz te
kanglice se je zaslišal zadrgnjen glas napovedovalca, ki je oznanil:
EDEN IZMED BIKOV
Eden izmed bikov se je neodložljivo zagnal, obstal pred prvim,
razkoračeno sopihal, jecljaje potisnil klobuk na tilnik, poravnal
privihan ovratnik na plašču, izgubljeno pristal dominantno lek-
cijo, trepetajoče opravičil svojo živalsko drznost, popadel klobuk
z glave, segel v žep privlekl dehteče, še toplo in vlažno jajce, ne-
navadno in dragoceno jajce, obarvano jajce, dražeče obarvano
jajce, kot kri v areni dražljivo, jajce...
Sedel je poleg nje, gledal nekam predse, zelo daleč in prazno,
kot bi bilo njegovo oko pol steklenega mehurčka, izbuljenega iz
njegove glave, v katerem ima še eno oko, ki gleda vanjo, jo rado-
vedno opazuje, potuje po njenem profilu, čaka, da obrne glavo,
pokaže obličje, premišljuje, če ima tudi ona takšno oko, čaka,
da obrne glavo, iz katerega prikrito opazuje, čaka, da pokaže ob-
ličje, ga vidi in radovedno čaka na priložnost, da obrne glavo in
pokaže obličje, ko bo obrnil glavo, in ji pokazal obličje, jo pogledal
in ga s pogledom ujela. Neverjetno.
174
»neverjetno! ... da ste prišli? ... ja, lepo no, kdo bi si mislil
... me res veseli... smo mislili že, da vas ne bo... no to pa je zelo
lepo ... ja, smo rekli, da moramo ... pa smo šli ... kaj ne? ....
dober večer . .. sicer pa se že tako dolgo nismo videli ... smo že
nekoliko pozabili in zgrešili... ja, pa smo še kar hitro našli...
samo spomne se človek ne takoj, ja... avto imate pa še vedno
isti ... vam kar gre, ne? ... a gume ste pa menjali? ... imate vse
štiri nove? ... ja, vraga, oprali ste ga pa tako lepo, da je kot nov ...
ja, lepo da ste prišli... lepo, no ... smo se že bali, da vas ne
bo ... ja, sva rekla z ženo, da je treba, ne? ... vse štiri so nove,
ja ... ah, opran kot običajno ... nič posebnega ... sicer pa, da
čisto po pravici povem, ga nič kaj dosti ne perem ... se mi ne
ljubi ... ja, vse štiri so nove, ja ... ne ne, kar pri nas sva jih
kupila, ja ... ne, ni drago, pravzaprav ista figa: kupi tu, ali pa
tam ... manj sitnosti, ne? ... če imaš čas, se pa splača, ja ... a,
pa so čisto dobre ... domače ja, saj je vseena figa, ne? ... poštenih
dvestoosemdeset smo odšteli, ja ... stane, stane ... pa kaj hočeš,
ne? ... je treba, a ne, mami? ... se že kako, ne? ... ja, pa vi? ...
ah kaj! ... saj sta še mlada ... še vsega bo ... o, nič, imata še
časa ... drugače se imate dobro? ... o ja, še kar, no ... počasi,
ne? ... se ne da vsega naenkrat, ne? ... še kar no ... stopite na-
prej, no ... sva pa res vesela ... a boš kaj postregla, a muci? ...
dajte no! ... ja, niste še videli, kako sva si uredila, ne? ... še kar
no ... se ne da vsega naenkrat ... oh, nič kaj posebnega ni ne ...
ja, sva še kar zadovoljna ... ni kaj ekstra ne ... ja, pa nama
ugaja ... saj je še kar lepo, no ...« Ni kazalo drugega kot se po-
brati. Nič prida spomini, če takole sediš in te kar srh spreletava in
to bog vedi zakaj. Gotovo ne zaradi tega, ker sediš na peronski
klopi, se pravi na peronu, obrnjen proti tirom po katerih se zako-
trlja slepeč blesk lokomotivinih luči, ki drdra, nežno obstoji, se
lahkotno prekopicne in naznani:
PRVI JE ODREVENEL
Prvi je odrevenel kot ukopan, nagonsko stopil korak nazaj,
nozdrvi so mu plale, podbradek je drhtel v srditem gnevu s pri-
okusom strahu, naraščajoče grgranje ^e potiskalo glavo nazaj,
prešlo v duševno rjovenje, silovito zamrlo v polnih pljučih, na-
breknilo mišičast tilnik, vzdrgetalo telo prvega samca, ki je dokaj
hitro zbistril kalne oči, s hlastno lenobnostjo sprožil roko po
jajčecu, z drugo zamahnil vnic in odslovil zvestega bkia. Stroje-
vodja je hudomušno pogledal iz lokomotive na peron, se skril,
ji nekaj storil, da je zateglo zatulila, se zopet pokazal, prcgibal z
ustnicami in napenjal vratne žile, naposled se je le dalo razbrati
sporočilo:
SKRBNA MAMICA
Skrbna mamica je prav tisti čas dobrohotno priklamala s
kanglico v roki, se v polkrogu približala svojemu gospodarju, ga
cmoknila na bledo lice, utrujeno sedla, ga potrepljala po izmu-
čenem salcu, usmiljenjapolno pobarala po dnevnem počutju, v
svojo radost ugotovila, da se njenemu samčku vrača barva v lice,
iz ljube navade in samičje dolžnosti zavzdilmila, spustila odvečno
175
sapo, nakar je pričela servirati južino. Strojevodja je bil sala-
menska nakazen. Samo zaradi kratkočasja je bi-bljal v hrup, se spa-
koval, podpiral glavo, da so ga potniki na peronu zvedavo opazo-
vali, potem pa mu je bilo vsega dovolj, storil lokomotivi, da je
predirljivo zapiskala, pognal vlak in za slovo zakričal:
ČREDA RADOVEDNIH
Čreda radovednih bikcev je nestrpno druzgala pred sprejem-
nim prostorom, pripravljala svinčnike, brisala leče, čistila objek-
tive, navijala trakove, ugibala, kaj neki se je pravkar pripetilo,
hlastno žebrala hierarhično lestvico zlatih vprašanj, medtem, ko
so stari mački mirno čakali svojh trenutek in ščegetajoče provo-
cirali prestrašena stegenčka.
Vedela je, da jo gleda, ga na enak način opazovala, vedela,
da jo on ravno tako gleda kot ona njega, da ve, da ga tudi ona
gleda in ve, da tudi on ve da ona ve, kako ve, da ga gleda. Premiš-
ljevala je, če bi se ozrla, mu s tem potegnila pogled nase, da on
najbrž nekaj podobnega premišljuje, verjetno premišljuje, kako
ona premišljuje, da on premišljuje o njegovem premišljevanju,
kako najbrž kani ravno tako s pogledom potegniti njen pogled
nase. Bržkone ne bi premišljevala, če bi ne prišla na klop, kakor
bi on ne premišljeval, kar sta že premišljevala, če bi on ne prišel.
Prišla sta pa konec besedi.
»lepo, da si prišel ... sem že mislila, da te ne bo ... boš kaj
spil... ne ne, kar lepo sedi... joj sem vesela! ... ja, saj ti si prav-
zaprav prvič pri nas ... no j a, saj sem še kar zadovoljna ... ja ...
pa kaj bi? ... ne? ... a veš kaj... bolje da se vrneva ... pridruži-
va se raje ostalim ... ne ne! ... brez skrbi ... samo zato, da ne
bo sitnosti ... saj boš še kdaj prišel? ... ne? ... oh pridi, no . ..
dopoldne sem sama, ja ... joj koliko se imam pogovoriti s teboj...
a ja! ... stanovanja pa še nisi videl kaj? ... ja, kar oglej si ga ...
ja, prav no ... samo postrežem jim ... daj no, saj si ga lahko sam
ogledaš ... ah kaj ti bo nerodno, daj no ... saj res; ... naj ti ga
kar on razkaže .... lubi! ... lubi! ... razkaži mu stanovanje, daj ...
ja ja, koj postrežem ... daj no! . .. vidva si medtem oglejta sta-
novanje ... saj vidiš da ne morem vsemu kaj ... ja čisto sva
pozabila ... oh no, pa ti jaz razkažem ... j a j a dobro, mu bom
jaz razkazala ... vi samo izvolite ... vzemite si no! ... oh, kaj
boste, zakaj sem pa pripravila .... boste kavo? ... ne? ... ja
prav, no ... a res nihče ne bo kave? ... ja prav, no ... bomo pa
pozneje popili ... bi ti kavo? ... ne? ... res ne? ... daj no! ...
vedno si rad pil kavo ... no prav, pa pozneje ... ja, tu je kuhinja,
ja ... no, tam je kopalnica in vvc ... oh no, nikar ne pretiravaj ...
ja? ... ti je res všeč? ... saj je meni tudi, no ... ja, tu je pa spal-
nica ... nič posebnega, no ... ja, meni je še kar všeč ... si utru-
jen? ____ne? ... še kar je, no... bejž no! ... ti si vedno za hece ...
ne, ne ... daj mir, no ... ne nori, no ... no ... ne, ne, morava
nazaj ... daj, zdaj me pa lepo pusti... greva no, daj ... ja, a je
tebi mogoče kaj dopovedati ... ne, no ... a slišiš ... pa ne tu no,
a si slišal, daj si že enkrat dopovedati ... pusti me no, ne bodi
grob ... samo probaj! ... ja, a me boš pustil no, saj nisi otrok,
no, daj si že, ah kaj ... zastopi že vendar, no ... ne! ... samo
poskusi! ... ja kdo ti bo pa verjel ... saj ti verjamem no ... pa
176
res ne smeš veš ... ne, res me ne ugrizni ... ne, res ne smeš ...
saj bi znorel, no ... ne ... ne bova tukaj... pridi jutri, a? ... daj,
pridi dopoldne .. . ne, ne ... jutri pridi, no .. . boš? .. .« Verjetno
je še kaj žgolela, nagovarjala, čeprav bi ne bilo treba, ker sta oba
vedela, da bo že nekako, če pa že ne bo pa ježeš marija, kaj bi se
človek gnjavil. Stvari se že nekako same po sebi uredijo, tako,
da je:
KAR NAJLEPŠE
Kar najlepše in ljubeznivo jc razgrnila dobrote prva samica.
