Tečaj XVII. obertniške Izhajajo vsako sredo po pôli. Veljajo v tiskarnici jemane pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 ki za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. SO kr i za 1 fl kr za četert leta 90 kr r. dn. Ljubljani v sredo 18. maja 1859 Prežalo s t n o pismo pošlejo danes „Xovice" deželi cesarska visokost presvitli a vitez zlatega runa nadvojvoda avstrijanski veliki križnik vojaškega Maria-Terezijnega in Leopoldovega reda vitez ruskega Andrea reda reda beržkega reda Aleksander-Newskega, orla cernega rudečega orla perve verste, bavarskega reda vojaške zasluge, vitez saksonskega reda rautne krone Ane perve verste, vitez pruskega Hubertovega, véliki križnik virtem- badenskega reda zve stosti, véliki križnik nizozemskega levovega reda, belgiškega Leopoldovega reda, gerskega reda Izveličarjevega, véliko-vojvodskega hesiškega Ludovikovega, saksonsko Ernestinskega domaćega oldenburskega reda, grenadirskega batalijona Gradcu, predsednik dragonskega polka marsal, vlastník S vlastník pruskega polka peščev kmetijske družbe štajarske, višji zavetnik začetnik glavar ruskega sapeur zavetnik Joanišča kmetijske družbe krajnske dan Nenadoma nam stari koroške kratki bolezni preblagega Gospoda poznal telegraf prinesel plućnim mertudom v Gradcu umerli. žalostno novico. ktera Njegovih slavnih slišal. kdo omamila vsacega tega kteri ime presvitlega nadvojvoda Jane za slovelo po celem svetu in je ravno tako znano bilo v palacah visokih kakor v koćicah priprostega kmeta. j aških Slavni naslovi Njegovi pričujejo, koliko je rajni veljal v visjih poslih deržavnih vo mnogoverstna Njegova učenost in ljudomilost nepopisljiva ni omejila nevtrudljive delavnosti Njegove omenjene derzavne opravila, ampak tistega ćasa (1827) presvitli Gospod izvolil štajarsko zemljo svoje domovje, véd e umetnosti, obertnijstvo kmetijstvo imele nad Njim najkrepkejšega podpornika, družbe obertnijske kmetijske milega očeta. unemal vseskozi najbolji svetovavec zadregah moćna bramba; čversto delajoce večjemu trudu pesajoce djanjem Ijubeznjivo svojo besedo spodbujal niso obnemôgle. Janez posebno št ajar ski deželi, nam treba dolgo popisovati; nadvojvoda pride več! Cele bukve Novicea, kterim premalo, kdor enkrat Jim neumerli Nadvojvoda veseli priliki péle: preblago življenje ljubljenega Gospoda popisoval; serčen prijatel, ponavljajo sedaj na grobu Imé Tvoje, vitez! v čerkah je zlatih dvorih visokih, v koci priprost', Na zdelkih vsednih, na kamnih bogatih Leskeče na veke Tvoja svitlost. Dobrave pusté si napravil rodovitne, Poljana cvetek ponuja v spomin, tvoriti delà umé glasovitne, Tebi hvaležen Slovenije sin. Naukom stezice odperal naravno, Obertnosti bil si najbolj" učenik, našem' jeziku uzvišenost slavno, sercih postavil si večen spomnik! Tečaj XVII. obertniške Izhajajo vsako sredo po pôli. Veljajo v tiskarnici jemane pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 ki za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. SO kr i za 1 fl kr za četert leta 90 kr r. dn. Ljubljani v sredo 18. maja 1859 Prežalo s t n o pismo pošlejo danes „Xovice" deželi cesarska visokost presvitli a vitez zlatega runa nadvojvoda avstrijanski veliki križnik vojaškega Maria-Terezijnega in Leopoldovega reda vitez ruskega Andrea reda reda beržkega reda Aleksander-Newskega, orla cernega rudečega orla perve verste, havarskega reda vojaske zasluge, vitez saksonskega reda rautne krone Ane perve verste, vitez pruskega Hubertovega, veliki križnik virtem- badenskega reda zve stosti, veliki križnik nizozemskega levovega reda, belgiškega Leopoldovega reda, gerskega reda Izveličarjevega, vćliko-vojvodskega hesiškega Ludovikovega, saksonsko Ernestinskega domaćega oldenburskega reda, grenadirskega batalijona Gradcu, predsednik dragonskega polka marsal, vlastník S vlastník pruskega polka peščev krnetijske družbe štajarske, višji zavetnik začetnik glavar ruskega sapeur zavetnik Joanišča krnetijske družbe krajnske dan Nenadoma nam stari koroške kratki bolezni preblagega Gospoda poznal telegraf prinesel plućnim mertudom v Gradcu umerli. žalostno novico. ktera Njegovih slavnih slišal. kdo omamila vsacega tega kteri ime presvitlega nadvojvoda Janeza slovelo po celem svetu in je ravno tako znano bilo v palacah visokih kakor v koćicah priprostega kmeta. j aških Slavni naslovi Njegovi prićujejo, koliko je rajni veljal v višji h poslih deržavnih vo mnogoverstna Njegova učenost in ljudomilost nepopisljiva ni omejila nevtrudljive delavnosti Njegove omenjene derzavne opravila, ampak tistega ćasa (1827) presvitli Gospod izvolil štajarsko zemljo svoje domovje, véd e umetnosti, obertnijstvo kmetijstvo imele nad Njim najkrepkejšega podpornika, družbe obertnijske krnetijske milega očeta. unemal vseskozi najbolji svetovavec zadregah moćna bramba; čversto delajoce večjemu trudu pesajoce djanjem Ijubeznjivo svojo besedo spodbujal niso obnemôgle. Janez posebno št ajar ski deželi, nam treba dolgo popisovati; nadvojvoda pride več! Cele bukve Novicea, kterim premalo, kdor enkrat Jim neumerli Nadvojvoda veseli priliki péle: preblago življenje ljubljenega Gospoda popisoval; serčen prijatel, ponavljajo sedaj na grobu Imé Tvoje, vitez! v čerkah je zlatih dvorih visokih, v koci priprost', Na zdelkih vsednih, na kamnih bogatih Leskeče na veke Tvoja svitlost. Dobrave pusté si napravil rodovitne, Poljana cvetek ponuja v spomin, tvoriti delà umé glasovitne, Tebi hvaležen Slovenije sin. Naukom stezice odperal naravno, Obertnosti bil si najbolj" učenik, našem' jeziku uzvišenost slavno, sercih postavil si večen spomnik! 153 gosp. deželni poglavar so na to rekli, da jim je veliko le zglasiti v zboru. Ker je pridna poddružnica v svojem žeče na tem, da dobra postava ne ostane le beseda na zboru med drugim tudi vzroke prevdarjala: od kod letosnje vsako leto, kadar se kalné vina? bomo to naznanili pod gospodarskim! skušnjami. papirji, tedaj naj kmetijska družba bliža dôba za oberanje gosenc, deželnemu poglavarstvu na-znani, da je sedaj čas za spolnovanje postave. Zbor je hvaležno sprejel to naročilo, in družba ga bo zvesto spol-novala. ker ji je žal (Dalj sledů) tavžent in tavžent k Gospodarske skušnje. 