Prisrčno karajoče je zmajala z glavo in svojemu gospodarju dob-
rohotno izpulila cigareto. Kajpak je že pojasnila, da kaja pred
jedjo ni zdrava, ne dobra, toliko slabša pa za želodec in dober
tek. Kajkrat je že razložila, kako otopel, omamljen in živčen že-
lodec ni v stanju sprejeti, prebaviti, kaj šele opaziti pestrih dobrot,
polnih plemenitih okusov. Neštetokrat mu je zabičala, naj se vsake
hrane loteva počasi, ne tako hlastno, za blagor institucije! vendar;
nikar tako neučakano in požrešno, o! ti šment! salamenski! Za
umiritev želodca in pospešitev teka pa je svojemu gospodarju
pripravila prav lepo mehko kuhano in dovolj toplo jajčece. Reči
je treba, da so stvari, kakorkoli se že uredijo, odgovorne za ne-
katera dejanja, ki jih kdo stori, ker ga spravijo v določeno po-
čutje. Najsi bo to katerakoli stvar. Stvar, ki je lahko avtobus,
pride, se pravi, da če je ta stvar avtobus, se pripelje in odpelje
da se nameri, da stoji svoj čas, ki mu pripada. Za stvarjo pa se
dogajajo stvari in se prav nič ne zmenijo, da je ena stvar, ki one-
mogoča spremljanje dogajanja med stvarmi. Kar naprej se doga-
jajo in človek bi mislil, da se požvižgajo, čeprav je tudi sam za-
nimiva stvar za ostale stvari. Seveda se bo taka stvar kot je člo-
vek divje uprl kakšnemu človeku, ki je tudi neka stvar, češ, da
ne dovoli in da ne more pristati, ker pač ni stvar, ker je daleč
od stvari, ki so za stvarjo, ker je človek ne pa stvar, čeprav mu
na kraj pameti ne pride, da bi se o tem prepiral s kakšno stvarjo,
ki ni človek, za katero pa je on stvar med ostalim istvarmi, s
kateremi se dogaja in se ostale stvari dogajajo tudi z njim, čeprav
lo njega ne briga in marsikateri stvari dela krivico, velikokrat tudi
kakšni stvari, kot je človek. Po vsem tem ali podobnem je stvar,
kot je človek, neznansko presenečena, ko rečejo nekatere stvari in
ko stvari rečejo:
KAZNO JE BILO
Kazno je bilo, da je prvega samca nekaj doletelo. Bila je
podoba, kot bi ga božje. Pepelnato se je obarval in odrevenel.
Očesna jabolka so se začela gibati in premikati v smeri južine.
Najprej mu je krč premaknil trebuh, nakar je pomigal z nogami.
Ostarelo samico je prizor zazibal v nezavest. Prvega je nekaj za-
porednih in hitrih krčev vrnilo v tostranski svet. Presenetljivo je
zaječal, kratek hip zmajeval z glavo, zopet nekajkrat zaječal kot
ranjena žival, da bi se človeku milo storilo, ponovno kinkal levo
in desno, nekako odsotno bolščal, ko je hlipanje, ali nekaj temu
podobnega zamiralo, le da je njegovo tkivo postajalo bolj živo in
so mu kite ter žile polagoma nabrekale. Stvari so postajale že kar
strašne in grozne. Bi rekli, da so bile stvari bedaste, če ne nore,
177
čeprav med vsemi temi stvarmi, ki so ali bi bile take, ni niti
ene stvari, med katere bi lahko dali človeka. Je pa že tako, da si
stvari obešajo lastnosti, ki jim ne pritičejo, ker so lastne drugim
stvarem, in včasih lastnosti, ki so lastne ljudem. V tem hipu je
bilo stanje tako kritično in napelo, da so stvari zabrnele:
PRVO SAMICO SO OBUJEVALI
Prvo samico obujevali v sosednjem prostoru. Revi se je meg-
leno svetlikalo, da je nehote zagrešila napako; zategadelj se ji je
hudo storilo, kar je bilo krivo njenemu počasnemu osveščanju.
Blaženo je pogledovala po prizadevnih telicah, vzpodbujajoče spre-
jemala drobne pozornosti, blagohotno nudila razgrete dojke v
hlajenje, v dokaj enakomernih časovnih presledkih cepetala z raz-
krečenimi nogami v lupinasto brozgo, imenovala prisotne z než-
nimi vzdevki, vendar bi še tako neuk in dilctanski jasnovidec pri-
segel, da si ženske niso bile kaj prida v komolce.
Podprl se je s komolcem na naslonjalo ne da bi obrnil glavo,
premišljeval je, ali premišljuje, kako je premišljeval, o njej in
njeni roki, ki jo je naslonila, ker je premišljevala, čc bo tudi on
premišljeval, če premišljuje, ali bo dal roko na naslonjalo in
premišljeval, da verjetno tudi ona premišljuje o njegovi roki, ki jo
je dal na naslonjalo, da bi premišljeval, ali o vsem tem premišlju-
je, da oba o eni in isti stvari premišljujeta in v najlepšem redu o
tem tudi premišljujeta. Premišljevanje o eni in isti ni niti tako
napak, čeprav včasih ni prav prijetno. Vendar pa nikjer ne piše,
da se takšno premišljevanje med dvema, ki ustrezno mislita in
imata glede na medsebojni odnos do stvari, ki jima je skupna,
podobno nagnjenje, bi rekli da res nikjer ne piše, da se v tem
primeru premišljevanje ne bo prijetno končalo ali pa vsaj začelo.
Včasih niti ni treba vedeti kaj več kot tisto, kar človeku pride
na misel, »ja glej ga! ... a ti si! ... nisem vedela ... še na misel mi
ni prišlo, da bi bil ti ... a jaz? . .. sedim, ne? . . sem rekla, da
bi nekoliko sedla pa sem, ne? ... ah nič, kar tako ... ja no, kaj
hočeš, ne? ... domov greš ... ja veš, senca pa mir, ne? daj no daj,
kaj vse rečejo!... ja ti rečem, če bi se na ljudi ozirali ... ni res? . ..
eh kam bi pa prišli! ... ne, ne, kar takole sem rekla: bom pa malo
sedla, ne? ... pojdi no, ti pa tvoja koruza ... sem sedla pač v
koruzo, ne? ... ja a nisi še nikoli sedel v koruzi, a? ... vino? ... a,
vino? ... ja, imam vino, ne? ... a je to kaj takega, ha? . .. ja no,
ga imam ker ga imam, ne? ... ga pa ja ne morem pustiti ne vem
kje, ne? ... jaz? ... koga neki no! ... ja koga neki pa bi čakala? . ..
bejž no, kaj mi ti ne poveš! ... si pa za hece, ja ... kje neki pa si
to pobral? ... bi eno zakadila ja.. . se mi kar prileze ... no ja
pa sedi... a bi? ... pa ga daj, no . . . saj ti ga privoščim ... ja pa
bi ga tudi jaz en požirček, ja . . . saj zato je, da se ga spije, ne? .. .
ne, ne, ti kar pij ... no ja, pa ga bom še en požirek, no ... ja, kar
lepa koruza bo, ja... kaj ljudje vse ne rečejo! ... oh, kaj ti ne
šine vse v to tvojo betico! ... no, no, prav ... če si ne daš do-
povedati ... prav no, sem rekla! ... čakam pač, ne? .. . ja, te pa
kar eno figo briga, da veš ... lahko čakam, ne? nikjer ne piše,
da se tega ne sme, če kaj vem, ne? .. . ja čakati vendar, ne? ...
česa neki pa? ... ja to je pa drugo ... ne, to je pa moja stvar,
če kaj pričakam, a ti se ne zdi, a? ... daj mir pa raje pij, no. ..
178
a, če bi bil, kdo drug ha? ... ja, nikogar drugega ni, vidiš ne? a
kdo drugi? ... daj še meni en požirek no, se mi kar prileze ... ja
kam pa rineš, za božjo voljo, no! ... a, tako ti misliš, a? ... ja,
če bi bil kdo drugi pa bi bil, ne? ... ja, bi bil, no? . . . nikar tako
začudeno ne glej no ... ja, a znaš ti malo potrpeti, a? ... nehaj
že no, mi boš kaj strgal pa boš imel, veš? ...« Pa se zgodi, da so
stvari živčne. Čisto navadne vsakdanje stvari so živčne pa nemir-
ne. So živčni gumbi. So tudi živčni papirji. Včasih so taka tudi
očala. Pridejo živčne stvari, ki so nepogrešljive, živčni strokov-
njaki. Nemirne so lahko popolnoma druge stvari. Se zgodi, da so
to tudi:
VOHLJAJOČI BIKI
Vohljajoči biki so tačas stikali po najbolj zanikrnih predelih
naselbine, budno zasledovali nedopovedljivo zanemarjen tamkajš-
nji živelj, oprezali za še tako izmozgano in grintavo mrho, če ni
kazalo drugega, prizadevno pokrainljali, včasih popili in prigriz-
nili, ker se je že tako namerilo, cesto ponudili tobaka in ognja,
kakor je že naneslo, in se katerekrati celo pošalili, potolažili o
svojih težavah; nikakor, da bi se preočitno izogibali in vzbujali
kvarni sum. Niti v ploditvene slučaje se niso preočitno vmešavali,
v kolikor lahko razumemo zanimanje za samice v času, ko so od-
lagale jajca, samci pa so jih speljevali na krive sledi. In še to za-
nimanje, roko na srce, je služilo zgolj za dobrobit občestva. Za
boljše razumevanje: je rekel en prijatelj, da reči, ki jih ne razume.
Natančneje povedano je rekel, da nekaterih reči ne mara, se pravi,
da jih ne ljubi, čeprav jih tudi sovraži ne. Lahko, da je ta prijatelj
kaj takega napisal. Nastane zadrega, če je, ali, če ni prijatelj. Dan-
današnji ljudje o nekaterih rečeh vedo toliko kot njega dni o
rečeh njega dni. Vse kaže, da je kaj takega rekel neki drugi, če je
prijatelj, seveda, prijatelj. Se pravi, da je tisti en prijatelj sporo-
čal, da se dokaj uspešno izgovarja, da ne razume. Ima pa, da
ljudi, ki jih vroče ljubi, čeprav jih tudi ne razume, ker jih mara.
Preden je odšel, lahko da se je odpeljal, odfrčal, skratka: rekel je,
da njega ni, zagotovo pa je še utegnil reči:
ČLOVEK BI MISLIL
Človek bi mislil, da si prvi samec sploh ne bo opomogel.
Strmel je v južino, z zlohotnim pogledom prebadal mehko kuhano
jajce, ritmično sopel, drhtečih nog prigazil do nič krive kanglice,
komaj slišno zaječal, z globokim zvokom zamukal, bolščavo zare-
zal v tascinirano juničko, odšepal v naslonjač, nesrečno zastokal,
krepko segel oberoč po genitalijah, jih v razprtih dlaneh ponudil
v skominah migajoči telici, prisluhnil njenemu histeričnemu gru-
Ijenju, uročeno bolščal v obarvano jajce in hlastajoče cedil pre-
klcstva na zaupani mu živelj. Bil pa je živelj v svoji srži zdrav
in krepak. Zagotovo je ljudstvo, če je še tako živo zdravo v svoji
sredici, je rekel enkrat en mimoidoči potepuh in se niti ustavil ni,
ko je to rekel, tak potepuh je bil. To pa zato, ker še nobeno ljud-
stvo, ali~pa civilizacija ni izumrla zaradi nadloge, ki je mučila
tega potepuha, kateremu so ušive besede prihajale v petku in
svetku med svojimi, ali pa med fino gospodo. Ni pa kar tako za
prmejduš tega trditi kar je rekel, ker je bil takšen potepuh, da je
179
nekaj rekel pa se še ustavil ni temveč je kar naprej šel, čeprav
ni nehal govoriti, kot bi si kdo mislil, le da njegovega govorjenja
slišati ni bilo mogoče, če poslušavec ni ubiral stopinj za njim,
ali pa dostojno poizvedoval pri očividcih, ki so potepuhu narejali
špalir, čc ni kar osamljen potepušil po ljubem svetu, naj mu bo
žemljica lahka, kar obema. Enkrat drugič pa je govoričil, da s ta-
kimi rečmi noče imeti, da nima opravka je rekel, ker se nima
časa, ker ne more, ker ne zmore, je pravzaprav dejal, se ukvarjati,
da se pač ne bavi s temi svinjarijami, ker so, nakar je dolgo cincal
in onegavil, kaj bi dejal, ali so ali pa da niso:
UMAZANE
Umazane in v oguljene oplate opravljene samice so se brez-
ciljno potikale naokrog, se potiskale s koščenimi bedri mimo bez-
nic, prodajale uvele vampe, spontano splavi j ale v smetnjake;
druge so neutrudno tešile neugnano peristaltiko mladeži, so se
neuničljivo pretegovale, se pehale v komunalnih čumnatih, so si
privzele toponose maske, se naučile nič več kot dveh operacij ra-
čunstva od uporabnih znanosti. Najbrhkcjše med njimi so imele
kdaj pa kdaj priliko leči kakšnemi: hierarhu v veselje in, če jim je
bilo nebo naklonjeno, se razblinile v blagostanju; običajno pa so
počepale v zatohlih krliih in skrivoma legle jajca v najbolj od-
ročnih kotičkih. Ni bilo to toliko ogabno, ostudno, odvratno, ne-
marno, niti ne toliko zasvinjano, gnusno, niti ne toliko bedno kot
nevarno in grozeče leglo, ki je hotelo mrvico lepšega.
Potegnila je cigareto, nekoliko podržala, čakala, in počasi vlek-
la vžigalice, če bo čakal, da čaka in jo sam poprosi za cigareto,
mogoče pa čakal, da sama ponudi, ako ni čakal, da bo čakala, če bo
čakal, da ga čaka in sam poprosil cigareto, ne da bi čakal, kako
ona čaka, da mu sama ponudi, če bo čakal in ne da bi čakal in
sam poprosil.
Ahasvefjev kompleks je imel, čustva nm je poškodovala tajin-
stvena inkvizicija, sluha je bil odličnega, posedoval je dobro di-
plomo in podiplomske samoniklosti, eksplozija mu je zatemnila
vid, oči nekatere reči, kot recimo kakšna stvar, bil je zmožen pre-
senetljivega tipa in hitrega dojemanja. Gibkost, elastičnost in
kombinatoriko z dosledno logiko mu niso šteli med posebna zna-
menja.
je rekel: zakaj postavljaš vprašanja?
je rekla: sem mar vprašala?
je rekel: saj to je tisto, ker si vprašala brez vprašaja.
je rekla: jaz te razumem, če hočeš se bova dobro razumela.
je rekel: saj se niti poznava ne.
je rekla: spoznajva se. še je rekla: pa se spoznajva, ne?
je rekel: zakaj imaš tako velike oči?
je rekla: kako si upaš trditi, da imam velike oči?
je rekel: če bi jih videl, bi mogoče kaj drugega trdil,
je rekla: pa jih poglej, še je rekla: na, na pa si jih poglej,
je rekel: bom pogledal, je še rckal: pokaži, da jih bom videl,
je rekla: saj ti jih kažem, še je rekla: niti ni treba, da ti jih
pokažem, ker jih lahko vidiš, ne da bi jih pokazala,
je rekel: pa mi jih le pokaži.
je rekla: ah, si posrečen, še je rekla: nikar ne pretiravaj, no.
180
jc rekel: pa imaš res velike oči. je dodal: velike oči so lepe, ne?
je rekla: kako si vedel, da imam res velike oči.
je rekel: saj nisem vedel.
je rekla: sploh si nisem na jasnem, ali si \'edcl ali nisi.
je rekel: zakaj imaš tako \clika ušesa?
je rekla: veš kaj! še je rekla: zafrkaval pa me ne boš.
je rekel: zakaj imaš?
jc rekla: kaj pa imam?
je rekel: ulje. zakaj imaš uhlje?
je rekla: a, uhlje? še je rekla: kakšne uhlje?
je rekel: ne vem, pokaži mi uhlje.
je rekla: kaj misliš, kakšne uhlje imam?
je rekel: ne vem. dodal je; imaš velike uhlje.
je rekla: si prepričan, da imam velike uhlje?
je rekel: nisem prepričan, da imaš velike uhlje, pokaži mi.
je rekla: majhne uhlje imam.
je rekel: nisem prepričan.
je rekla: če ti pa povciji. še je rekla: pa si jih oglej, no.
je rekel: če si tako dobra, da mi jih pokažeš,
je rekla: kaj bi ti jih kazala, kar poglej.
je rekel: lepe uhlje imaš. je rekel še: majhni uhlji so lepi, ne?
je rekla: oh, ne vem. ja, ponavadi mislijo tako.
je rekel: tudi lepe lase imaš. je rekel še: skrbno jili neguješ,
je rekla: kdaj si pa to opazil.
je rekel: spotoma, je še rekel: ko sem gledal uhlje, sem videl še
lase.
je rekla: sploh nisem registrirala.
je rekel: kakšna prsa imaš?
je rekla: kaj pa to pomeni?
je rekel: to pomeni: kakšna prsa imaš.
je rekla: ja, veš. brez zamere no, ampak mislim, da te to nc bi
smelo zanimati, veš.
je rekel: zakaj bi ne smel videti?
je rekla: zakaj bi me pa kar naenkrat hotel tipati?
je rekel: zaenkrat bi te hotel videti, še je rekel: mogoče bi si po-
zneje želel tipati tvoje dojke in tebe. pa je še rekel: rad
bi te samo videl.
je rekla: zdaj pa izkoriščaš.
je rekel: vsak mimoidoči te kdaj pa kdaj izkorišča.
je rekla: to je nekaj drugega.
je rekel: seveda je to nekaj drugega.
je rekla: oni gledajo drugače:
je rekel: vidim, da te jaz ne bom videl.
je rekla: zakaj mi delaš, da mi je hudo
sicer pa je bedasto, še je rekla: še poznava se ne dobro,
pa je moralo priti do tega. in še je rekla: čisto lahko bi
bila prijatelja, in še je rekla: komaj da se poznava
je rekla: nočem jokati
je rekla: zakaj sva se sploh spoznala .
jc rekla: oprosti, še je rekla: upam, da bova prijatelja, še je
rekla: zdaj ko se poznava bi rada, da sva prijatelja, še
je rekla: oprosti, še je rekla: ne glede na to, kar se je
zgodilo, še je rekla: kar se je zgodilo se je. še je rekla:
saj bova prijatelja.
181
je rekla: saj bova prijatelja,
je rekel: kako bova prijatelja?
je rekel: ne poznava se.
je rekel: najino spozna\anjc je šlo po \odi.
je rekel: te pač ne bom videl.
je rekla: zakaj bi me moral videti?
je rekel:   zakaj me ti gledaš?
je rekla: lo je drugo, je še rekla: jaz te vidim, kaj hočem.
je rekel: ti imaš drugo pravico gledanja.
je rekel: jaz imam drugo pra\ico gledanja.
je rekel: jaz te ne \idiin,
je rekel: kaj hočem.
je rekla: saj se! poznava.
je rekla: saj se poznava!
je rekla: saj se vendar poznava!
je rekla: človek božji! saj se vendar poznava.
je rekla: kaj res? kaj res! ne vidiš, da se! pozna\a?
je rekel: res ne \'idim.
je rekla: kaj res nočeš videti.
je rekel: res ne vidim.
je rekla: zakaj nočeš spregledati po \seni tem.
je rekel: ne morem spregledati,
je rekla: po \ sem tem . , , še je rekla; po \ sem tem.
je rekla: zakaj si mi stoiil tako hudo.
je rekla: zakaj?
je rekel: nisetn ti storil.
je rekla: zakaj se bojim?
je rekel: koga se bojiš?
je rekla: česa se bojim?
je rekel: katerega se bojiš?
je rekla: koga bi se bala? še je rekla: koga naj bi se bala?
je rekel: nekoga.
je rekla: koga? še je rekla: koga bi se bala? še je rekla: misliš,
da bi se koga bala? še je rekla: ne smeš misliti! še je
rekla: ne smeš tega misliti! še je rekla: ne tega! še je
rekla: ni res.
je rekla: ni res! še je rekla: ne! ni res! še je rekla: ne smeš tako
misliti! še je rekla: ne misli tako! še je rekla: ne tako.
in še je rekla: ni res! ni res!
in je rekla: ni res! o mama, ni res, ni je rekla.
je rekla: saj se te ne bojim.
je rekel: ne bojiš se me.
je rekla: česa pa se bojim?
je rekel: nekoga se že bojiš.
je rekla: pa koga se bojim?
pa katerega se bojim? je rekla.
je rekel: nekoga se bojiš, storilo ti je nekaj, da se ga bojiš.
je rekla: kaj mi je storilo?
je rekel: kastracijski kompleks li jc storil.
je rekla: kaj mi je storil?
je rekel: da se bojiš, ti je storil,
je rekla: kdo mi je storil, da se ga bojim?
je rekel: krvoskrunstvo ga je oslepilo,
je rekla: saj to ni njegova dediščina.
182
je rekel: slučajno je posodil ime.
je rekla: zato, da imenujemo? še je rekla: zato, da najdemo?
je rekel: zato, da najdeš.
je rekla: glej me.
je rekla: spoznaj me.
je rekel: brez haska bi te spoznal.
je rekla: spoznajva se.
je rekla: otipaj me.
je rekla: do zadnjega lasu me otipaj.
je rekla: ne boj se.
je rekla: resno mislim.
je rekla: \zemi me.
je rekla: če hočeš, me lahko vzameš.
ji je rekel: ne maram mačka \- žaklju:
rekla mu je: pred teboj sem.
rekla mu je: takšna kot sem, sem pred teboj.
rekla mu je: če sem tvoja me lahko vzame.š, ker sem t\oja in me
poznaš, vzemi me, ker me poznaš,
rekel je: ne poznam te. nisem te videl,
rekel je: nisem te spoznal, ker se mi nisi pokazala,
rekel je: prej bi se morala spoznati in videti,
rekla je: spoznaj me, glej me.
rekel je: ne prehitevajva, ne posiljujva.
rekla mu je: ne smcva hiteti,
ji je rekel: upam, da se bova spoznala.
rekla mu je: te lahko obiščem? rada imam kavo. obiskala te bom.