'udi poddru po dezeli iz ! Napoleona, Luc ij ana, Ludovika, Jeronima riano, Karleto in Anuncijato. Vseh teh bratov in sester živi samo še Jeronim. Napoleon I. (Bonaparte), kterega je svet s pervega v ojem pismu želj raz obcudoval in se bal, potem pa premagal in obsodil i je bil odeva po drevesnicah in zasadbi sadnega drevja, in misli, rojen 15. avgusta 1769. Dasiravno je bil plemenitnega rodu, da bo v nekterih letih že kaj prida, ako se bo vprihodnje vendar ni prav nič porajtal na to; še celó listine, ktere so se je dozdaj obernil na mali kos slabe in dokazovale starost njegovega žlahtnega rodu, je vergel v toliksen trud ki suhe zemlje, obracal sčasoma na bolje in večje prostore, ogenj, Dalje je poddružnica potožila, da v ložkem kantonu manjka žlahtnosti. e. Gospod Rud. Endlihar je poddružnici to rekši i da bo sam sebi pisal po svojih delih pismo bikov za pleme pomanjkanje s številkami določno dokazal, rekši zadnjem popisu živine ložkem okraji naštelo 1716 k Od leta 1778 do 1784 je bil v Brienni v vojaški šoli, kjer se je za oficirja izučil in že leta 1785 je bil pod-konec leta 1857 se je v celem lajtnant pri kanonirjih. Gen ovo je iz dna svojega serca M J A 1 yr A « « V a Ti * « m rnrnm m M » m M I V 55 Pri čez 3 leta starih bik pa le 4; pride tedaj 9 V ce 9 sovrazil, ker se kot republika njegovim rojakom Korzicanom se tudi junice manj od 3 ni dala podvreči. Že v vojaški šoli je spoznal, da je kos > na 1 bika 429 ki vsem drugim; ni ga imel ne učitelja 9 ne tovarša, kteri bi let stare v rajtengo ne vzamejo Svicarji, pervi živinorejci, štejejo k večjemu 80 krav na 1 mu bil le količkaj pri sercu. Vojaške vede so mu bile čez , in nič ga ni bolj veselilo kakor matematika, na junca. Koliki razloček! koliko pomanjkanje bikov je sklenil, naj kmetijska družba popraša poddružnico Zbor : ali vse ktero se zlo opera vojaška učenost. Razun matematike je želi bika za pleme dobiti po tistih ravnilih, po kterih je prebéral pridno pridno zgodovino starih časov in narodov družba že nekoliko bikov na kmete dala? Gosp. Ma gist > 9 zlasti Macedoncov, Gerkov in Rimcov. Plutarkovi junaki so inšpektor mnogih grajsin, je podal mu bili čez vse; pozneje leta so mu Osianove bojne družbi natanjčen popis pod njegovim vodstvom opravlj gospodarstva na grajšini Weixelstein in Savenstein lánsko pesmi serce ogrevale. Bil je Korzičan od npg do glave. Leta 1784 je přišel v Pariz. Tù ostane osem meseov Kdor zelí ta popis brati, ga přejme v pisarnici kme- in poslali so ga v mesto Valence. Kot rojen vojak ni tij8ke družbe; želeti bi bilo, da bi imeli od vseh večjih poznal druzega kot svojo dolžnost. Svojo službo je vsigdar kmetij take popise natanko opravljal, s svojo pridnostjo si je izverstnih vednost H koncu tega oddelka je razdelil gosp. Ferd. Šmidt nabral in prikupil se je v vsaki reči svojim višjim. Leta 1790 nekoliko zern kinežkega sladkornega tersj Zuckerrohr), ki so mu jih poslali naš nepozablji misijonar Fr. P Krajnskem sladkor (cuker) delali iz te rastljine (Chin rojak je sel na Korziko, kjer je skoval pesem v čast svobodě, s ? ktero se je pa slabo obnesel; sploh mu je bila sreća v iz Amerike v poskušnjo, ne da bi na domovini sovražna in 1793 je bil iz Korzike pregnan 9 9 pak za tega voljo, ker je dobra klaja za molzne krave in vso pitavno živino. Pismo poddružnice m et liske je družbi še le 4. maja došlo 9 tedaj en dan po zboru; ni bilo tedaj mogoče > ga kteri so prišli Anglezi zoper demokrate na pomoc. Odsihmal je prisegel Napoleon Francozom ljubezen Angležem pa sovražtvo. Tišti čas je bil v Parizu konvent to je, po celi Evropi strah in grozo razširjala. 9 9 narodna skupščina, ktera je s svojo strahovito vlado 151 Republikance je bil od peté do glave in sovražnikov bežati! Nesrečno nedrije mateře, ki te je rodila, o Atala.r se mu ni manjkalo, kteri so njegovo bistroumnost spoznali Zakaj se ne verzeš krokodilom v studenec! in se kreposti njegove bali. Vendar pa je přišel na stopnjo Tù zavzdignejo, ravno ko se sončni zahod bliža kapitana pri kanonirjih. Al njegov vojaški ték se je začel kodili gluho tulenje svoje. „Zapustiva ta kraj y kro- ti y v se le 19. decembra 1793, ko je bil za brigadirja in povelj mi pravi Atala. Na to peijem Simaghanovo hčer k podnožju gričev,, nika artilerije pri italijanski armadi izvoljen. Ta je bila na ki se delé v zelene rokave, kterih nosi se proti savani prosti rajo. Vse je svečanstveno, tiho in krasno v ti šamoti. slabih nogah, in ker je bila mnogokrat tepena in premagana, je bilo tudi malo serčnosti v nji. Tù se je pervi pot po- Storklja vpije na svojim gnjezdu, gojzdi done od enoglas kazalo, kakošna glava je Napoleon. Prepriča! je svoje višje uega petja prepelic, od sićanja malih dolgorepnih papig ki poveljnike, da je mogoče nejega sovražnika premagati. Pa zadelo ga je y tudi z majhnîm kardelom moč- se jim peruše pravi, od mukanja bivolov in od razmetanja siminoljskih kobil. Najin sprehod je skoraj ném: zraven Atale hodim ; cesar se ni kar nič nadjal. Grozovite vlade v Parizu je bilo konec, Napoleon je še vedno se ona derží konec vervi, ki sem ji jo usilil; sedaj točivá vlekel za njo v Nizzi. Kar pride odbornik Beffroi in dá solze, sedaj se siliva smehljati ; sedaj povzdigujeva • V • oci j proti nebu, sedaj jih obračava spet na zemljo: ptičje petje slušati, na sončni zahod kazati, kakošen rahel rokostis, persi, sedaj kipeče, sedaj pokojniše, imena Saktas in Atala, vičit. Pa zastonj si je prizadeval; predsednik vojnega od- včasih kakošna sladka beseda____to je bilo vse. O, pervi ker Napoleona vjeti. Kmali so ga sicer zopet iz jece spustili al 15. septembra 1794 so ga zbrisali izmed generalov. Napoleona je to silno žalilo. Hitel je v Pariz se opra- bora je sovrazil iz dna svojega serca vse, kar je z grozo sprehod Ijubezni! tvoj spomin mora pač mogočen biti vito vlado vleklo, toraj tudi Napoleona. Od vseh strani serce starega Saktasa po toliko letih življenja še zapušen je dobivat ta samo od nekterih prijatlov nekoliko močno majaš. y pomočí; nazadnje so mu dali zopet službo pri artilerii na Kako nezapopadljiv je clovek, ki ga strasti majajo r Holandskem. Pripravljal se je ravno, se tjè podati, kar se Velikodusnega Lopez a sem bil zapustil, iz Ijubezni do m v enem vzdigne Pariz zoper tretjo ustavo republike. Narodna skup- svobodnosti sem se v vse nevarnosti podal, sčina je zbrala armado in izvolila zanesljivih generalov, mescu je bil pogled ženske vse moje nagnjenje, vse sklepe med kterimi je bil Napoleon namestnik armadnega po- in vse misli spremenil. Pozabíjena je bila domovina moja, veljnika. 5. okt. 1795 se uname v Parizu boj nied roialisti, mati moja, koča moja in okrutna smert, ki me je čakala. , tistimi, ki so s kraljem deržali in med republikno Za nič nisem več maral, kar ni Atala bilo. Nesmožen, se to je, armado. Ta jc premagala in narodna skupščina je bila Na- spet k možaški pameti povzdigniti, sem se bil na enkrat v poleonu hvaležna. Že tri mesce pozneje (1796) je bil otročji stan nazaj pogreznil, in nikakor nisem bil v stanu, višji poveljnik italijanske armade. To leto se je tudi oženil kaj storiti, da bi se bil otel osode, ki mi je pretila, skoraj z Jožefino in od tega časa je let starega vojskovodja. rastla in rastla slava 26 bi bilo treba bilo, da bi mi bil kdo za spanje in za hrano ( Dal. sl.) skerbel. Kratkočasno berilo Zastonj je bilo tedaj, da se Atala po najinem šetanji po savaui pred-me verže in me živo prosi, naj jo zapustim. Atala. Zagotovljam jo y da se bom sam v stanišče vernil, če me y y spet k deblu drevesa ne priveže. Prisiljen je, se v to udati, Spisal Chateaubriand. Poslovenil po originalu Mih. Verne. (Dalje). upanju pa se ne odpové, me pozneje na pripraviti. druge misli Naslednji dan po tistem, ki je bil osodo mojo določil 9 5) cr » Te besede ganejo Atalo. Solze ji tecejo v studenec. Oh! ko bi tvoje serce govorilo kakor moje!*' ji iskreno se počiva v nekaki dolini ne deleč od Kus ko vile, po- lavnega kraja Siminoljcev. Ti Indijani, zediujeni z Muško- se imenujejo Kriki (Creeks) ali krikška zaveza. Pelje me v velik smrekov gojzd in ponavlja svoje prošnje, me k begu pravim. „A1 ni pušćava prosta? Ali nimajo gojzdi dovelj skrivnih krajev, v kterih se lahko skrijeva? Je li otrokom koč k sreči toliko treba? dekle , lepše ko ženinove perve sanje! O predraga moja! bodi serčna in pojdi z menoj". Hči palmové okrajne pride sred noči k meni. To so bile moje besede. Atala mi odgovori z milim glasom: napraviti. Brez odgovora stisnem njeno roko v svojo y in y se z menoj dalje v gojzd podati „Jezika belih si se naučil, prijatel moj mladi, lahko ti je prisilim osupnjeno serno Indijanko prevériti". „Kaj ! zaupijem, svojega mlađega pri- Noč je krasna. Duh zraka stresa svoje sinje lase, diseče jatla me imenuješ! Oh! ko bi reven suženj" ... ter se cez-me nagne ji goreče odgovorim, usliši y reven suzenj a yy ... „Nu, pravi. Naj mu poljub" yy tvojo zve8tobo zagotovi!,£ ko balzam od puha smrek; diha se ambrov duh, ki ga pod tamarindami ob reki ležeći krokodili puhté. Mesec sije vsred Atala najčistejšega lazúra, njegova biserno-siva svetloba se izliva 9 mojo prošnjo: kakor se zdi, da visi mlad jelen na verh g ojzdov, ki se negotovo majajo; nobenega suma ni cvetji roznega germovja, ki se ga na kakošnem berdu z slišati razun tistega skrivnostnega daljnega soglasja y ki v rahlem jezikom dotika, tako visim jez na ustnicah ljubice gojzdni globočini gospoduje. Djalo bi se bilo, da duša sa i . V • • « i V V 1*1 • drage. „Oh! sin moj dragi, kako blizo je žalost veselju. Kdo bi bil mislil, da bo hip, v kterem mi je Atala pervo po-ročnino svoje Ijubezni dala, tudi hip, v kterem je vse upanje moje razdjala? Kako si stermel, sivi stari Saktas, . ně- motě po sirokem obsezji te puscave zdihuje. (Dalje sledi.) ko je hci sasemska te besede govorila!" Zali jetnik, spametno sem se tvoji volji vdala; kam naji bo ta strast peljala? Moja vera me ločuje od tebe za vselej. O mati Kratkočasoica. Gizdalin ili cevljar. Neki franeozk gizdalin (Stutzer) pride v avstrijansko mesto M. in se nastane v najimenitnejši gostivnici moja f kaj ste storili?.... Atala omolkne na enkrat y in Obre- kovanje bi bilo, ako bi terdili, da mu je pavec gledal iz priderži nekakošno skrivnost, ki je njenim ustnicam, toliko škornje toliko pa je vendar gotovo, da mogel je imeti da ne, uhitala. Njene besede me pripravijo ob vse upanje. slabo obutev, zakaj koj pervo jutro po prihodu si da po Ljudje se povsod trudijo po zaslužku -No, tedaj, zaupijem, okruten hočem biti, kakor si ti, ne klicati čevljarja bom bežal ue. Vidila boš, kako moja koža cverči; velika toraj tudi tukaj ni terpelo dolgo, da nekdo poterka na duri radost ti bo to.a Atala mi vzame roke med svoje y ter gizdalina, in na njegov klic „noter" stopi ponižno pred pravi : yy Revni mladi molikovavec, resnicno se mi smiliš; njega mojster cevljar, vprasa za njegovo povelje ali ceš, da celo serce izjokam? Oh, da ne morem s teboj mi je a 9 y ošabno gizdalin r> Zal nagovori čevljarja, nda si moram 155 tukaj obutev delati dajati 7 ker vem y da pogreševal bom Enkrat on in Milanežka parižkega delà; pa ker sila kola lomi, naj bo! mi par škorinj kakor morete, veste in znate." naredite Jedla delj sta mem navade Te za cevljarja, vendar ne ene ne zme ba vij ive besede zgrabijo ampak molčé vzame mero in gré. Drugo jutro zarano jo pn V V. • V v y Golo sama sta sedela Okrog mize lika snažne Pupala sta sladko vince y y y y za mero y maha ze z eno skornjo, ces, Gizdalin jo obuje in zadovoljno se nasmehljá; zakaj nikdar mu še niso nobene škornje dopadle. Na vse strani izvija nogo ; gleda spred y gleda zad, bo li prav ali ne. Cversto praznila kozaree, Da je stopil nji v glavico, Malo zmedel ji možgane. Prime ga za desno hrabro stopi narobe, pa ne najde,ji pomankljivosti. Ako bi mu bila škornja vlita na nogo, se bi je gotovo bolj ne bila oklenila. „Prav dobro! moj ljubi cevljar", rece zdaj giz dalin stopi prav, Se prilizvať mu jame: y y ?