Pa se je našla neka zlobna prašiča, ki ji je še tisti dan napisala
na vrata, debelo in na veliko, s črnim flomastrom ji je napisala
na vrata, vidno in ponigla\o:
PRVI SAMEC JE NAPOVEDAL
Prvi samec je napovedal pospešeno čistko, dovolil uporabo
rešilnih pasov, kadrovskim bikom razdelil skafandre, vohljajoče
otovoril z akvalungami, z najožjimi zaupniki in v trezorju sprav-
ljenim jajcem se je vkrcal v batiskaf. čreda aspiratorskih juncev
je poslušno sledila trdoživim kalinom, improvizirala podmornico
in se, solidarno poscana, senzacij željna, vkrcala. Nekdo se je
spomnil in boječe zašepetal: kaj pa:
MRŠAVI SAMOTARJI
Mršavi samotarji so, kot običajno, zdolgočaseno nergali, trpeli
zaradi individualnih prohibicij, kvartali, besedičili, spali kjer jih
je zateklo, skratka: uživali zasluženo starost in krivogledo sprem-
ljali mladež. Za vprego godni junci so pošiljali v placente žive in
mrtve, vnašali osupljivo \isok IQ v strah vzbujajoče dclikte, nežno
deflorirali in razbrzdano nacionalizirali svojega bližnjega blago.
Plemenjaki so krvaveli na obroke, garali kot črna živina, da so si
redkokdaj privoščili kaj pošteno konkretnega v želodec. Še malo
se niso zmenili za kaj drugega, mogoče pa jim je bila vsakdanja
in celo domača misel na besede, ki so se pisale na obzorju in brale:
BLISK IN GROM
Blisk in grom napovedane čistke, kakršne svet še ni videl,
je klistiral celo sredstva javnega obveščanja. Telekomunikacijske
183
zveze z improvizirano podmornico so bile v hipu pretrgane. Bolj-
šega se niso domislili kot, servirati radovednemu občestvu sen-
zacionalno negotovost, manevrirati z lokalnim patriotizmom, so-
cializirati z latentnim potencialom, odkrivati životopise padlih in
pozabljenih \'eličin. Avtentičnosti na ljubo pa bodi povedano, da
so si v internih krogih meli dlani v pričakovanju preživelih bro-
dolomcev, ki naj bi prinesli iz samega kraja dogajanja resnico-
ljubna poročila, zgodbe iz prve roke, neprecenljive vrednosti, če jih
pravilno, o čemur je odvisno razkladati, uporabijo v pametnih
transakcijah.
Sedela sla čisto tiho, vlekla cigareti, si vsak zase mislila, kako
bi začela pogovor, ne da bi bila vsiljiva, še važnejše pa, da bi
izgledal začetek povsem slučajen, nekako naravno naj bi izgledal,
še bolje, če bi imel nujno dolžnost, s katero bi ji ustregel, odgo-
voril na vprašanje, ki si ga ne upa zastaviti, da bi vprašal kaj
takega, na kar bi mu lahko odgovorila, ker je edina, ki jo lahko
vpraša, sam si pa ne upa vprašati in mu zato sama odgovori,
ker ve za njegovo vprašanje, če se tudi ona vprašuje, da se sam
vprašuje o tem in obratno. Tako nekako sta si podtikala razne
otročje misli, vsak zase jih je drugemu na liho vsiljeval in si
želela, da bi se že kaj premaknilo, ker, če bi se karkoli od željenih
stvari pripetilo, bi bilo potem lahko. Sploh se nista vpraševala
kako in kdaj, ker sta preklemano dobro vedela: da
PRECEJ PO TISTEM
Precej po tistem, so pridrveli gasilci, odvili ventile in bruhali
nedopovedljive količine tekočih deratizatorjev, rentgenizirali so-
časnost dogodkov, teleportirali odplako v radioklivnih kontejner-
jih na dno morja, osušili in dopadljivo posprejali mesto doga-
janja. Po opravljenem se je pred živo in neživo prisotnostjo
veličastno bleščala, kot iz škatlice potegnjena, čista in lesketava
institucija. Kdo bi si mislil, da ob tako pomembnem dogodku,
ob takšnem in na tak zgodovinski dan ni prisoten:
MRČES NA OBROBJU
Mrčes na obrobju bivajoče družbe je nemoteno gomazel po
vsakdanjih opravkih, prizadevno taktiziral med trebuhom in kru-
hom; samice so marlji\'o legle jajca, samci zavajali in pehali kri-
stalno bodočnost, mladež je: neugnano rastla. Motili bi se, če bi
mislili, da taista v vetru razpršena mladež ni vedela da:
PRVI SAMEC JE
Prvi samec je ostroumno sedel pred preživelimi brodolomci
iz podmornice, za njimi je bila karantena in rekonvalescenca, o
čemer je pričala njihova oprava in lep izgled z zadovoljivim po-
čutjem; majhno število jih je bilo, največ starih kalinov, kar je
bilo opazno na prvi pogled. Takole je sedel prvi samec, imenovali
bi: neobremenjeno, sočno, čilo kot pred setvijo, in radovoljno stre-
gel najmanjšim željam, svest si neomajne zaslužnosti, čeprav je
preživeli tropič nekam nerad skrbel za njegovo nemoteno spontano
zgodovinopisje.
184
Obema je bilo nerodno, ker je bilo njemu nerodno, da je
njej nerodno in njej nerodno, ker je nabrž njemu nerodno, še
bolj pa, če je njemu nerodno, ker je njej nerodno, da je njemu
nerodno, če ni bilo njej nerodno, da je njemu nerodno, ker ji je
preveč nerodno, da mu je nerodno, ker ji je nerodno, da se počuti
nerodno, ker je njej sila nerodno in je obema nerodno, če je enemu
ali drugemu nerodno, drug drugemu nerodno, ker je obema ne-
rodno. Tako sta se še naprej trkala po temenih, ne prehudo a ven-
dar sta se trkala, čeprav tako fino in z občutkom, ki bi terjal tako
nežno rokovanje, kot če bi imela:
LIČNO IZDELANO KLADIVCE
Lično izdelano kladivce je sanjarilo na temnožametni blazinici,
udobno položeni na enonožni mizici, bržkone posebej napravljeni
v ta namen, stoječi poleg kompaktnega podstavka vitkih linij, še
najbolj podobnega stiliziranemu nakovalu s plitvo vdolbinico na
vrhnji ploskvi, v kateri je stalo zasanjano jajce, umirjeno in spo-
kojno, kot na smrt obsojeni, na svoji širši konici, navpik bi dejali,
pokončno kot kakšno kolumbovo jajce. Poseben čar ob tej prilož-
nosti pa je širil:
NAŠKROBLJEN SAMICJI ROD
Naškrobljeni samičji rod je skakal okrog prvega s pivniki,
razkazoval omembe vredne usluge, radoživo frlel po tisočerih drob-
cenih opravkih, se usmiljenjapolno pozanimal po sočutju prve
samice, bil v radost vsem in vsakomur:
KAKORKOLI GLEDANO
Kakorkoli gledano, vse na njegovem bitju je izpričevalo, kako
in zakaj je postal prvi samec. Detajli njegove fizionomije so iz-
pričevali neupogljivo moč. Kretnje odločnih okončin so pričale
o nepopustljivi volji. Sopuh njegovega žrela je blagodejno ovijal
z gotovo mirnostjo celo tiste, ki so se ga samo katerekrati spom-
nili.
Sedela sta, premišljevala, če bi vstala, karkoli naredila, iskala
kaj bi bilo kaj takega, odkrila, da obadva iščeta, kaj naj storita,
da bi eden ali drugi storil, čisto naravno in neprisiljeno, kot bi
storil, da bi drugi storil, ali storila nekaj takega, kar si drug ne
upa storiti, opogumila drug drugega, da bi nekdo med njima po-
magal enemu ali drugemu, se premaknil, ker se je eden od njiju
premaknil, da bi se še drugi premaknil, ker se je drugi premaknil
in se je enemu treba tudi premakniti, ob tem rekla kakšno besedo,
da bi eden ali drugi slišal, kaj bo rekel, pokazal pripravljenost na
pogovor, zvedela, ali je enemu in drugemu ljubo, če načneta kram-
ljanje, se seznanita, ali samo zapravljata čas s praznim čvekanjem,
mogoče pa želita spK>znati, ne da bi eden ah drugi želel, kako si
oba to želita.
ZAGODLI SO INSTRUMENTI
Zagodli solnstrumenti, cingljanje kozarcev je tekmovalo s hi-
hitanjem samic, nekaj njih se je razbrzdano bratilo, presenečenja
so teatralno izpuhtela, čeljusti so hlastale, prvi samec je rinil
185
kot buldožer, prerinil se je do mlečnočiste teličke, trepetajoča
je stala ob stiliziranem nakovalu, pripravljena izpolniti poverjeno
ji nalogo, nikakor ni doumela veličastnega trenutka; urno je pri-
jela žametno blazinico z nič hudega slutečim kladivcem, ponudila
po vseh ceremonialnih pravilih proti prvemu, ki ji je na njeno
veliko presenečenje s strastnim sunkom izbil blazinico na tla,
zapeljivo sklonil tilnik in povzročil, da ji je njen stupoidni izraz
zasijal v nove zarje.
NENADOMA
Nenadoma je prvi samec zarjovel! štukature so ohromele.
Mnogo parov izbuljenih oči se je streznilo. V kosteh je zmignil
strah. Prvi je besno zrl naokrog. Zravnal je život. Nejevoljno se je
neprizanesljivo krenil po spolovilu. Dvorane so zastokale. Veli-
častno je obkrožil prisotne. Gromko zarjul! Ročno pograbil. Spa-
nje pravičnega speče kladivce. Se pognal proti jajcu. Silovito
sovra.štvo. Je zaskominalo. Vzdolž njegove hrbtenjače. Ga ukrivilo
nazaj. Dvignilo roko. Zasteklilo. Njegove oči. Ki so videle. Kako se
je jajce na podstavku razprto, čedalje bolj sijalo, potiskalo z drob-
ci lupine kar mu je bilo na poti, se razširilo po pretesni mu insti-
tuciji, jo razpiralo v mnoge majhne okruške, ki so se ubogljivo
širili na vse strani, hiteli od žgočega zublja, posejali okolico in
čakali še po tistem, ko je v najbolj zanikrnih predelih občestva
tamkajšnji živelj ob zvoku eksplozije dvignil glavo.
Na peron je pripeljal vlak. Dvignil se je in radovedno motril,
potniki so se vsuli in gnetli z vstopajočimi. Nenadoma je brez
znamenja prejšnjih želja odhitel proti vlaku in ko je gledala za
njim je premišljevala, če ga kdo čaka ali je slučajno ugledal zna-
nega, če ni ves čas on nekoga pričakoval, kaj pa če potuje,
rekel je: je kava dovolj sladka.
rekla je: ne ravno prav greni, raje imam nekoliko grenko,
rekel je: meni je tudi najbolj všeč takšna,
rekla je: lahko pozneje še eno jaz skuham,
rekel je: prav ti bom pomagal.
186
2IVELO ŽIVLJENJE LUKA DE
Pavel Lužan
Ja, o rojstvu ne vem. Devet mesecev sem bil v materinem te-
lesu pa to in ono... 903. sem se rodil.
Takrat so imeli zame pripravljene pare, pravijo, ampak sem
preživel, to vem.
Pri hiši je bilo toliko otrok, da smo spali kar v predalih, zato
sem dve, tri leta prespal v predalu.
Kasneje pri petih letih, če je bilo suho listje, mi je mama po-
svetila, da sem se zaril vanj in se pokril s suknjičem; ja, ja, sem
celo zimo prespal na listju v stali.
Drugače pa — kakor je naneslo.
Ko je pa prišla šesta pomlad, sem neko jutro sedel na pragu in
gledal podobe v eni stari knjigi; no, ja, tudi tiste vražje kupčke
črk, ampak jih nisem znal razvozlati. Za vse na svetu ne, čeprav
sem že mogel splezati na visoko tepko, ki je rasla pred pragom.
Naenkrat, ne vem zakaj pričnem skakati okrog in nekaj po-
jem, potlej sem pa vzel, ne vem, kaj mi je bilo, takšno majhno
sekirico in sem vse luble omajil s hruške. Jej, mi je bila potlej
všeč, kar nagledati se nisem mogel, ko me ena krepka roka zgrabi
za rame, a druga začne udarjati po riti, hrbtu in glavi. O, ne, ata!
So rekli, saj je vse moje. To je bilo 907. leta.
Pozimi 8. leta pa listje na skednju ni suho, zato naredim luk-
njo v senu in potem mi je mama vsak večer posvetila, da sem
zlezel noter, se pokril s suknjičem in zaspal.
Ker je visok sneg, pri hiši ni veliko dela zame. Vsako jutro
sem krmil in gledal kanarčka, ki je bil v kletki. Ej, kakšno ve-
selje je delal! No, enkrat sem ga kar naenkrat imel tako rad kot
še nikoli prej, zato sem ga vzel iz kletke in ga božal. Kanarček
pa skoči, poleti po kuhinji, se zadene v strop in pade na rdeč
štedilnik. Ptič zagori, jaz pa v jok; v tak strašen jok, da so vsi
pritekli pogledat.
No, pa saj ... Tudi spomladi padem v eno veliko jamo tam
za hišo. Je bila polna vode, zato so otroci vpili, Luka, pridi ven,
Luka, da je slišal ata, skočil not, me potegnil ven in postavil na
glavo, da voda izteče iz mene. No, pa saj ... Na splošno je bilo to
leto muhasto ... tudi kasneje, ja, ja ...
Enkrat na jesen greva s staro mamo čez hrib. S seboj sem
imel majhen košek, da bi od stare mame prinesel flancate, ki jih
je vedno naredila, kadar se je pri nas rodil otrok. Ko prideva na
vrh hriba, se začne strašna nevihta, bliska se, grmi in sodra pada,
da sem jo pol koška prinesel celo v vas in rečejo, zima bo huda.
No, nazaj grede sem pa nesel domov flancate in jih pomalem
jedel.
Leta 909. sem imel ošpice in sem tri tedne preležal; na koncu
leta. Takrat za Božič pa vstanem in sem tudi jaz lahko delal jaslice.
187
Potlej na pomlad 10. leta, vzame oče mošnjiček in strese na
mizo srebrnike, ki jih je zaslužil za les, in reče, saj denar nima
drugega mleka kot da ga preštejem! Potlej se obleče, pojdi fant,
greva kupit, kar je treba, in greva v gostilno v dolini. On gre no-
ter, jaz čakam na pragu. Postane mi dolgčas in grem naokrog. Na
gostilniškem vrtu vidim lepe rože. Hitro odtrgam dve, tri in si jih
zataknem za klobuk. O, kako je to »fesi«, zelo pokonci grem nazaj
k vratom, čakat očeta. Takrat pa privpije neka ženska, ti zlodijev
pob, mi je vse pušeljce potrgal! To sliši tudi oče, me pelje vstran,
fant, da se ne boš navadil krast! Nekje odtrga šibo in flk! jih
pošteno dobim, da sem jokal in vpil ne, ne in še rože pozabil vreči
proč.
Tega leta tudi prvič pomagam past krave in ovce pri sosedu,
kjer so pasli starejši pastirji. Tako se učim, saj past še nisem znal,
ker smo imeli doma samo dve kravi in kakšnega telička.
Kot pravi pastir pa že od rane pomladi do pozne jeseni hodim
bos. Kasneje, ko je zjutraj precej mraz in me je zeblo v noge,
sem si jih tudi znal ogreti, kot ostali pastirji. Čakal sem pri kra-
vah, dokler se katera ni posrala, da sem lahko stopil v topel krav-
jak.
Tako se grejem tja do prvega snega, ko sem obul čevlje in je
prišlo novo leto 1911.
Z očetom sva pričela voziti domov oglje. Enkrat je bil takšen
mraz, da sem jaz ostal kar v oglarski koči pri ognju, dokler ni
posijalo sonce; šele potlej sem naložil na sani 3 vreče oglja, ata
pa 8. Ko pripeljeva domov, reče, vidiš — pa bo za sok, zelje in
ovsen kruh za vseh dvanajst.
Bil sem vesel, saj so tako vedno rekli, da kruh spi.
Tega leta sem res težko čakal pomlad, ko spet grem med so-
sedove pastirje vse do jeseni. Jeseni sem pa očetu nosil kosilo
v gmajno.
Grem enkrat tako, pridem do vznožja hriba, gledam gor po
drči in čakam. Naenkrat zaslišim hlod, ki drsi po drči... ampak
jaz kar gledam, kako to hitro in »fest« drsi proti meni. Slišim
vpitje tistih delavcev na vrhu drče, potlej me hitro ena roka po-
tegne proč, hlod pa tisti hip zdrsne mimo mene in delavca, ki
reče, salamenski pob imaš srečo!
Ja, to je 11. leto, ko začnem hoditi v šolo. V dolino. Eno uro
daleč. Ampak sem zelo rad šel. Mi je odlično šlo.
Drugače sem se pa tega leta tudi dosti igral, ko smo otroci šli
iz šole. Eden je zajec, drugi medved, tretji pes, četrti lovec, peti
srna pa te reči; brž se poskrijemo po grmojih in v gmajni; pes
nas je iskal, tisti lovec je pa čakal, da nas je videl in potlej bum!
bum!, o, smo padali in poj šli naprej.
Enkrat so bile z nami tudi punce; je eden bil far, ostali mi-
nistranti, jaz se pa v gmajni poročim s sosedovo Marjanco. Zve-
čer je mama to zvedela in rekla: ja, zdaj boš pa moral iti tja!
Ojej, sem jokal, dokler ni rekla, da je to le hec.
No, kasneje pozimi 12. leta sem pa čisto zares moral zagra-
biti za delo, posebno kadar ni bilo šole. Atu sem pomagal žagat
hlode in jih s sanmi spravljati iz gmajne. Sva nažagala kakšen dan
188
tudi po šestdeset hlodov, da so me vsak večer bolele roke, ampak
mi ni bilo nič mar. Sem mislil, da tako mora biti.
Potlej proti koncu zime in spomladi sem pa spet redno hodil
v šolo. Ja, dobro mi je šlo. L.e enkrat, ko smo nekaj brali, mi je
nenadoma nekaj padlo v glavo, da zažvižgam. Kartako! Pa je bilo
narobe! Oh, poj, ko so vsi šli domov, reče učiteljice, Luka, ti boš
danes zaprt, zato sem sedel. Učiteljica kmalu gre v svojo kuhinjo
in komaj vidim vrata priprta, jo uberem ven in proti domu.
Med potjo, sem pa še pokazal, da se za hudiča ne pustim no-
benemu. No, grem domov, me eden prične lasati in brcati, ker je
bil večji, starejši in močnejši in je mishl, da mu bo tako hitreje
minil čas, toda jaz mu pokažem kar tresk! z gojzerico ga brcnem
v nogo, da zavpije, klecne in me pusti na miru, čeprav sem bil
majhen in droben.
1913. leta je pa zelo huda zima in kadar ni šole, spet pomagam
očetu žagati hlode in spet voziti oglje v dolino in te reči.
Ampak tega leta so mi jo zagodle sani!
Dopoldne je bilo južno in mehek sneg in sem lahko vozil v
dolino po štiri vreče. Popoldan je pa zmrznilo in ko sem pgljal v
dolino, me naenkrat sani pritisnejo naprej in me potiskajo s tako
silo, da ne morem ustaviti. Tečem, kolikor mi dajo noge, potlej
pa padem in sani mi peljejo čez gleženj, maček me prime za hlače
in vse skupaj me vleče za seboj do roba. Tam sem obležal in tako
vpil, da so me slišali domov in me prišli iskat. No, potlej ležim
doma še dva meseca.
Spomladi pa pride sosed. Urban, daj mi fanta, da bo krave
pasel pri nas, ata pa reče, saj ga tudi sam rabim, vendar sosed ne
odneha, oh. Urban, ti imaš še druge, jaz pa nikjer ne dobim pa-
stirja za krave, daj Luka!
Potlej oče le pristane, ja, prav; jaz sem bil vesel.
Tega leta grem služit kot pravi pastir in sem pasel čisto sam.,
Rad ženem in velikokrat, takole zgodaj zjutraj, ko so krave
in ovce mirne, sedem in mislim o konju, ki bi ga rad imel. Mej-
duš, to bi jahal!
Ampak celo poletje sem hodil bos! Včasih sem stopil na kak-
šen trn, hitro sem ga izruval, ni nič hudega, saj sem imel podplate
kot medved.
Tako tega leta nisem več hodil v šolo, niti pozno jeseni, ko je
ratalo premrzlo za na pašo, a sem moral še pasti. Prav, sem se pač
znašel in vsako jutro po pastirsko ogrel noge ...
Prav tja do zime, ko zaradi dela spet ne morem v šolo.
Potlej, mejduš kakšna lepa pomlad! 14. leta! Jaz pa še vedno
pri sosedu, spet pastir.
Aha,... ja, ja ...
Tega leta sem pa zvezde videl, ha, ha, ha... Ja — zvezde!
Takole konec junija. Košnja je šla h koncu in spravljali smo
seno. Greva s sosedovo Rozalko gor v svisli, da bi tlačila seno. Tisti
kosci spodaj zavpijejo, mejduš, da ga ne bosta kaj lomila gori,
ha, ha! Jaz se pa obrnem, ja, kaj pa lomila, a v tistem hipu izgu-
bim ravnotežje in dva metra globoko padem naravnost na glavo,
da se mi je zasvetilo in sem zares zvezde videl!
189
No, Rozalka pa prinese velik vrč vode, da si zmočim čelo,
kosci pa v smeh. Potlej reče Rozalka, Luka, a spijeva tole vodo?
Kako, saj v tej vročini ob košnji jo cel dan ne moreš popiti
več kot pol litra.
No, pridi sem, Luka, reče Rozalka in sva v dobri uri popila
vso vodo. Potlej reče, zdaj bom pa naredila hec — pa vzame vrč,
gre do gmajne in počepne, se poščije vanj in poj dolije do vrha
vode iz korita. Ko so kosci pih, eden takoj reče, kakšna pa je,
ko da bi se katera poscala noter.