> kaj boljega se tudi v Parizu ne dobi". se vendar za gizdalinovo pohvalo ne zmeni veliko, Cevljar ampak „!>obra, veš, sem zmir ti Te imela kot domaće, Ino še te imam rada Bolj ko druge vse možake Al čemii bila Ki pa večidel zderó se Ze navajene navade. Tej obljubil zvest ćem biti Do življenja ure zadnje Al če umerjem tù na vojski Al če dojdem med domaće, Ino ta obljuba sveta Vekovitno mi ostane, Ker Sloveneov terdna vera Po nikakem se ne gane. Ve ste moža tud imela In morda ga še imate, Krogla morde naredila Ni nakrat mu smertne rane y y cemú bi ovijala caka. dokler se gospodič škornje ne nagleda. Pa kako ta Skoda govorice dalj ? Lahko utegne se zgoditi Da se mož nazaj vam dade 7 še le ostermi, ko mu cevljar zopet škornjo izzuje! Na Lj ubim do tebe pervi nogi imel je namreč še čevelj, ki je bil umetno od znotraj v škornji skřit in je bil tako lep, da bi bil smel stopiti kter si bodi gospod v njem na vsaki najslavniši ples. ,,Vi ste Moža mi je krogla vzela So pogled se želje vžgale Ki ne dajo se vgasiti, Ker premoćno so prižgane y copernik, mojster cevljar!" rece zdaj gizdalin n kaj Iz y poslana vaše i tacega bi ne bil nikdar od vas pričakoval. Popolnoma sem z vašim delom zadovoljen, le povejte mi zdaj, kdaj da dobim še drugo škornjo?" — „'To, gospod žlahten, si dajte pa v Parizu narediti", rece čevljar Ko nasproti so si trume Gleda morželj ece stale; Solznih sama sem oči ga Vidla past' ga smertne rane y pobere kopita in gre. Daj mi roko. daj se meni 7 7 Jos. Levičnik. 7 Voják na Laškem Vsmili se me reve same Daj, odkupim te od vojske Ako me za svojo vzameš; Stotnika pokličem tvojga, Ni izusti] še besede, v 7 Se govoril bil bi dalje, Kar odpró se hišne vrata, In na sredo sobe plane Kakor tigra preserdita, Ki pobran e ima mlade, Jeze bledega obraza Možki nose Talijanske Se oberne k Milanežki, Ki nakrat ko zid postane In trepeće po životu. Reče ji besede nagle: 7 y yy Slovenije). Žena zveržek ti človeštva, Stvar nevredna luci časne! Stal sem dolgo zun pred durmi Žalostno ropoće boben Od se daje bridke 7 Žalostno .na usesa bij Prebivavcoi Ki v veliki Ljublj a zbrani y Cakajo poleg kosarne Serca pobite Blede imajo obraze, In obilne solze liti Vidim gospodične mlade. Kakšnega, prijatel! prašam, So pomena znamnja take? Regiment domać maršira fz dežele vun domaće, Na cesarske gre besede Ki so bile zmir mu drage, Is preljubega domovja. Puntarske vkrotiti Labe. Vendar se rudeče najde Umivaje voda barvo Cisto to raz lie oplakne, Ker nič prav ni stanovitno Kar ne dojde od narave. Pičlo uro deleč spremi Vun iz mesta ga Ljubljane Seže tuki mu v desnico. Poljubivši ga objame, On stori ji ravno tako, Ter'slovo od nje uzame, In od njega ona tudi, In morda za večne čase. Tavžent skudov v žep mu vtaknem, Čul pogovore sem vajne In če bilo bi premalo Polovico še ) primaknem u y y On prikloni se ponižno. Govoriti tako jame: „Gospodična! Bog poverni Stokrát vam dobrote vsake Ki ste meni podarila Jih obilno volje lastne. Ljubim tud vas jez ko sestro 7 7 To 7 po uku vere nase, . Druže pa ne morem biti Vam okolšine nikake. Tam kjer stermi Storžec glavo Povzdiguje nad oblake, Tamkej Milico sem pustil, Deklico lepote krasne, Da pod soncom ni enake, Ki presije kraje Laske. Ni bogate rodovine, Je rojena iz nizke bajte, Zvesta zmiraj mi je bila, Zvesta zmiraj mi ostane, To je terdno obljubila, Nje obljuba se ne gane, Ker naravno izrejena Po nikakem se ne laže, In lagati cio ne more, Ker prisege ne poznade, kakor delate po mestih Vé prisege čuti strašne, Nezvestoba mi placilo Je zvestosti nehinavske, Meč porinil bi ti v serce Ce ravnal bi po živalje. Ne dovelj da si zvodla Plam ijubezni moje jasne, Ceš še tega premotiti Se mu sladko prilizvaje, In ne veš da to prelomba Težka božje je postave. 7 \ sredi trume odidoče Najberhkejega zaznate; Iz ste vila ni majorjev, Ktiri vodijo vojšake. Ni iz kerdela oficirjev, Ampak štet je med prostake, Ker le málokdo do stopnje Izmed kmečkih dojde take. Je kaj lepega obraza, Najkrepkejši je postave, Sicer z oken gospodične Gledaj o ljubljanske mlade Požrešljivega očeša Le na oiicirje same. Dans pa gledati nektere Vidim tudi na prostake, Zlasti vsaka se ozira Na junaka sredi rajde, Ki mi v rahle m sercu zbuj a Zelje on medenosladke. Zraven njega dekle teka, Dekle kmećko vse naprave, Berhka deklica selanka Berhka kmetiske navade, Da zavidajo lepo Boben zaropoče milo, Merjenih korakov rajde Tje marširaj o po cesti; Dekle samo zad ostane Ter oči si solzne briše, Se za trumo oziraje, Dokler da se v dalji skrije Da pogled je več ne najde ; Ino žalostnega serca Se poverne med domaće. y To j Lica mlade mestjanke so kri in mleko Zabledele pak so frajle. Oe pa barve njih katera Ljubega pa nesla vojska Je na tuje v kraje Laške Kjer se srečno bojeval je Zoper puntarske armade; Srečno přišel je v Milano Mesto vse podobe rajske , Ko Radecki ga je vdobil, Jože starček sive glave. Sreda ženski ga vkvartira Rodovine prebogate. Koj ko pervo ga pogleda Rudečica jo prevzame, Lep mladenč přesune seroe Deklice Milanke mlade; Ne dajè posebej jesti Mu navade scer vojaške; Z njo sedi pri eni mizi Z njo vred je jestvila vsake Ki na mizo jih nevtrudno Nosi kuharca prežlahtne; Zjutrej zajterk mu podaja Iz skudele sladké kave, Kakoršno zavživa sama Sploh ima ga ko domaće. y Gre, in kmalo spet poverne Se z gospodom nose mašne Ta razdere vez zakona So močjo oblasti dane. Lah junaka, ker ga najdel Je obilno duše blage. Od vojašine odkupi, Ter ga pošlje med domaće Mu darivši polovico Premoženja volje lastne, „Ná, da veš. da tudi tukaj Najdejo se duše blage, Da nikar za pést hudobnih Vse dežele ne psov aj te". Serčno zahvalivši verne Naš junak se med domaće. V treh pa tednih je obhajal Z Micko god zaroćbe ćastne. M. Valjavec Dopisi Iz Verone 7 maj ni ka. Ljubi stric! Morebiti Jim y je že znana nesreća, ki nas je blizo Verone zadela; vendar Jim dam na znanje, da je mene Vsegamogočni Bog še pri življenji ohranil. Kakor Jim je znano, smo se 2. dan t. m. zvečer iz Tersta po morji vBenetke odpeljali, kamor smo drugi dan zjutraj prijadrali, in še tisti dan po železnici v Me stre odrinili, kjer smo čez noč ostali. 4. dan ob štirih popoldne se nas je 306 mož po železní cesti y Pismo to je pisal svojemu gospod stricu v Barkolo sekond-feldvebelj Fr. Brecelnik, rojak naš, v Dobu domá, kteri je * nekim svojim tovaršem iz Ker ti ne strašni nesreći vsel. Hvala lepa preč. gospodoma za poslano pisemce. Vred. 156 od Me stre proti Padovi peljalo, kjer smo se le 5 minot strehi pokaže; berž je vse v og njo 9 on pa naglo živino iz mudili ravno toliko časa srao ostali v Vičenci, od kodar hleva izžene, plane v hišo po bolno hčer, ktera je pa k derdramo srečni proti Ver o ni; jez sem bil pa vendar le pri vsem tem žalostěn. Dež je 9 sreči že odlezla, popade še drugih reči ne more vec iz kakor iz škafa lil, in temna veže, vse je že na kup letelo. noč je nastala; pri tem sem, bilo je okoli devete ure, pod hiso, pa od zunaj sladko zadremal ? kar, usmili se Bogu! vstane naenkrat zadušil. V tej Plane tedaj v spodnji hram se vrata vnamejo in dim ga bi bil plane le sili že čuti ljudi v veži z vodo, ven ? strašno pokanje, kakorsnega se nisem nikdar slisal. To je in resen je čudno. V Zapogah je pomanjkanja vode bilo v Št. Mih e lu, dobro četert ure od Ver one; ko se vodnjake imajo in en studeuec v vas napeljan; ob deže namreč peljemo proti Veroni, nam přiletí en vozovlak na- vanju se pod vasjo v nizek kraj na vertači nekaj vode na-sproti; mašine ste skup tako močno udarile, da se je ena teče; to je bila sreča tedaj, da je več dni že deževalo, in na mestu razbila, za ktero je bil voz střeliva (smodnik in so v teh krajih vode dobili in nekaj gnojnice po dvoriščih. granate). Smodnik se nagloma uname, in granate so strašno Sreča je pa za pogorelce, da so vsi zavarovani^ brenčale na vse straní; bilo je mahoma vse v ognji. Vozovi kakor sploh večidel vsi kmetje po Zapogah in tudi več močno zatečeni, pa od spredaj naenkrat zaderžani, so se bajtarjev. Res je, da je škoda veliko vecja od pomoci iz zavarovavnice, pa vendar vsaj delavce bojo zamogli s tem, razdrobili; drugi so se na stran zvernili. In ravno tukaj kar od ondot dobivajo, plaćati. Tudi so vse poslopja razun je bil silno nerođen kraj ; na desno je bila visoka škarpa, podov in svisel zidane, in tako imajo za se eden cez druzega kopičili, in eden ob druzega razbili in stanovanje, eui kterih hlevi so velbani; tudi žita. dru na levo pa dolina, po kteri globoka reka tece. Tišti vozovi, pa tudi za živino, ki so se na desno zvernili, so se ob zidovje razbili, uni pa zega živeža in obleke jim je ostalo. V lesénih shrambah na levo, so se v dolino valili, kjer so pa na majhnem prostoru poleg vode prekucnjeni obležali. Fantje, kar jih je bilo še živih, so hotli prevelicega strahu bežati, so pa re- v « bi bilo vse zgorelo in nic bi ne bili v taki naglici in v taki tesnobi rešili. Vendar silno truda in stroškov bo treba, preden si bojo pogorelci vse poslopja za svoje potrebe pri veži v vodo popadali in potonili. Stokanja in tarnanja ne- kmetijah zopet napravili. Opek ni berž dobiti ne za strehe srečnih tovaršev, Jim dragi stric, nisem v stanu popisati. ne za zid, lesa primanjkuje večidel vsem, in les je čedalje Ležalo jih je dovelj pod vozmi mertvih, pa tudi nekoliko , ki so pa strašno vpili in pomoci klicali; bili so dražji. Koliko ga bo pa šlo v pode, svisle, na hiše in na živih, strašno ranjeni, eni so bili čisto razmečkani, drugim so bile glave poterte, ali pa noge in roke po dvakrat in tri- ali po nemarnosti ali po nesreći ali pa po hudobnem čio hleve! Upamo vendar, da bo ta nesreča veliko dobrih sere za dare keršanske ljubezni obudila. Kako je ta požár vstal: krat zlomljene, tako, da jim ni bilo ne živeti ne umreti. Jez pa iii moj prijatel, bodi češen in hvaljen večni Bog ! sva strašni nesreći všla ; — ravno do tega voza, na kterem sva midva bila, so se razdrobili, nam pa se ni nič posebno hudega zgodilo, kakor vsi, kar nas je na njem veku, ne vemo. Iz Ljubljane. Naši poslanci so prišli konec pretek- lega tedna iz Dunaja nazaj. Vsi pravijo, kako prijazno so bili sprejeti; kakor poslanci drugih dežel je bilo tudi neko- Spet je bilo več dni vse živo v naši h ran il ni ci (Šparkasi). Kakor da Ko smo pa z voza stopili, smo se zopet strašno prestrašili, bi jim za petami gorelo, so prisopihali nekteri iz kmetov po da se je voz tako stresel, da smo liko naših na kosilo k Cesarju povabljenih. bilo, ko bi trenil, na tla popadali. V • in gotovo mislim, da ga ni serca, kteremu bi se ti revezi svoj dnar, češ „da bi utegnila ljubljanska šparkasa tako smilili ne bili, kteri so stokali, upili in Jezusa in Marijo pobegniti kakor je teržaška pobegnila v Ljubljano in Bog na pomoč klicali. Kar nas je še zdravih ostalo, smo ranjene vé kam naprej; kje pa bomo potem svojih krajcarjev iskali?" na voze nakladali in urno urno v bolnišnico v Verono od- Tako so govorili splašnjenci in molili svoje bukvice go- peljali. Mertvih je bilo 25, ranjenih pa 149. Vseh skupej spodom v šparkasi, da bi enega pred kot drugega odpravili. pri transportu nam pa manjka 154 moz. Sercno Jih po zdravljam itd. itd. Njih do smerti ponižni Gospodje v šparkasi pa so euemu za drugim odštevali njegov dnar in milovali neumneže, da jih France Brecelnik, vodnik. je spet nekdo tako gerdo nalagal. V Terstu, kakor v vsakem mestu, je več kas. Ker Iz Zapog. Zapožko vas je velika nesreča zadela: 6. sovražnik nekako žuga teržaškemu morju, je mornarska dan t. m. kmali po deveti uri zvecer, ko so se ljudje spat gosposka za varno spoznala, da se I a dj os taj na kasa spravljali in eni že zaspali, se v sredi vasi, kjer so hiše prenese kam drugam; dali so jo tedaj