No, jaz ne morem biti tiho: ja, saj se je, Rozalka!
Naslednje leto — 15-to — je spet košnja in spet pomagam.
Rečem, da takšnega veselja na košnji še ni bilo!
Tega leta sem prvič v življenju jedel — zelnato solato.
Ampak potlej — konec je bil pa slab.
Gospodar mora v vojsko. Enkrat jeseni je bilo, ko sem dobil
nove škornje iz svhijine. Ja, tudi prve v življenju; sem bil strašno
vesel!
Takole — konec tega leta enkrat, jih šele obujem.
Ampak teh škornjev se je držala smola, saj se je že sredi zime
16. leta pri enem odtrgal zgornji del — žbaline... Ja, zdaj — kaj
čem? Čeprav pozimi, spet obujem nizke čevlje, da se mi je za-
nohtalo, ko sva še z enim pastirjem morala za vojsko odgnati
kravo v dolino; a snega skoraj do pasu. Na poti se pa še krava
ustavi in noče nikamor več.
Rečem, tako sva jo tepla s paHcami, da se je poscala, a nič.
Nazaj domov sva jo morala gnati in res čudno se mi zdi, da mora
žival tako vedeti, kam gre!
No, potlej sJTomladi je čisto dmgače! Sem videl, da živina ko-
maj čaka, da jo ženem na pašo. Pasem do jeseni in takrat, ko je
ravno listje odpadlo, grem spet domov.
To zimo grem spet v šolo. Star sem bil trinajst let, pravzaprav
že blizu štirinajstih, ko spomladi naslednjega leta neham hoditi
v šolo.
To je bilo 17-to! Tega leta —• ja, 17. — sem bil pa trot. Za
trota, ja, j a!
Meseca junija, so k teti prišli kosci in enkrat zgodaj zjutraj
dam tudi jaz koso na ramo in grem zraven, med može, kar med
kosce.
Kosa pa — seveda, takšen fantič! — mi ni rezala kot je bilo
treba! Mejduš, sem bil žalosten, ko rečejo, poba si prešibak, za
trota boš!
In me dajo k ženskam, ki so grabile travo, za trota. Najprej
sem nosil travo iz senc na sonce, kasneje, ko so nalagali seno,
sem moral zlesti na voz in tlačiti! Sem pač trot! Malo ža;osten
sem... vendar mi je pa bilo potlej v veselje, ko ena ženska vpreže
vola in se lahko peljem čisto na vrhu kupa. Ej, to pa je ...!
Ampak ne dolgo časa, ker se še pred kolovozom voz prevrne
in jaz se zakotalim po bregu. Joj, so jo moški zmerjali, tista žen-
ska pa reče, živemu človeku se lahko vse zgodi, mrtvemu pa sa-
mo grob.
190
To je res! Sem videl potlej jeseni, ko smo več dni grabili
listje v gmajni. Enkrat, ko nam mama prinese južino, je poza-
bila žlice.
Kaj takšnega pa še ne! Kaj pa zdaj?
No, nič! Iz trdih skorij si naredimo nekaj žlici podobnega in
pojemo ajdov sok.
In meni je tako teknilo, da ne morem povedat!
Naslednje leto — je tu! Cisto tako kot druga. Zima. Sneg.
Dela v gmajni. Pomlad. Treba je sejat. Trava raste. Potlej se začne
košnja. Aaa—ha!
918. leta, aa—ha!
Prvič slišim, da so ženske malo drugačne od moških. To je
bilo zgodaj zjutraj. K nam je prišla grabit sosedova punca. Komaj
se začne košnja, je imela smolo, se nekaj ureze v prst, da ji kri
teče in en kosec reče, kar tja spodaj, saj veš kam, ga vtakni, bo
takoj zdrav!
Jaz gledam — kam; pa tega ni naredila.
Ampak to še ni vse.
Potlej po košnji sem videl, da en moški in ena ženska pašeta
skupaj. Po večerji. Govorili so samo o strahovih in poj, ko punca
mora iti domov, večinoma skozi gmajno, si ne upa, zato jo tisti
kosec spremi, jaz pa grem do pr\'ih dreves za njima. Tam blizu
sta naenkrat zelo vesela in se smejeta in ležeta na listje, da de-
belo zijam.
Ampak — kaj sta delala, nisem videl.
No, čisto tako naenkrat so se začela jesenska dela, spravlja-
nje listja, repe, gnojenje, prižiganje kope — toliko dela, da nisem
opazil, kdaj je listje odpadlo in je zadišalo po snegu, kar mi je
bilo všeč, saj grem pozimi večkrat v dolino.
Spomladi 19. leta pa rečem, v dolino grem, naj bo kar če.
Enkrat zjutraj sem hlače in srajco in še nekaj cunj povezal
v culo in se odpravil od doma. Ravno na dan Svetih treh kraljev.
Ampak — naj bo kar če!
Ata ni bilo doma, mama mi pa ni dosti branila, ko sem šel.
Le potlej je rekla: Sveti trije kralj', so Luka pobral'.
In grem če, če smo rekli, kadar si šel k stari mami v vas; tam
sem imel vedno še en dom.
Tako sem prišel po stranski poti čez mejo k stari mami.
Tam pa rečejo, ja, kaj si pa ti prišel v takem času?
Učit', rečem, rad bi bil Šuštar, zato sem se prišel učit k sta-
remu atu.
A-a, reče stari ata, za Šuštarja, za Šuštarja.
In se učim tri dni, četrti dan pa reče stari ata, ti se ne boš
nič naučil, nisi za rabo!
Mejduš sem bil žalosten, oči sem imel koj do roba polne solz.
Ampak stara mama, ki me je imela rada, reče, Luka, jaz ti bom
to že uredila, da se boš drugje učil, samo zdaj boš še pomagal,
da posejemo koruzo in posadimo krompir.
Ja, prav; potlej maja meseca pa vzamem culo in grem k pra-
vemu šuštarskemu mojstru v uk. Pa ne tako, čisto drugače kot
gre tista:
191
Šuštar nečem biti,
to je reven stan,
stare čevlje flikat,
to je mene sram ...
Jaz sem se rad učil, krpal čevlje, poleti delal na polju, vozil
seno, jeseni sekal v gmajni, pozimi sem pa čevljaril do trde noči,
da so me imeli radi.
No, vsako nedeljo po maši sem pa s fanti igral kozo-klin.
Konec zime sem pa šel k stari mami na obisk. To je bilo
20. leta.
Grem mimo stražarnice in me ustavi italijanski vojak, avere
papir? Ampak ni čakal na papir, je takoj zagledal, da pod suknji-
čem nesem liter vina. Hitro mi ga vzame in razbije steklenico. Jaz
pa gledam, ne vem, zakaj, ne, kaj bi. Naenkrat se pričnem delat,
kako mi je hudo, ja, toliko sem zvit, in pričnem celo jokat, da
je prišlo še več vojakov, ki so zijali vame. čudno je res; sedem-
najst let imam, a jokam za prazen nič. Tisti mi je ponujal denar
za novo steklenico vina, ampak nisem hotel — samo bolj in bolj
jokam. No, potlej pride nekakšen komandir in me gleda, gleda
razbito steklenico in te reči. Čez nekaj časa pa nažene tistega
vojaka četrt ure hoda daleč, da mi je prinesel vino.
Seveda sem takoj spet vesel in namesto naprej, grem nazaj v
vas, kjer so me v svislih čakali fantje ... In tako se tega leta prvič
napijem. Spomladi, ja!
Potlej čez poletje sem pa imel toliko dela, da sem redkokdaj
zašel v druščino in sem do jeseni bolj sam zase.
Seveda je čisto drugače spet na zimo. Sem pa že s fanti za-
hajal v gostilno, kjer so plesali, jaz sem pa gledal. Ja, posebno
rad vidim eno Francko. Se velikokrat ujameva z očmi.
In še nekaj!
Enkrat mi Tone, starejši fant, reče, pojdi z menoj, greva v
vas. Ko prideva do hiše začne klicati, Micka, Marjana in še nekaj.
Pa — nič! Potlej vzame grablje in prične trkati na okno, če ne
boste odprle, bom kar hišo zažgal! No, so odprle in vstopiva.
Tone in ena gresta takoj v kamro, jaz pa sedem z materjo in de-
belo punco za mizo. Punca prižge še eno petrolejko, joj, je grda,
in tisti hip v hiši zašumi, toliko ščurkov leze po tleh in stenah.
Huu, zajamram in vse se mi je zagabilo, da poj, ko greva, rečem
Tonetu: Tone, ti boš drugič kar sam šel.
No, ta večer se je tudi prvič zgodilo, da sem se izneveril
mojstru in nisem šel domov nakrmit živine. Drugo jutro me le
ozmerja, me ni nič klofutal, ampak meni je tako hudo, da zajo-
kam in se mu tega leta nisem nikdar več izneveril.
Pa tudi tega ne, 21. leta, se mu nisem izneveril, čeprav je bilo
dela o, groza!
Vseeno mi je konec jeseni ratalo, da sem šel pogledat če,
k stari mami. Nekaj dni sem ostal, nekaj malega delal, ampak sem
takoj začutil, da to ni več moj drugi dom. No, saj to sem tudi
videl, ker je stari ata kot volk. Zdaj imajo na stanovanju italijan-
ske oficirje. Prav to nedeljo jih vidim, ko se umivajo in brijejo
in češejo pri koritu.
192
Ja... pa grem še jaz tja, se umijem in počešem, saj tega leta
že hočem biti malo bolj tako... no, urejen, a ne! Toda stari ata
jezno reče, poglej smrkavca!
Vse to vidim; po tem sem tudi odšel in nisem nikdar več šel
če. To mi tudi ni bilo treba, saj so me pri mojstru vsi imeli radi,
čeprav sem včasih kaj našpičil. Enkrat tudi pri večerji!
V šuštarski družini, kjer so otroci, je v navadi, da jedo sku-
paj iz ene sklede. In tako tudi ta večer, ko je na mizi skleda mleka
s smetano. Vsak lahko vzame še en kos kruha in ga namaka v
mleku. Ko mojstrov otrok vidi mene, reče: Ata, Šuštar nese dva!
Kar naj, reče mojster, Luka je že pravi! Šuštar za dva! Vedno
dobre volje, kakšno zapoje pri delu in okrog hiše žvižga kot ptič!
Januarja 22. leta sem šel z mojstrom k nekemu kmetu delat
na dom, v »štero«. Veliko dela je res, je pa tudi dobra lirana in
plačilo. Celo steklenico vina sva imela ves čas pri roki tako, da
sem ga večkrat spil kakšen kozarec.
Ah, saj res! V teh dneh enkrat, ja, je bilo.
Ko je hlapec ves čas hodil k nama na vino, ker mu ga gospo-
dar drugače ni dal.
Oh, malo ga cuknita, reče in ga pije, odpelje gnoj in spet
pride, ja, dajta ga no malo! Ko je steklenica prazna, nalije mojster
vodo, v kateri je bilo namočeno usnje. Hlapec kmalu spet pride,
ja, saj nič ne pijeta, dajta ga no malo!