začasno v Ljubljano. najbolj na tesnem strasen ogenj pokaze, med hisami, podmi, Berz pa je kak neumen ali hudoben človek to morsko hlevi in drevarnicami, in v trenutku je dvajset poslopij večjih kaso prekerstil v š par kaso — in kakor ogenj je segla in manjših v grozovitnem plamenu. Osem kmetov je zadela zlasti v nekterih krajih ta laž od hiše do hiše in spravila nesreča požara, med njimi so trem vse poslopja pogorele z orodjem vred, dvema so podi in svisli ostali, enemu je oplasene na noge, carje ces da so leteli v Ljubljano po svoje kraj-da tudi ljubljanska šparkasa kakor teržaška pa samo hiša ostala, ker je z opekami krita in visoka; bode hiše, njive in travnike, na kterih ima svoj pripomogla je, da so zgornji konec vasi ložej oteli. Pri tem dnar razposojen, vzela pod pazdiho in šla ž ni bila huda sapa, ampak le krivica je od strani čez vas njimi rakom žvižgat! I IBÉÉli r BÉM i ne podolgo vasi Kako so vendar nekteri ljudje pihala, in ogenj od najbližje hiše pri cerkvi kratke pameti! Al dan današnji ima laž kaj odvraćala in tako pomagala, da so najbližeje pode in hleve Kar si kdo izmisli pri cerkvi gladko f pove ognju uhranili in tako cerkev. s skalicami krito 5? med štirimi očmi" sosedu ali pot, zvonik s kositarjem krit, kakor tudi spodnji konec vasi oteli s farovžem vred, ki je z opekami pokrit. Živino so vso gredé od ust do ust. znancu; ta nese ^medveda" dalje, in kakor kepa čedalje vecja prihaja ko se po snegu valí, tako raste tudi laž oteli > klaja je pa petim kmetom vsa zgorela, nekterim tudi špitálské ulice, kjer je Unidan je stalo več ljudi na voglu bil » suhega sadja in oblačila trém kmetom tudi zraven ustavita. bi rada brala nekaj žita, sočivja, vse orodje, dvema vse suho meso, nekterim poslom pa ob- telegram nemški. Kaj pa stoji gori? 1 ^ 1 é « m V - « * • m mm - _____ . // telegram* nabit. Dva kmeta se * pa ne moreta ker je iacilo. Cudo je pa m Jf da noben clovek ni zgorel, ker so bile cozi so že na Verhniki" vprasa eden. ,,Fran ga nalaze se smehljaje nek vse poslopja, ko bi bil trenil v ognji, poslopja pa velike malopridnež. Pošten bravec, ki je to slišal, pové potem res m razun ene hiše vse s slamo krite, tako na tesnem j supe polne stelje, drevarnice polne derv, tedaj ogenj strašen, nico kmetoma, ktera bi bila gotovo to laž doma razstrosila, vroema pa huda. Pri vsaki hisi so se pa vendar prizadevali vsak nekaj oteti. Dva bolnika sta bila v nevarnosti eden sam odleže pa V naj večji nevarnosti je bil nek kmet. Vtik njegove hiše se ognjeni petelin v ? druzega odpeljejo. To je pač lepo slišati, da zapožka vas ima tako skerbne go- spodarje. Če taki v nesrećo pridejo, so res veliko bolj milovanja in pomoći vredni, kakor drugi pogorelci, kteri dobroto asckuracij v nemar pusajo. Naj bi tedaj verle Zapožane do- teklo obilo milodarov! Vred. 15? — in gré svojo pot, misleč si, kako potrebno bi bilo v takih okoljšinah, vse važne razglase naznanjati tudi slovensko, da se odverue laž iu sleparija. Iz Ljubljane. * Přetekli četertek popoldne je imelo vodstvo tukajsne katoliške družbe rokodelskih pod moj-strov (kselov) svoj končni letni zbor. Snidili so se z gosp. predsednikom vred gosp. odborniki in ueniki tega družtva; prišlo je pa tudi nekoliko druzih prijatlov tega družtva, ktero je v 4 letih svojega obstoja že marsikaj dobrega doveršilo za požlahnjenje uma in serca in koristilo podučenje svojih deležnikov, ki se v dveh sobah, ktere ima družtvo v hiši kneza Auersperga najete, zvečer po delapustu zbirajo, da se to in uno uče, pa tudi kakošno zapojejo in pošteno poigrajo. Tako je podmojstrom (kselom), kterim je za om i ko več mar kakor za po ti ko po druzih kotih, tù lepa priložnost dana za podúk in kratek čas, in oboje prav dober kup, ker 6 krajcarjev na mesec, ki jih plača vsak deležnik, pač nobenemu ne bode mošnje zaklalo. Nevtrud-Ijivi gospod predsednik prof. dr. Von či na so današnjemu zboru prav vesele reči povedali : zapisaao je namreč v družtvo lepo število ljubljanskih kselov (86); učniki družtva si brez vsega plačila verlo prizadevajo za njih dostojen poduk; podpornikov, ki pomagajo družtvu z denarjem ali drugimi darovi, šteje družtvo čedalje več, in poslednji čas so mu došli tako precejšni darovi fpresv. cesar Ferdinand in cesarica Maria Ana sta darovala 300 gold., stara ce-sarica Karolina Avgusta 100 gold., rajnki naš knez in škof 300 gold.), da si more s temi darovi osnovati že matico, s ktero, ako se še pomnoži, bi se sčasoma kupila družtvu lastna hišica z vertičem. Pa še druge, ne materielne, ampak duševne potrebe so omenili gospod vodja, namreč da bi se tudi v domaćem slovenskem jeziku podučevalo, pomen-kovalo in igralo, ker dosti kselov je, ki ne razumejo nem-škega jezika, in se tedaj ne morejo udeležiti koristnega družtva. Povedali so gospod vodja, da domoljubni gospod And. Praprotnik, učnik mestne šole, je že začel pod-učevanje in petje v slovenskem jeziku, in več ko bode pri-stopilo naših domaćih ljudi, več bo začel obveljavati tudi domaći jezik, kteri pa edini ne more kraljevati zato, ker v večje mesta zahaja delavcov vsakega naroda in k nam posebno veliko Nemcov, kterim se ne morejo zapreti duri kat. družtva. Zeleti je le, da bi tudi naši domačinci spoznali dobrotljivi namen tega družtva in da bi vsak naših kselov stopil v družtvo. Da se bode ž njimi ravnalo le po domače, si morejo svesti biti! Na noge tedaj rojaki! dajte se zapisati v častitljivo družbo. ' Iz Ljubljane. Perve češnje iz Vipave smo letos dobili v Ljubljano přetekli petek 13. dan t. m., tedaj veliko bolj zgodaj memo drugih let; pa novina tudi druge leta ni bila že tako zrela kot letos. Res čudno se ujemajo ti rudeči pomladanški pervenci iz Vipave z našim merzlim, deževnim in neprijetnim vremenom, kteremu se plajš in kožuh dosti bolj prilegata kakor pomladanska suknja. Iz Ljubljane. % Prihodnji petek ob desetih bo v véliki cerkvi slovesná černa maša za presvitlim nadvojvodom Janez om. Kmetijska družba, kteri so rajnki