In nagne, pozne in zakolne, poj pa ni več prišel.
So pa zvečer prihajale k nama kmetove punce, da smo ob
petrolejki klepetali.
No, z eno sva se rada gledala, zato ji enki-at rečem, naša koza
pa takole brca...; seveda zato, da sem jo lahko narahlo sunil v
rame. Pravi, o, naša pa takole in me sune z eno roko, z drugo pa
po petrolejki, da pade po tleh. Prav takrat pride kmet in se raz-
jezi in punco nažene spat. Mojster ga takoj podraži: boš videl, da
ti bo tale Luka enkrat zlezel k tvoji punci v kamro!
Kaaj, reče kmet, pri nas pa tega ni! Pri nas kavsava samo jaz
in petelin.
Ho, ho, reče mojster in (prav ta hip slišimo mukanje iz stale)
vpraša: Kdo bo pa tole? A ti, a petelin?
O, ti hudič ti, reče jezen kmet.
Zakaj pa vedno pravite hudič, mu rečem, recite enkrat raje
hudičevka, da bo hudič jezen!
Jej, Šuštarji ste pa res od vraga!
No— in tako mine celo leto v delu.
Rečem, da je bilo pozimi 23. leta ravnotako; le da ob nede-
ljah hodim malo plesat v gostilno. Vendar toliko še nisem, da bi
imel punco, sem pa rad videl Francko, o, to pa!
Ah, potlej je pa prišla tista pomlad! Mejduš!
Rečem — spomladi tega leta sem pa kurca pokazal. Ja!
Mojster je vedel, da Francko rad vidim, zato mi je večkrat
ponagajal; a eno jutro mi čisto zares reče: Veš, kaj naredi, Luka?
Kar one ji pokaži, bo rada videla! Boš videl!
Pa saj — poglej, ravnokar gre sem.
No, res pride Francka, dobro jutro, dobro jutro in mojster
ji takoj daje neke čevlje, a jaz stojim kot kup nesreče.
193
Naenkrat pa reče: Francka, poglej ga, Luka!
Jaz sem še vedno kup nesreče, ampak potlej, ne vem kaj mi
je bilo, potegnem hlače dol in ga ji pokažem. Sem mislil, kako bo
vesela!
Ona pa — mejduš, kako zavpije in flk! gre ritensko ven, ojoj,
bom doma povedala. Mene je naenkrat sram, mejduš, saj nisem
mislil nič hudega in tečem gor v kamro in ves čas slišim mojstra,
ki se strašno smeje ...
Ampak se ni dolgo!
Cas mine.
Hitro povežem svoje reči v culo in hajdi! proti domu, kjer
so me čakali domači in dosti dela.
Ah, spet doma! 23. leta. A ni časa, da bi se predajal onem ...
Junij je koj tu in košnja, ko je nekaj dni veselo.
Potlej konec poletja pa dobim list, da moram jeseni na šte-
lengo.
In ko enkrat pridem s tistim listom za klobukom v gostilno
in dam za pijačo, me fantje gledajo čisto drugače.
No, jeseni zavriskam. Zvečer sem pa šel k Marjanci. Lepa
punca! Sva se rada gledala že vsa leta. Res mi je všeč, ampak še
nisem tistega one, no... Le da sem jo gledal, to je bilo vse.
A zdaj sem toliko, da grem k njej in rečem: na štelengo grem,
a mi boš dala pušeljc?
Ja, tak lep pušeljc mi naredi in pripne na suknjič, jaz pa
hvala Marjanca, ji dam poljub na lice, nič drugega nc rečem kot
adijo pa zdrava ostani — pa grem proti domu.
A naenkrat se spomnim, da imam tam gor naprej še eno tako,
ki sem jo rad videl. Tudi »fest« punca, zato vtaknem ta pušeljc v
žep in zavijem v hrib. Pridem tja, dober večer, o, Luka dober
večer, sem dobil večerjo, potlej rečem, jutri grem na štelengo! A
dekletu — mi boš dala kaj pušeljca?
Poj greva ležat na peč, mama pa je ležala v kamri in pazila
na naju. No, itak nisva nič spala.
Zjutraj mi pa naredi velik venček iz roženkravta in nagelj-
nov, da sem ga dal na klobuk, ji dal poljub, adijo in šel v dolino.
čez dva dni pridem domov — potrjen k vojakom in tudi ta-
ko, alkoholno.
Z zimo pride manj dela, ampak tega leta grem, takole konec
zime, prvič sam v štero k gostilničarju v vasi. Sem vzel šila in
kopita in pričnem popravljati čevlje; nekaj parov sem jih tudi
naredil iz italijanskih vojaških.
V šteri pri hiši dela tudi šivilja. Nekaj let starejša od mene,
tako da je vsak dan kar sama začela pogovor z menoj...
En večer, ko sva zaradi dela oba malo potegnila in so gospo-
dar in vsi šli spat, začne govoriti o ljubezni in teh rečeh. Potlej
me začne zapeljevati tako, da vzame moje roke v svoje in si z
njimi prične mečkati prsa. Meni postane vroče, a jo nekako sti-
snem k sebi.
Je rekla, oh ti revež, saj še poljubit ne znaš kot je treba!
No, me pelje v sobo na podstrešje in me vsega nauči.
Potlej sem pa celo 24. leto vsak večer hodil tja in na skrivaj
splezal gor k njej v posteljo.
194
Na zimo so se pa stvari tako obrnile, da bi moral v italijansko
vojsko, zato grem v dolino na občino k tajniku. Ga prosim, če
more narediti tako, da bi tam notri pri njih malo spremenil mojo
rojstno letnico, da bi bil eno leto mlajši in še ne bi bilo treba
v vojsko.
Reče, ja, nič ne morem, Luka, zato gre meni glava, ti kar poj-
di domov in počakaj, morda te ne bodo poklicali!
Ja, no, grem domov in delam naprej celo 25. in 26. leto.
Konec junija pa odložim šila in kopita in grem naokrog iskat
kosce, ker je že bil tak čas. Pričela se je košnja, ko smo vsi sku-
paj nekaj dni spali v svislih, ja, samo sosedovo Marjanco vsak
večer pospremim domov. Mejduš, kakšna punca je ratala! Sem
jo imel zelo rad.
Drugače sem te dni res videl, kaj je to, kakor se reče, osla
delat. Tak hec kot če stojiš v vodi in pljuješ v roke; ampak to je
bilo še boljše!
Enkrat zjutraj se zbudimo in vidimo, da je eden od koscev
ponoči zlezel v vrečo in tako spal. Brž ga zavežemo v vrečo,
potlej ga prebudimo in kličemo: Francelj, pridi no ven, Francelj!
O, je vpil: hudič, pustite me ven!
Mi pa — ko da gori: Francelj, pridi no ven! Gori! Gori, Fran-
celj, pridi no ven! Toliko časa, da še ženske pridejo pogledat naš
cirkus. To je bilo smeha!
No, potlej čez dan ni časa, ampak po večerji so spet na vrsti
take reči. Ta bart greva stavit z enim koscem.
Mu rečem, a veš, da ti s sekiro ne moreš razbiti steklenice
na mizi?
Reče, tak močan fant je bil; a jaz, da ne? Saj nisem trot ko
ti! Greva stavit!
Prav! Mu dam sekiro, s katero stopi k mizi, jaz pa vzamem
kos oglja in na mizo narišem steklenico, no, pa jo razbij!
Hitro vidi, kako sem ga potegnil, se razjezi, o ti hudičev trot,
skoči proti meni, da sem jo med smehom ubral ven.
Hudičeva reva, se bojiš kot baba!
A da se bojim, pridem nazaj, kje pa!
Pa se! Oh, kje pa! Ampak če ne verjameš, kar poskusi! Veš
kaj? Vsak bo prijel za en konec robca, potlej ti bom dal nož in ko
bom rekel, zdaj me pa lahko zabodeš — ne bom nič bal in me boš
lahko z nožem, kolikor boš hotel!
Kaj, ha, ha — o, ti trot ti!
In poskusiva. Dom mu velik kuhinjski nož in poj vsak z eno
roko primeva za robec.
Vsi čakajo, da bom rekel zahodi! Ampak jaz ga odpeljem do
vrat, grem čez prag, zaprem vrata, da je robec priprt med vrati.
Poj zavpijem: no, zdaj pa zahodi!
Eh, to je bilo smeha — takrat 27. leta!
Naslednje leto kar v visokem snegu grem v dolino in narav-
nost k tistemu uradniku — kaj da me ne pokličejo v vojsko? Zdaj
je že 28. leto.
Jaz ti ne morem pomagati, Luka! Gotovo je v arhivu nekaj
narobe, eh, kaj bi tisto, ker si bil prej v italijanskih krajih — pa
so pozabili nate.
195
Duuuš, grem nazaj domov, to pa ni prav!
Eh, kaj bi?! Vzamem v roke šila in kopita in delam.
Ampak končno . ..
Ja, končno pa ... saj res! Tudi prav! Navsezadnje ...
Se najbolj prav!
Na Svete tri kralje 29. leta je v gostilni zelo veselo.
Pa vidim tu tudi Marjanco in očeta in mater in sosede.
Ja-ja, koj se z Marjanco strašansko gledava, da stopim k nji-
hovi mizi. Ali lahko sedem k vam, ko imate tako »fletno« družbo?
Luka, ti pa kakor češ! Tako reče njen oče. Samo, če hočeš!
Boglonaj oče! Ali lahko malo sedem k tejle? Se gledava z
Marjanco.
Luka, to je pa zate prosto, reče oče.
No — in tega leta sem se navadil Marjance in ona mene, tako
da sem na jesen šel k njenemu očetu.
Dober dan! Z eno prošnjo sem prišel.
Ja, kaj pa je, rečejo.
Ali grem lahko v tisto vašo bajto tam gori? Oženit se mislim.
Ja, a res? Koliko si pa že star?
V ta-šestindvajsetem.
Dobro je.
Fant, kdaj boš pa šel k vojakom?
So pozabiU name. Ne bom nič šel.
A boš dezerter?
Ne, saj sem bil potrjen.
A-ga!
Ja, tako,
A boš nam kaj pomagal? Seveda bom.
A boš kosil pri nas? Ja, kar bo treba, bom delal.
No, prav, Luka, rečejo.
Potlej grem domov.
Ata, zdaj pa jaz grem od hiše!
Ja, kam se ti mudi, Luka?
Mudi? Nikamor. Ampak dosti je že.
Ja, saj ti nimam ničesar dati!
Saj je vseeno! Imam gor, kar je potrebno; vse imam gor.
Potlej greva z Marjanco še v vas, v cerkev k izpraševanju.
Takole v torek zvečer prideva v župnišče.
Ga ni doma, reče kuharica, gospoda ni doma.
Kam pa je šel?
Nič ne vem.
Ja, no, Marjanca, če ne ve, ne ve.
In čakava pred cerkvijo. Ura bije osem. Greva še enkrat noter.
Gospoda še ni. No, dobro. Se čakava pred župniščem. Ura
gre proti deveti. Takrat gospod s cigaro primaha proti hiši; prav
lepo pijan.
Kaj pa vidva?
Ja, saj ste naročili, naj prideva k izpraševanju.
O, kaj sta pa prišla danes, ko sploh nisem razpoložen!
Ja — kdaj pa zdaj?
Drugič, drugič. V petek. Tisto urico poti bosta že prehodila
še enkrat.
196
In gre. Ti hudič pijani!
Potlej v petek greva spet. Sedemo in Marjanco vpraša očenaš,
mene pa nič.
Na — pa je bila ohcet in te vesele reči!
Ena takšna je črn žrebiček, ki sva ga z Marjanco pripeljala iz
doline. Drugače sva pa imela v svoji kamri posteljo, omaro, mizo,
en stol in tri piskre.
Naenkrat v naših krajih prične razsajati španska bolezen, da
so ljudje nagosto umirali. To je bilo spomladi 30. leta. Sneg je
komaj odlezel. Pri nas so v postelji vsi razen mene — in tega leta
sem prvič sam skuhal ajdov sok.
Oh, ja,.. Potlej koncem aprila je tudi Marjanco v^zela...
Ja, ja.
In čisto takole naenkrat sem sam za vse reči... sredi naj-
večjega dela.
Rečem, da šele zdaj vidim, kaj je to — smrt.
In da so poj štiri leta minila kot eno.
Vseeno se vsako leto dan obesi, pride novo leto. Tudi to leto,
ko je potlej padlo toliko snega, da je v gmajni veliko polomilo,
zato sem bil več v gmajni kot doma.
Rečem, da mi je delo pregnalo vsako misel.
Ampak, če prične nesreča leteti na kup, je koj prevelik kup.
Res! Spomladi tega leta moram zaklali konjička, ker je za njim
hodila neka bolezen. Meso pa obesim v dimnik, da se ne bi osmra-
dilo in bi še to šlo v nič.
No, ravno te dni tudi pride gor k nam žandar in hoče vedeti,
če res lovim dvijad, kot govorijo.
Kje! Ne, tisto pa ne, da bi bil lovec!
Ampak ne mine teden, ko pride isti žandar, a ta bart z žu-
panom. Koj gresta do dimne kamre in odpreta vratca: kaj pa
je tole?
Se mi sliši neumno, o, to so pa sami srnjaki, hi, ha, ha...
A župan reče: Nikar se ne hecaj, Luka, to so resne reči!
Ja, saj ne morem drugače reči! Saj vidite, da je konj! Konja
jem. Konja!
In spet ne mine teden, ko mi prinesejo pismo, da moram na
sodnijo. Jaz pa v dolino in tja. Dober dan! Dober dan. Mejduš .. .
Tako hitro poberem deset dni aresta, kot bi rekel kozel.
No, pridem domov in rečem: ata, zdaj me pa deset dni ne bo.
Boš brez pomoči.
Ja, kako? V arest grem.
Ja, zakaj? Za nič.
Ja, nekaj^si moral, drugače ne bi bil zaprt!
Nič.
Pa ni verjel, je šel na sodnijo vprašat; a mi še tisti dan re-
čejo: Ja, Luka, zato so ti odšteli kazen, da si drugi ne bodo upali
loviti.
A si videl hudiča!?
O, sem, sem. To je bilo 35. leta.
197
Ja, 37. leta pa ob nedeljah sploh nisem več šel v cerkev. Takoj
zjutraj sem sčdel v gostilni in pil, včasih z druščinami, včasih
sam, vse do trde noči.
Večkrat potlej nisem mogel več do doma in sem kje ob poti
sedel, da bi se spočil, a mejduš! me je koj zmagal spanec in se
zbudim zjutraj, ko otroci gredo v šolo ... So vpili: Luka-kljuka!
Luka — Fuka!
Rečem, potlej sem pa do nedelje delal kot bik; ni bilo reči,
da je ne bi naredil.
A v nedeljo je spet barčica po morju splavala.
Potlej karnaenkrat doli v vasi spet srečam tisto Francko;
staro ljubezen. Takšna bolj majhna je bila in starejša od mene.
Ampak sama je bila, to je najvažnejše — jaz pa tudi!
Skoraj pol leta sem hodil k njej in celo poletje in na jesen
sva hodila okrog po veselicah in plesala, da je bilo kaj!
Se je dostikrat zgodilo, da smo polumpali kar dva, tri dni
skupaj — in vselej mi je potlej ata rekel, o, Luka, to je pa zanič,
saj imaš skoraj vsak dan koc namesto dela.
Je pa tudi mama govorila: o, pusti no to, saj ni zate!
In res!
Ne vem, kaj mi je bilo. Oktobra 38. leta vzamem pero in ji
napišem pismo: da nisva nič več, da ne bom več prišel, da tudi
njej ni nič več treba gledati za menoj in me čakati in da ji bom
vse že enkrat povrnil.
Ja, take reči! Mejduš, saj sem se tudi namučil!
No, kmalu res dobim čisto majhno pismo. Je kar na navad-
nem listku pisala, da žalostna ostane, ker sem jo pustil.
In tam res nisem šel več blizu.
Ce kam, sem odslej šel kar v bližnjo gostilno, in še to bolj
poredko, saj se največ držim v gmajni!
šele na pustni torek 39. leta se spet zavrtim v vaški gostilni.
Ampak sem videl, da me imajo nekateri v želodcu.
O, vidim — so gorki!
No, pa — pust, ti — čas presneti — saj je vseeno!
Vendar na polnoči grede, ko grem ven, me štirje čakajo zunaj:
aha, zdaj te pa imamo!
Saj je prav, če me imate! Cisto prav! Le — samo eden naj mi
kaj naredi!
A se smejijo. ObkoUmo ga in stepimo ga!
O, le, Ič!
Ravno takrat pa pride po cesti — Tone iz doline; tisti, s ka-
terim sva hodila v vas.
O, poglej ga, Luka! Kaj pa je, gleda.
Oh, tile me bodo zdajle malo obkolili in stepli!
Kaaaj?! Ha, ha! Kaaj, vpije in že mlati, da koj pričnem tudi
jaz.
O, sva jih tako napodila, da je kaj! In šla na hter.
Potlej sem še enega našel skritega v sekretu. Mu rečem, zdaj
pa le hitro, vozi, vozi, vozi!
Ce ne, te bom zagnal v gnojnico.
198
Ampak naslednje leto ...
Rečem — 40. leto je bilo pa za en drek. Ja!
Celo leto.
Tudi jeseni, ko sem v gmajni delal oglarsko kopo, jo prižgal;
in popravljal kolibo, je cel čas samo scalo z neba.
Ja, celo vino in žganje se mi je zdelo kot voda.
Ampak — kaj vse žalostnega se zgodi 41., 42., 43., 44. in 45.
leta; vsak dan. Sem bil doma. Si moral vsak dan misliti, kdaj bo
kdo prišel pote, kdaj te bo zaprl ali pa kam odpeljal. Kdaj te bo
kakšen ubil s kroglo ali pa s kakšno drugo rečjo. Je zelo nevarno:
kdaj te bo kakšen!
Enkrat nas je eden zasedel, enkrat drug; pa so šli ti, oni, šli
tretji. In orožje gor pa dol. Pa so se ribali pa ribali. Pa nič dobre-
ga pa nič lepega.
Nič dobrih reči!
No, drugače je 45. leta. Kakšne tri mesece si moral še malo
misliti, da te ni kakšen pihnil, ni, ne ravno... Prvi mesec je bilo
še bolj nevarno, da te je kakšen fliknil, poj je bilo pa dobro.
Manjkalo je vsega. Karte smo imeli pa pike, udarniško smo
delali — vse je škripalo.
Oni nam niso mogli nič dati, mi pa njim nič.
Ampak toliko je bilo —- da sem ribal še kar nekam in tolkel
revščino.
Ah, preveč hudo ni bilo, čeprav sem imel zelo malo denarja
in vsega. Sem bil kar zadovoljen. Ob nedeljah pa v gostilno. Sem
bil rad v družbi. Smo kakšno rekli; včasih pametno, včasih tra-
pasto; včasih smo pa tudi zapeli.
No, včasih ga je pa bilo malo preveč, da je tudi šel nazaj.
Ja, 46. leta sem se najbolj smejal kakšnim ugankam; najbolj
zato, ker jih nihče ni uganil. Enkrat takole pride v gostilno tudi
naš far in prav takrat eden vpraša: zakaj pa ženska ne more biti
ministrant?
No, zakaj?
Zato, ker ne bi nikdar rekla amen!
Ja, včasih je bil tudi smeh!
Enkrat 50. leta me prime, da bi se ženil. Ja, ja, je dvanajsta
ura! Saj takole za hec sem marsikatero lahko zagrabil, ker jih je
dosti. Posebno ob košnji.
Drugače pa — ja, ravno za včasih.
Toliko vsaka rada!
Tako za zmeraj je pa bolj ...
Ja, vem, da nisem več mlad, mi je vseeno, je dvanajsta odbila!
Oh, večinoma sem raje sam in v gmajni.
Ja, tako je! A ni čudno! Devet mesecev v materinem telesu,
devet mesecev v norišnici!
Ja, 65. leta — v norišnici.
O, so me radi imeli. Sem vsak dan vse tam notri pri sebi
pomil! Imel sem vedro in vodo in tak »štil« s cunjo. O, sem se
dobro imel!
199
No, potlej po tistem sem še tri leta pil vino, se mi pa ponovi,
da grem 68. leta spet tja, a tokrat za dva meseca. Poj še en mesec
podaljšam, ja, rečem, da še malo čutim.
O, tudi gori sem se dobro imel. Imel sem prost izhod; ob
nedeljah sem šel lahko domov. Tam sem hodil v civilu; drugače
smo balinali na vrtu, ob sončnem, seve — sicer pa; jesti in
druščine je dovolj!
No, 70. leta sem pa prvič čudno videl luč.
Takole zvečer, če pogledam luč, jo vidim okroglo kot uro;
celo kazalca vidim! Ja, vedno kadar zvečer pogledam kakšno luč
— vidim prižgano uro in vedno kazalca kažeta: tričetrt na sedem.
Enkrat tudi rečem prijateljem: poglejte, tamle gori ura tri-
četrt na sedem, ja, kaže, ja! Saj gori navadna luč, se smejijo. Ne
vem, kaj je to!
Zato tudi ne morem povedati!
Ah, že tako mora biti! Tudi v tem 72. letu.
Pa,' oh, saj ni nič hudega!
Me nič ne skrbi. Dosti sem doživel. Zaenkrat. Ce bi pa še
kakšno drugo reč, bi tudi bilo dobro ...
No, itak zdaj ne morem več govoriti, moram pomivati posodo.
Sama se ne!
Ja — gotovo! Vsak naj gre naprej po svoji poti. Ce se boš pa
kam vtaknil, jo boš kmalu dobil, ha, ha, ha, hahahahahaha...