bili vseskozi posebno prijazen podpornik, naznanja to s serčnim povabilom, naj bi vsi častitelji Njih se snidili v petek pri slovesnem cerkvenem opravilu! — Namesto s častjo skriv-nega cesarskega svetovavca in z naslovom eksce-lencijnim penzijoniranega c. k. dvornega svetovavca gosp. grofa And. Hohenwarta pride za dvornega svetovavca k deželnemu poglavarstvu v Ljubljano gosp. Ant on vitez Stahl, bivši svetovavec deželnega namest-ništva v Požunu, — za deželnega svetovavca pa gosp. Fri-derik Haan, bivši tajnik zdoljno-avstrijanskega deželnega namestništva. — Po oglasu c. kr. krajnskega vojaškega poveljstva od 15. dneva t. m. so z ozirom na sedanjo vojsko na Laškem bližniši kantoni krajnski v obsedni stan djani, namreč: okraj bistriški, postojnski, seno- ž'eški in vi pa vsk i. Zatega voljo bojo od tega dneva c. k. vojaške sodnije sledečih 10 djanj sodile in so toraj navadnim deželnim sodnijam odvzete: 1) veliko izdajo, 2) razžalitev cesarja, 3) motenje očitnega pokoja, 4) ustajo, punt, rabuko, 5) razžalitev in opornost zoper vojaške straže in čuvaje ocitne varnosti, špijonstvo, zmenjevanje s sovraž-nikom in sploh vsako djanje zoper cesarsko armado, 7) za-peljevanje ali pripomaganje k prilomljenju vojaške prisege, 8) neupravičeno nabiranje vojakov, 9) poškodovanje der-žavnih telegrafov, železnic in vsake reči, ki je za vojsko ali brambo, 10) razširjevanje krivih ali pa tacih govoric, ktere Ijudem nepokoj delajo. Ljubljansko garnizonsko audi-torstvo ima biti vojna sodnija. Novičar iz domačih in ptnjih dežel. Iz borišča na Laškem. Celi tedeu ni nič posebnih novic iz Laškega, Saj tudi armade zavoljo deževnega vremena in povodinj niso mogle kaj velicega pričeti. Poslednje telegrafno naznanilo iz Dunaja od 10. t. m. je naznanilo, da so huzarji 10. regimenta 1. maja na sardinské konjike zadéli in se tako hrabro obnesli, da jih je bilo več s sre-bernimi medaljami poslavljenih. Sicer so se do 5. t. m. le malo po malo bili. Ta dan pa se prikaže en bataljon Sar-dincov z eno baterijo in se postavi terdno. Ko so cesarski to vidili, plane polkovnik Puchner z enim batalijonom gre-nadirjev v reko Sesio, jo prebrodi, in ko pride pozneje še pol baterije raketov in nekoliko ulanov k njemu, prime * ob dveh popoldne sovražnika in terpel je boj do večera. Drugo jutro ni bilo nikjer več sovražnika viditi. Naši so imeli 1 mertvega, 2 zlo in 8 manj ranjenih. Glavni stan je bil do 11. v Vereelli, kjer so bili cesarski prav prijazno sprejeti. Pri tem mestu je lep most, pod kterim so Sardinci luknje s smodnikom nabite naredili, da bi ga zasmodili, kadar bi cesarski čez-nj šli in tako jih pokončali; pa ljudstvo je to izdalo. Sploh je ljudstvo cesarskim prijazno. 11. je bil glavni stan sopet v Mo rta ri. Kakor se je cesarska armada v tem kraju tako nastavila, da se more tako vspešno braniti ali pa sovražnika vspešno prijeti, tako napreduje drug oddelek v Modeni in Parmi in pomika se proti Toskani, kamor namerjajo 12,000 Francozov poslati, da bi se z nezvesto toskánsko armado zedinili. Pravijo. da je tem princ Napoleon za poveljnika namenjen. — Sardinska armada je še vedno v zavetji terdnjav Alesandria, Casa le in No vi in se ne upa s cesar-skimi kaj začeti, dasiravno je kralj Viktor E ma nu el z generalom La Marmora več dni njeni načelnik. Razun majhnih bojev z Avstrijanci ni nič od nje slišati. Brati je sicer, da si prizadevajo, Avstrijancom braniti se na Nova- ft1 jft ft ' ft ^ft ^ režkem ustanoviti, in da je namen sardinskega kralja le braniti se, nikjer pa ne sovražnika prijeti. Sploh pa se sliši, da se kralj posvetuje pogostoma s francozkima maršaloma Canr obert in Baraguav d' Hi Hier s, tudi rad posluša nju svete, delà pa le po svoji glavi, ker kot vojskovodja vendar le hoče zvonec nositi. Vseh skupaj ima Sardinija sedaj 120 tavžent vojakov, toda samo 90,000 na prostém borišču. — Francozki cesar je menda tudi že pri armadi, ker je bilo brati, da je berž, ko je v Genovo přišel, se v Alesandrijo podal. V Genovi so ga z velikim hrumom in hrupom sprejeli in v Turinu mu pripravili velike slovesnosti. Svestost zmage ga je gnala iz Pariza v vojsko, spremljali so ga do Liona z „z a pověda ni m" vriskanjem, v Genovi so ga enako z velikim hrumom in hrupom sprejélî, al pa ta svestost ne bo golju-fala moža, kteri se se nikdar in nikjer ni pokazal vojaka, — to je še v temni příhodnosti skrito. Toliko pa prerokujejo časniki, da bo po njegovem cesarstvu, ako ga le v enem boju Davor zapusti. Njegovo armado na Sardinském cenijo dosedaj na 100 tavžent vojakov, in upajo, jih v enem mescu še toliko na Laško spraviti. Pota čez hřibe so armadi 158 silno težavne, po morju se pa zlasti střelivo in konji pre počasi dovaževajo. • v Iz Nemškega. Iz Pruskega. Iz Poznanskega ,Ë MVftftiVfHjv» PISC K fl» • XtUliUlHAWUU IJUUOlf U U Iz Gradca. * Kako nas je žalost prešinila, ko smo poljskega rodu se še vedno pisano gleda • • i • i • V ti • • j « • i i i m 1 V i • « 1 « . • « v « - - . - N Pr Ztg« Razdrazeno ljudstvo m slišali, da je umerl največji prijatel in dobrotnik štajarske ? malo da bi se časi mskega ■ in upanja je MIIMW» ) "M JW ' VVJ« JI1IJMVW1 M u uvuivtuin OIUJUIDHV IliaiU ^ \M Um U1 OV/ l/UOI i zemlje, pa tudi Ijubček štajarskega ljudstva, nadvojvoda *bilo kakega nepokoja skoraj na bolje obernili. Ne da bi se V ze zdaj bati, in francozki minister Janez, Vam ne morem popisati; saj vem, da je tudi Walewsky svari iz Pariza svoje prijatie, opominjaje jihr krajnska dežela velikega podpornika zgubila. Rajnki nad- naj svoje politične strasti berzdajo, ker bi vsako prezgodno vojvoda jo zbolel 7. t. m. ; po prehlajenju so se mu pljuča početje utegnilo škodovati prijatelstvu med francozko in eon ravno zdaj tako zlo po- unele in 11. maja zjutraj 45 minut pred desetimi je mirno rusko vlado, kterega Napol zaspal v Gospodu. Ko so presvitli cesar to zalostno zgodbo trebuje, da bo mogel vojsko z Avstrijo slavno obstati. zvedili, so poslali dva nadvojvoda, A lb r eh ta in Jože fa poljski demokrati, ktere ima Ma z zini v svoji oblasti, v Gradec, kjer so truplo rajncega 14. t. m. v mauzoleum po- poslušajo francozkega ministra. Oni ne upajo sebični N Al ne stavili. Ali bo tu ostalo ali se pa v cesarsko rako na Dunaj p o 1 politiki, svare, njegove prazne obljube poslu prepeljalo se se ne ve, ker je nadvojvoda Albreht nje govo oporoko ali testament na Dunaj nesel, da ga presvitli cesar sami odprejo. Kakor je rajni gospod vojvoda zastran dozoréla. Ljudstvo samo ne vé, kje mu šati in si prizadevajo na vso moč, da bi setva prekucija na Poznaňském, v Galicii in na ruskem Poljskem skoraj ; zdaj glava ti ci te zadeve volil, tako se bo zgodilo. Iz Tersta 14. maja. Parobrodi dohajajo samo še iz Pole, Benedk in Dalmacije. Čudno se zdi vsakemu, da iz vleče s tem, zdaj z unim zbor Iz Be m ski izhodnih dežel ne dohajajo nobeni parobrodi več. Kupčija P r us ij a je terdno sklenila Princ vladar je 14. t. m. deržavni V sklepu svojega ogovora je rekel: ravi ce. ena- pejske p je popolnoma zaspala, pa vendar je bilo te dni v nasi luki koravnost Evrope varovati. Njena pravica in dolžnost je Velike vojne ladije so se pripeljale in sopet od- za varnost, brambo in narodni prid Nemčije se potegovati vse živo. peljale, toda ne s tujimi banderi, kakor se je bilo unidan Brambe teh blagrov neb iz oj i h rok dala. Prusija bati. Tudi lojdovi parobrodi, kolikor jih je se tukaj ostalo, se nadja, da ji bodo vsi nemški zavezniki pomagali, to do imajo silno veliko opraviti. Dežja imamo, hvala Bogu, toliko, seči in da se bliža čas djanja V celem ogovoru nS da nam bo vodnjake napolnil in tudi skalnatirn tlam nase vladar ne enkrat A v s trije omenil! soseske je velika dobrota. Iz Dalmacije. Iz Dobro vnik a se naznanja žalostna novica, da se je na c. kr. vojni ladii „Tritton" smodnik unel in je celo ladijo razdjal. Ladijni poveljnik je bil ravno na kopneni in ž njim še nekoliko druzih ladijnih ljudi. Ljudi, časniku „Pi Pruska armada je vsa za vojsko pripravljena. Aleksandra Humboldtaso pokopali v Berolinu 10. t. m. s častjo, kakoršna le kakemu knezu Iz Francozkega. Dopis iz Pariza gre. kteri so ob življenje prišli, ranjeni bili in tacih, ki se se pogrešajo, je kakih 80. * lz Galicije. 5. t. m. je zadela kupčijsko mesto Brode strašna nesreća. Začelo je, kakor se bere, na s p a n j s k a riza v dunajském u pripoveduje, da se pogaja francozka vlada tirja namreč od nje, naj ji pošlje 25,000 vojakov na Laško na pomoč stirih krajih je izročil Nap Moniteur' od 5. t. m. je razglasil sklep, s kterim za čas svoje nenazočosti v Pariza Vladarica se bo imela vseh naenkrat goréti ob treh popoldne in gorelo je do o poldne vladařstvo cesarici E v g e n n. I^PHHHHPHHHHHH druzega dné. Skoraj celo mesto je pokončano in kakih 800 rečeh po cesarjevih zaukazih ravnati. Princ H i ero ni m je his je pogorelo. Celo škodo cenijo cez 2 milijona. Iz Serbije. Iz Belega grada. Poslednji čas je voljen za predsednika skrivneg svetovavstva kar bo sklenil, ima ministrom veditf dati, kterim bo predsednik pri imelo starašinstvo skrivne seje; še celó tajniki niso bili njih zborih. Drug sklep zaukaže, da se ima cesarica s k tem sejam pripušeni. Kakor se sliši, so v teh sejah po- princom Hieronimom posvetovati v vseh rečeh, ktere se sebno pretresovali, kako bi bilo mogoce 5 se zediníti z Bulgarci, Bosnjaki in Hercegovinci, kteri vsi na vstajnih nji predložé n Ind belg « piše i z P da je lord Cowley skerpcih stojé, da bi nad Turke udarili. Tudi v knezovem vernivši se iz Londona v Parizu terjal, naj ostane jadransko koňaku (poslopju) so bile take skrivne seje, h kterim so hodili vsi starostniki in ministri. V Val i ovi in Za bac u so naklepali zoper Miloša, zavoljo česar j'h je bilo več morje popolnom pa kar kratko od t grof Walewsky je 5 t m )Voril, da se to ne bo je odrinil admiral Ju ladijami, jadransk zgodilo. v jece vtaknjenih. Sploh je vse nedovoljno. Ljudstvu ustreci vie re z mnogimi je edini pomoček: se zoper Turke vzdigniti in S ér bij o go vat. Teržaška luka je neutralna. n de b m o rj 1 G bl popolnoma turškega jarma osvoboditi. Da se Serbom za Cesar Nap je pustil s princom Nap take reci tudi iz nekih unanjih krajev pomoc obljubuje in leonom 10. t. m. Pariz. Cesarica ga je nekoliko časa na ušesa šeptá, je gotovo, zlasti pane zamuja sardinski spremila konzul v Belem gradu nobene priložnosti, in kuri in psuje, kolikor se dá. biva Iz Aiígležke Iz Lond r> Times'4 piše Knezu Mihelu, kteri sedaj v Parizu najemlje francozka vlada vedno angležkih je poslal njegovi oce, knez Miloš povelje, se brez odloga v Serbijo verniti. vazevanje pi v ne^o luko medzemeljskega morja da ladih za pre- m ? Iz Rusije. Kaj misli Rusija v tej vojski storiti, se da je deset tacih ladij že otovorenih V veliki Brit imajo nove lit razodeva dan na dan jasneje. To se slisi iz Petr ograda, žavni zbor; do 5. t. m. jih je bilo 523 opravljenih za der 296 prizadevanje, zlasti da je bilo zastonj vse rusko přemoci, da bi neutralna pa pruske vlade, liberalnih in 227 konservativnih. Vlada je dobila ostala; zlasti je poslednje dosedaj v mestih 27 dni take reči na diplomatično mizo položila, iz kterih se nijah je več 4 dobila glasov vec y zgubila jih je 14 i v grof- ? 3 pa zgubila Na Irskem v lahko spoznajo vsi njeni nameni. mestu Li m eri k so se volivci hudo sprijeli, kakor že dolg Iz Italije. Iz Napola. Kralj je sopet huje bolan in ne. S kervavimi glavami jili je šio več iz volišča. 2. t. m. so bili stirji drugi zdravnik! k njemu v posvet po-klicani. — Kraljić naslednik ni vès dovoljin s politiko svojega očeta. Iz Turškega. Iz Carigrad 30 apri Om paša je že zapustil Bagdad, mu bo poveljstvo turške armade izročilo. da pride v Carigrad, kjer se Na Bulgarskem lz Rimskega. Terdnjava Jankin je bila v ob- nakupujejo Serbi, Albanci in Gerki mnogo konj sedni stan djana; pa že čez dva dni je to sopet nehalo. 1- Odgovorni vrednik: Dt* Jduez Bleiweis Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik