Po pošti prejeman velja: /.« eeie ieto , 10 gl. — kr ta pol leta . . 6 .. — ,, ta četrt ieta •„' ,, 50 ,, V administraciji velja: '/.h eeio ieto . 8 gi. 40 kr ta pol leta . 4 ,, 20 ,, ta četrt leta . . 'J ,, 10 V Ljubljani na doni pošiljai velja 60 kr. več na ieto. Vredništvo je na Bregu hišni štev. 190. Izhaja po trikrat na teden iu sieei v torek, četrtek in sotioto. Poguben mir. ii. Mi Slovani pa imamo še druge ravno tako važne vzroke, da ne maramo dalje tacega miru, ker tira ne le Avstrijo do pogube, ampak tare posebno nas Slovane. Odkar imamo ta gnjili „mir", t. j., kar ni bilo nobene vnanje vojske, se je marsikaj usmradilo zlasti nam Slovencem na škodo. Znano je, da je marsikteri vladar — zadnji je bil Napoten III. — nalašč iskal vojske, da bi pozornost Francozov, kterih vzburjeni duh je postal njegovi vladi nevaren, obrnil drugam, z dežele v en; če bi bil v zadnji vojski zmagal, ni dvoma, da bi si bil vrtrdil prestol francoski. S tem, da je bil premagan , ni bil na slabšem , kajti narod francoski bi ga bil prej ali pozneje spodil, če bi tudi ne bilo vojske. Avstrija ima za prusko vojsko že mir, tedaj čez 11 let — dosti dolg čas za marsikaj. Avstrija ima pa tudi mogo sovražnikov — ne le zunaj, ampak tudi znotraj. Ti niso nikdar mirovali, ampak 1 Hotno dobo so prav dobro porabili za svoje namene, kar nam zadostno sedanje žalostne okoliščine kažejo. Ti sovražniki Avstrije so pa tudi najhujši nasprotniki Slovanov, tedaj so vse svoje moči obrnili v to, da bi jih pestili. Čas jim je bi ugoden in čeravno niso vsega dosegli, storili so vendar marsikaj, pa ne samo nam ampak tudi na škodo Avstrije; Slovani so namreč udje enega telesa, države Avstrijske, in če poškoduješ en ud, ne poškoduješ uda samega, ampak vse telo. Ob času nevarnosti potrebuje Avstrija vseh svojih Mihajl Petrovič Pogodin. Hrvatski napisal dr. Fr. Hački. (Dalje.) To so bile med tem pa samo predradnje Pogodiuove za veliko historijo rusko, kojo je bil zasnoval v misli. Ta historija bi imela biti kritična, imela bi se ozirati na vse odno-šaje ruskega naroda in ruske zemlje; ali od druge strani tako sestavljena, da jo zamore vsaki Rus brez velikega truda in ugodno čitati, Iu ker je Pogodin dobro znal, kako je življenje ruskega naroda tesno zvezano s življenjem ostalih slovenskih narodov, in kako se uredbe njihove vzajemno razjasnujejo in po-polnujejo, sledil je prav pomenljivo za vsakim književnim pojavom v celem prostranem Sla-venstvu, ter ni nobene zgode propustil, da ne bi svoje zemljake upoznal z vsakim kolikor-koli važnim vspehom te vrste. Tak pojav so bila takrat v neruskej slavenskej književnosti dela Josipa Dobrovskega, očeta slavistike in to njegove: „Iustitutiones lingitae slavicae ve-teris dialeeti" (Viennae 1822) za slavonske jezikoslovce, in obširna razprava: „Cyrill und Method" (Prag 1823) za slavonske historike. narodov, olovanskih ravno tako, kakor nem&kih, laških in drugih; če so pa Slovaui oslabljeni, ne morejo tako krepke pomoči dati , kakor bi jo dali, ako bi stali na svojih krepkih nogah. Ne hoteč govoriti za zdaj še o tem, kako se je ravnalo o raznih prilikah, naj konštatiram le to, da je bila doba ,,mirti" za Slovence posebno huda. Nekteri ljudje so si postavili načelo, da Slovani ne smejo dospeti do nobene veljave in ker jih v doseganji tega cilja ni motila nobena nevarnost od zunaj, spravili so se z vso težo nad nas. Kako so ravnali z nami, tega pisati še niti dovoljeno ni; vendar zadostuje, če opomnim, kako se je godilo pri različnih volitvah po deželah slovenskih, kako sc godi slovenskim časnikom itd. Veliko smo Slovenci skusili iu pretrpeli o času „miru", in skoraj bi rekel, da se nam ne more slabeje goditi o najhujši vojski. Ali je tak „mir" res koristen, v kterem se vsled hudih bremen, kterih posestniki ne morejo zmagovati, spravljajo državljani, če so tudi le sloven-ki kmetje, ob posestva ? Ali moremo tedaj vneti biti za sistemo, ki je tako vravnana, da se naše želje kolikor mogoče prezirajo? Ali pri takih resničnih okoliščinah ljudstvo more še kaj upanja imeti, da bo bolje, dokler gre vse po istem kopitu, po istem nesrečnem kolovozu? Kdo se bo tedaj čudil temu, da si vse želi predugačenja in prestroja sisteme, če bi se to tudi le zgodilo vsled kake vojske. S tem pa nikakor ne mislimo kake silovite, notranje prekucije, ki se imenuje revolucija, pri kteri bi pelo orožje in tekla v notranjem kri ; mi želimo le to, da bi po vnanjih dogodbah nemško- To drugo razpravo je prevel Pogodin, poklican od velikega ruskega mecena grofa Nikolaja Petroviča Rumjancova, in še I. 1825 s svojimi opazkami izdal pod naslovom: „Kirill i Meto-dij, slovenskije pervoučiteli, sočinenie Dobrov-skago, perevod s nemeekago s primječanijami". Ono prvo delo izide v ruskem prevodu 1. 1^33 pod naslovom: „Slavjanskaja gramatika Do-brovskago, perevod s latinskago". Pogodin je dal tudi povod, da se je rusko občinstvo upoznalo bolj na tanko z eno zanemarjeuo betvo slavonskega plemena, namreč bolgarskim narodom. Upozoren namreč na Jurja Ivano-viča Venelina po kritikah in člankih, koje je ta mladi spisatelj takrat priobčeval v moskovskih časopisih večidel o Bolgarih, nagovori ga, da jih izda zbrane. Venelin je to storil, in Pogodin izda prvi del njegovega dela: ,,l)rev-nije i ninješnie Bolgare" 1. 1829, tedaj ravno v dobi, ko se je ruska vojska za Balkanom vojskovala proti Turčinu, dočim je II. del izšel I. 1848. Med tem je pa tudi sam Pogodin neumorno nadaljeval v tej dobi študije o ruskej historiji, deloma iziskavajoč njene izvore ter jih iz-davajoč na svitlo, deloma pa razpravljajoč o pojedinih odclkih ruske davnine. Svoja isiski- liberalni in madjarski politikarji bili prisiljeni spoznati, kako slaba je za Avstrijo in njene narode dosedanje politika. To moramo želeti, ker smo po dosedanjih skušnjah prepričani, da imajo nekteri diplomati trdo glavo in debelo kožo, da jih z lepo nikakor ni spraviti na drugo, boljšo pot. Če na ti poti ostanejo, potem je pa za nas res nevarnost, kajti če pritiskaš in le pritiskaš, se bo najmočnejša reč kolikor toliko vdala, upognila. Ker nam pa sedanji „mir" ni po volji, zato še nismo izdajice, kakor nam nemčurski in „turški" listi [očitajo, niti ne ženemo Avstrije v pogubo. Ravno nasprotno je res. Prav ker smo dobri Avstrijani in ker nočemo, da bi Avstrija na kant prišla in ž njo vred mi in vsi drugi narodi, zato smo nasprotniki tiste „šte-fansturnske" politike, ki hoče „mir" ohraniti po vsaki ceni. Da bi bili naši nasprotniki, ki zdaj vodijo Avstrijo, tako dobri in zvesti Avstrijci, kakor mi, stala bi Avstrija davno že tam, kjer je njen poklic: odločno na strani Rusije — v prid vsem narodom svojim. Z bojišča. Odkar so imeli Rusi pri Plevni nič ne od-ločevalno nesrečo, da je bil njihov napad od Turkov odbit, izmišljujejo si turški listi dan na dan nove turške zmage. Koj po bitvi pred Plevnom poročali so o novi veliki bitvi pri Razgradit, kjer so bili Rusi popolnem tepeni in so zgubili 15.000 mož. Zopet eni listi so poročali, da je vsa ruska vojska bežala proti Donavi, da vlada med ruskimi vojaki velik vanja o najstarejem letopisu ruskem priobči 1. 1839 v spisu: „Nestor istoriko-kritičes-koje razsuždenie". V delu, izdanem 1. 1837 pod naslovom: ,,Pskovskaja ljetopis", obrne Pogodin pozornost na ta spisek ruskega letopisa, ki sega do polovice XVII. veka, in o kterem je kasneje v omenjenem svojem delu o Nestorju bil spregovoril. V tretji desetini tega veka je zanimila ruske historike tudi vlado tako imenovanih ,,Samozvancev" (IGOt—13), za koje razjasnenje je izšlo v Petrogradu (1831—34) delo: „Skazanija sovresnenikov o Samozvancah". Pogodin je tudi poznavanju te dobe posvetil svojo razpravo ; „Istorija v licah o Dimitrije Samozvance", ki je 1. 1835 na svitlo prišla. K izvorom za novejo historijo rusko izza Petra Vel., v kojih je ona dost plodna, dodal je tudi Pogodin 1. 1835 svoj prilog v delu: „Cvjetuščeje sostojanije rosij-skago gosudarstva posle Petra velikago, so-stavlenoje (sovremenikom) obersekretarein senata Kirilovim". Semkaj spada tudi drugo delo Pogodinovo, izdano 1. 1842 a tičoče se vlado-vine Petra velikega, namreč: „Sočinenija krest-janina Ivana Posoškova o Rosiji pri Petre" kojega je II. del 1. 18G3 izšel. Priloga za lit-vanski del Rusije je knjiga Pogodinova, izdana Inseratj »e »prejemajo in veljA tristopna vrBta: 4 kr., če ne tiska lkrat, li n i, o u ■ n 16 ; i ii ii ii 'i ?ri večkratnem tiskanji se lena primerno imanjša. Rokopisi ■e ne vračajo, nefranknvsri« pisma ie ne sprejemajo Naročnino prejema opravništv administracija i in ekspedicija n Starem trgu h. št. 16 Političen list za slovenski narod strah. Zopet eni so za gotovo vedeli, da je general Gurko s celo svojo armado obkoljen, in da se bo moral podati. Laž ima pa kratke noge, danes že vemo, da so bile to same sistematično izmišljene laži, da po bitvi Ple-venski ni bilo nobene veče bitve, in da so tudi pri Plevnu Rusi svoje prejšnje pozicije obdržali, in nobenega topa, nobene zastave ne zgubili, da tedaj ni govora o kakem „divjem begu", kakor ga izraelski časnikarji popisujejo. V tej zadevi je za vse Slovane prav tolažilna iu pomirovalna depeša velikega kneza Nikolaja, kjer nas svari ue verovati sistematičnim lažem Rusiji sovražnih časnikov, ter nas zagotavlja, da bo že sam resnično poročal, če se bo kaj važnega zgodilo, kedar pa nič ne poroča, tedaj smemo misliti, da vse dobro stoji. Nem-škutarsko judovski časniki zazibali so svoje verne v sladke sanje, da bo Turčin sijajno zmagal, in to nadejo potrjujejo vsaki dan z novimi pa izmišljenimi zmagami Turkov. Ali kaj jim bo vse to na koncu pomagalo? Sami vedo, da ni res, kar pišejo: iz kakšnih uzro-kov tedaj to delajo? Jasno je, da samo za to, da bi Avstrijo odvrnili od zveze z Rusijo, da bi njej in Angliji dali pogum, napovedati Rusiji vojsko. Ker slikajo Turka kot junaka in vednega zmagovalca, hočejo nam ga vsiliti kot boljega zaveznika, kakor je pa premagani Rus. A njih trud je zastonj. Sreča Rusije je to, da ima v Nemčiji zvesto zaveznico, in Bismark zopet pritiska z vso močjo na Avstrijo, da ostane v prijateljstvu z Rusijo in Nemčijo. Shod našega in nemškega cesarja nema druzega pomena, ko tega, da sc Avstrija obdrži v trocarski zvezi. Pritisk mogočne Nemčije je silnejši, ko vse kričanje Madjarov, Poljakov in dunajskih judov. V kljubu An-drassyu se avstrijska politika ue dela v Pešti, ampak v Berlinu, in to je za nas Slovane vsaj za sedaj dobro; le tako se zamore rusko-turška vojska za Slovane srečno dovršiti. Ta krat, upamo, hudobnost ne bode zmagala nad pravico, kajti mera turških hudobij je napolnjena, in kaže se, da se bo takrat s krvijo pisala obsodba tega divjega naroda: nevgas-ljivi plamen ustaje šviga še vedno po vsej Bosni; v Belgradu in v Atenah pa se zbirajo novi črni oblaki, iz kterih bodo treskale goreče strele na sedmeroglavatega zmaja. Strašni so dnevi, ki jih gleda te dni sivi 1. 1843 pod naslovom: „Metriki kujažestva li-tovskego". Zraven izdavanja spomenikov in proučevanja izvorov rnzjasojovai je Pogodin sedeč na vseučiliščnej stolici poedine dele ruske historije v posebnih razpravah monografijah, izdanih nekaj v posebnih iztisih, nekaj pa v zbornicih in časopisih. Glede teh drugih je treba spomeniti, da je Pogodin ž. 1. 182G izdal Jiteratarnij almanah" imenom „Uranija"; za tem je 4 leta uredoval „Moskovskij Vjest-nik" (1827—301; potem od 1. 1838—44 „ru-skij istoričekij sbornik" knj. (I—VII.); a po-čemši od I. 1841 ,,Moskvitjanin, žurnal učeuo-literaturnij", ki je izhajal do 1. 1855 završivši s 80. zvezkom. V tem organu je sodeloval nekaj časa s Pogodinom Štefan Petrovič Še-virev, pišoč posebno rad kritične članke, od kojih spominjam one pod naslovom: „svjetlaja i černaja storona ruskoj literaturi" (I. 1843J. Pogodinov „Moskvitjauin" ima po občnem priznanju velikih zaslug za onodobno rusko književnost. \ njem je priobčeno mnogo sta-roruskih književnih spomenikov, posebno iz 18. veka; ter se je on, koliko mu je bil sla-venofilski smer, nepristransko oziral na raz- Ralkau, vse križem se mori, kri teče v potocih; plamen gorečih vasi se dviga v nebo; plahe žene razmršenih las za roko vodeč pla-kajočo deco krvavih nog beže po skalnatih pustinjah ali po gozdov teminah, da bi ušle neusmiljenemu krvoloku; ali tudi tu jim sledi razčlovečena druhal bašibozukov in Čerkesov, ter se koplje s peklensko radostjo v njihovi krvi — pa obrnimo oči od teh strašnih dogodkov, ki jim svetovna zgodovina nema para, in prosimo Boga, da bi nesrečnemu bulgar-skemu rodu te strašne dni prikrajšal, da bi blagoslovil rusko orožje, ter po tej hudi nevihti milejše zvezde prižgal nad temno modrim nebesom balkanskim, da bi zasijati pustil nad jugoslovansko zemljo solnce svobode in miru, bratovske ljubezni in iskrenega častenja edinega pravega Boga. Naj imenitneje poročilo, ki nam dohaja z bojišča, je novica, da so Črnogorci pridrli v Nikšiče. Vzeli so z napadom predtrrlnjavo na Čudjelici, in kmalo se bo morala vdati tudi trdnjava sama. Oddelek turške vojne ji sicer iz Kolašina hiti na pomoč, pa Črnogorci bodo že skrbeli za to, da ta oddelek Nikšičev ne bo videl. Rusi so se 16. t. m. s Turki tepli pri hajnskem klancu, kterega so hoteli Turki zasesti, pa so bili od Rusov premagani ter so se umaknili. Tudi pri Črnivodi, kjer se princ Ila-san bojuje proti generalu Zimmermannu, so se bili sprijeli konjiki ruski in turški. Zimmer-maun poroča, da je 13. t. m. pri Togr-Iuratu potolkel oddelek Čerkesov. „Agauce Russe" piše, da je Kustendže še v ruskih rokah. Turki v Dobrudži so dobili nekoliko pomoči, ker je Fazli paša svojih 7000 mož iz Suhumkala po morji pripeljal tje in ž njimi maršira proti Tulči. Vsled tega je nekaj ruske vojne odšlo v Ismail, da se Turkom v bran postavijo. Rusi, ki stojo od Trnovega do klanca pri Šipki, niso imeli nobenega boja. Tudi Plevna neki ne bodo prijeli več s silo, ampak ga bodo zajeli, da se bode armada Osmanova, ki že sedaj trpi hudo pomanjkanje, vdala vsled pomanjkanja živeža. General Kriidener se je ze-dinil z oddelkom Zatovim in stoji pri Plevnu. Kozaki pa so se neki že pokazali blizo Sofije. 18. t. m. je rusko konjištvo pri rekognosci-ranji vjelo mnogo Turkov. vitek zapadno-evropske knjige iu prosvete, pa je tudi sprejemal priloge, ki so brezobzirno grajali in kazali grehe ruskega društva. V tem organu so razglašene komedije Ostrov-skega, pripovedke Pisemskega, Potjethina itd. Duša „Moskvitjaninu" je bil seveda sam Pogodin; malo jih je med onimi 80 knjigami, koja ne bi bila nakiučana prilogom iz njegovega peresa. Pa tudi ti organi Pogodinovi niso mogli zadovoljiti plodovitosti njegovega uma, dočim ima njegovih prilogov za rusko historijo tudi v „trudovih moskovskoga obšče-stva istorii in drevnostej". V to vrst književnih proizvodov Pogodinovih spadajo tudi: „Po-čerki znamenitih Ruskih", izdani 1. 1838 v ruskem historičnem albumu. In ker se je Pogodin prebračajoč množino spomenikov različne dobe uveril o potebi paleografskega pro-vodiča za one, ki sc žele zanimati s pismenim gradivom za povest slavensko in rusko: to se jc on lotil tudi tega posla, ter je 1. 1840 izdal delo: Obrazci slavjanskago drevlepisanija v 2. tetradjah". Skoraj je nepomljivo, kako jc Pogodin dospel, da je v tem času zraven svojega uči-teljevanja na vseučilišču in zraven tolike na- 0 Sulejmanu novejša naznanila iz Carigrada poročajo, da se je 20. t. m. zedinil z Mehmed-Aliem in da je bila pri Trnovem že bitka med prednimi stražami. Tudi v Lovaču se je zbralo neki 15.000 Turkov, ki bodo mar-širali proti Trnovemu, kjer Rusom zapoveduje general Itadecki.1 Iz Azije poroča 19. t. m. Muk t ar paša, .da so ga bili Rusi pri Vezinu Zailerju prijeli, da jih je pa premagal iu v beg zapodil (?) in da so zgubili 1200 mož(?), on pa le 100 mož (I). 13. t. m. so bili pa Turki prijeli Ruse pri Muhostatu, pa so bili premagani in zapodeni do reke Ačkve. Rusov je bilo ubitih 23, ranjenih pa 38. Politični pregled. V Ljubljani, 22. avgusta Avstrijske dežele, tiiali&ki deželni zbor bode te dni obravnaval adreso. V prvotni osnovi poslanca Smarcevskega izražena je bila zadovoljnost, da je vlada obvarovala Avstrijo pred nenaravnimi zvezami (z Rusijo, vred.) Pa večina odsekova je sprevidela, da bi bilo v sedanjem času jako nevarno javno hujskati zoper Rusijo, in je omenjeni stavek izpustila, kar je Smarcevskega tako zabolelo, da noče o tej reči biti poročevalec in da bode moral ta posel najbrže prevzeti Groholski. Dunajskim turškim listom to ni po volji, ker bi kaj radi videli, da bi se tudi na Poljskem pričelo javno hujskanje zoper Rusijo kakor na Madjarskem in da bi ji moral deželni zbor gališki kar vojsko napovedati, sicer več ne veljajo besede, da Poljska ni še zgubljena. Vnanje države. Tnrnki poročnik Aleko paša je z Dunaja poklican v Carigrad; namestnik njegov Turkan Bej, dosedaj prvi tajnik pri poročni-štvu v Berlinu, došel je že na Dunaj. — V državnih krogih dunajskih pretresajo, vprašanje, kedo da postane kralj bulgarski. Eni sodijo, da bode ta čast doletela egiptovskega princa llasuna, ki se pri Črni vodi bojujejo z Rusi, eni pa govore, da je za to mesto izbran kraljevič hanovranski, kterega bode zlasti bero-linka vlada podpirala, če se odpove za vselej pravicam do kraljestva hanovranskega. učne delavnosti izdajal tudi taka dela, kakor so: prevod Gbtheove tragedije ,.Gotz von Ber-lichingen", (1828) nadalje „Marfa Posadnica, tragedija v 5. djejstvjah (1830,) Veter 1. tragedija v stihah (1831), Povjesti (1832). Pogodin je zašel v dramatizovanje ruske povesti narpoprej zato, da se neki momenti iz nje razširijo med one sloje naroda, kojim je ta lahka vrsta književnosti mila. Tako je on svoje naučno iziskivanje o Borisu Godunovu priobčil 1. 1829 v „Moskovskem vjestuiku", a 1. 1831 predelal ga v dramo, kojo je dal na svitlo še le 1. 1868 pod naslovom: „Istorija v licah o carje Borise Feodoroviče Godunove". A bližnji povod tej drami je dal sam Puškin, ki jc napisal 1. 1825 dramo „Boris Godunov"; a sledečega leta prišel v Moskvo, ter s tim svojim plodom, kakor Pogodin trdi, storil nanj reši-teljuve „dejstvie". Naj bode končema spomen-jena še. „Zapiska o Moskve", sestavljena ,,dlja velikago knjaza cesareviča", kojo je Pogodiu 1. 1837 izdal. (Dalje sledi.) Srbski agent v Carigradu, Ilristič je turški vladi naznanil, da Srbiji ni znano, da bi Rusija nameravala del svoje vojne peljati skoz Srbijo; ravno tako netemeljit je glas, da je Srbija sklenila zopet pričeti vojsko. Nemški listi pišejo, da so v Berlinu z veliko nevoljo sprejeli poročilo vlade turške o ruskih grozovitostih, ktere si Turki le izmišljujejo. Knez Bismark je iz Varzina 20. t. m. došel v Berlin. — Brodovje nemško je iz Pi-reja odšlo v Par. Angleški konzul v Varšavi je po naznanilu poljskih listov poklican v London. Ga je li vlada morda povabila domu, da natančno izve, kako da je na Poljskem, in da po teh izjavah vravna svojo politiko proti Rusiji? Izvirni dopisi. 11, (■orriieMkc^a, 20. avgusta. Pot mc je peljala skoz Kranj. Tukaj se je bilo treba muditi, ker spoštovanje, vdanost in ljubezen je zahtevalo, se pokloniti in čestitati mil. škofu Jerneju, ki so 12. avgusta obhajali za se sicer na tihem zlato mašo, pa farna duhovščina je cerkev prav slovesno olepšala in mesto je skazovalo svojemu visokemu someščanu in častnemu meščanu svojo rosnično vdanost; prejemali so mil. škof čestitanj preobilno po pismih, po brzojavu, po osebnih de-putacijah ali adresah ; lahko so se visoki zlatomašnik prepričati utegnili, da je še mnogo src, ki za njih gorč in ki žele, da naj jih usmiljeni Bog še mnogaja leta ohrani zdrave in krepke. — En mesec poprej so se godile volitve za mesta in trge V tem oziru vsakdo lahko zapazi spremen v socijalnem oziru. Tudi v Kranji se je trda godila, ker vse se je zgodilo in delalo, da liberalni kandidat zmaga. Zmage so Bi bili tako gotovi, da so vso perutnino, veliko in malo, poklali, vse steklenice dobre pijače nakopičili , in vso platno liberalne iu veliko-uemške barve pokupili in s zastave pre-strojili, da bi bili tisti večer hiše liberalnih volilcev okinčali. Ker so pa propali , nevem, kaj so s perutnino počeli, kaj se je s steklenicami godilo in kam so zastave obesili; mogoče da so jih pometali na vozove iz Tržiča vračajočih se Kamničanov, ki so bili srečneji. Pa pri tem ni ostalo. Liberalni volilec ne jemlje več inesa pri narodnem mesarju, ne kruha pri narodnem peku, ne olja in soli pri narodnem štacu-narju, še voziti se noče na vozu, ki ga lastnik je narodnjak. Liberalni upnik je narodnemu volilcu odpovedal kredit in zahteval povrnitev. Od liberalcev so se učili narodnjaki; tudi ti gredo zdaj k svojim kupovat in v gostilno; tudi ti so liberalnim dolžnikom plačilo napovedali; iu mnog liberalec, ki se je mogočno bahal in nosil, kot da bi bilt vse mesto njegovo, je razodet, da nima nič svojega. Hiše poprej prazne dolgov v zemeljskih knjigah kažejo zdaj velike race, ker poprej se je poso-jcvalo na besedo. Je tudi prav, vsaj davkarska blagajnica nekaj dobi. Čudno je pa to v Kranji, da ptujci, ki so komaj par let tu, iu si opomorejo, hočejo že vladati in mestni gospodarji biti; še bolj čudno je to, da nekteri gospodje, ki tu živijo in se jim dobro godi, in ki so sicer vsako leto hodili volit v Ljubljano, so ostali v Kranji in tu volili. To so možiceljui, ki hlastno hrepene, da jih liberalno solnce glavarjevo obseva. Naj jim tekne I — Drugač opomnim , da se mesto vedno lepša in je veselje ga viditi. — Čitalnica, domače ognjišče, ima lepe prostore in se oživlja. — Iz Kranja v Velesovo, staro božjo pot Matere božje, ui daleč; kdor te cerkve še ni obiskal, naj ne opusti tega, ker cerkev že sama na sebi je izvrstno zidanje, notranja čednost velika, podobe preokusno slikane in po prizadevanji zdanjega gospoda župnika zares lepa, tudi stari gospodje znajo za lepoto skrbeti, in vsa čast Velesovskemu gospodu župniku. Zatoraj ne morem verovati, kar je neki ,,puhold" pravil, da Velesovski gospod oče ,,Tagblatt" in samo njega bero. -- Pot iz Velesovega v Cerklje je še bližja in prav lepa; v Cerkljah se obhaja 15. avg. žegnanje in ob enem nova maša g. Molja, ljubljanskega bogoslovca. Današnji duh in nova maša I Kako se to vjema in kdo se daje še posvetiti v mašnika! Hvala Bogu, da ta duh še ni prodrl v cerkljanski prelepi kraj. To se je očividno kazalo, koliko ljudstva se je k novi maši zbralo, kako se je obnašalo in sprejemalo g. novomašnika. Še bolj se kaže verni duh cerkljanskih duhovnijanov v lepoti in čednosti prostorne cerkve, kteri jih je malo enakih na Kranjskem. Z vso pravico je smel spoštovani in priljubljeni novomašni pridigar iz Ljubljane reči: „Kolikorkrat v to svetišče stopim, tolikokrat najdem kaj novega ali kaj ponovljenega v vaši cerkvi, ki živo priča, da ste zvesti in marljivi služabniki Matere božje, ko tako gorite za lepoto nji v čast posvečene cerkve". In ni se čuditi, da se kaj vspešnega tukaj stori, ker duhovnijani s svojimi dušnimi pastirji v nar lepši zastopnosti žive, ko zlasti pošteni župan g. Vavken vsej občini daje zgled vernega sina svete cerkve, iu ki neutru-jeno marljivo povzdiguje slovesnost službe božje s pravim pobožnim orgljanjem in prelepim petjem tako, da bi bilo tudi stolici ljubljanski popolno primerno. Kjer se tako vzajemno dela, mora biti božji blagoslov in blagor taki občini in duhovniji. Ez B9i«a£e, 21. avgusta. Nepričakovana čast nas je včeraj doletela. Mil. škof D o b r i I a nas je s svojim prihodom razveselil iu počastil. Za sposoben sprejem se je storilo, kar je zavoljo kratkega časa ravno mogoče bilo. Vpričo vsega občin.-kega ljudstva vršil se je prihod med streljanjem in umetelj-nim ognjem. Za prisrčen sprejem se je milostljivi vladika precej v cerkvi zbranemu ljudstvu ginjeno zahvalil in obljubil v zahvalo nas drugo leto zopet razveseliti, in pri tej priložnosti tudi birmovati. Dobro nam bo došel. Mil. g. škof je bil pri večerji v župniji kaj ljubeznjiv. Za vsacega navzočih imel je prijazno besedo. Iz njegovega govora se je videlo, da je ves vnet za narod in posebno za kmetiški stan. Danes odpeljal se je po železnici v Pazin, od koder prične kanoničuo obiskovanje in se vrne v kakih treh tednih zopet po železnici v Trst. Strašno sušo in vročino imamo , ako ne bo kmali dežja, vse bo zgorelo ! Ik Trsta, 20. avgusta. (Vzajemnost.) Slovansko društvo se snuje v Trstu. 15. t. m. imeli so tu živeči Slovani v ta namen shod, kterega so te vdeležili vsi odlični Slovani, ki so sklenili, da imajo v tem društvu zastopani biti vsi slovanski elementi živeči v Trstu in okolici. O značaju in ten-denciji društva se še ni moglo sklepati, ker reč potrebuje resnega prevdarka in nadaljnega posvetovanja ter poganjanja z raznimi tukajšnjimi slovanskim elementi. Zatorej se je izročila 15 gospodom Srbom in Slovencem naloga, naj se pozvedavajo mnenja mej tržaškimi Slovani, naj se posvetujejo na podlagi teh muenj in naj potem napravijo konkretne predloge, o kterih bode sklepal zbor tržaških Slovanov, h kteremu se ima formalno povabiti po mogočosti vsak Slovan, od katerega se je nadejati, da pristopi k novemu društvu. To gotovo ne ostane brez uspeha , kajti gospodje, fterim se je izročila prevažna naloga, so porok za to , da se bode kaj dobrega in stalnega ustvarilo na čast tržaškim Slovanom in v korist Slovanstva sploh, ker bodo imeli tukajšnji Slovani priliko približevati si in se spoznavati. Mz Štajerskega, 20. avgustu. (U č i-teljsko društvo za slovenski Štajer) bode imelo 18. septembra 1.1. v Brežicah občni zbor. Na dnevnem redu so 1. nagovor predsednika ; 2. poročilo tajnika ; 3. poročilo blagajnika; 4. volitev 3 pregledovaicev računa; 5. pogovor o bodočem društvenem delovanji; G. določitev društvenega sedeža za bodoče leto: 7. določitev kraja za bodoči občni zbor; 8. volitev predsednika in 14 odbornikov; 9. razni predlogi. Kolikor bode čas dovolil, obravnavale se bodo one točke izmed uasvetovanih vprašanj, katere si bode občili zbor sam izvolil. Nasvetovana so sledeča vprašanja: 1. drugi deželni jezik v narodni šoli (g. Žinko); 2. domača vzgoja (g. Žinko); 3. rastlinstvo v narodni šoli (g. Brezovnik) ; 4, o pomanjkljivostih slovenško-štajerskega šolstva (g. Lapajne); 5. poročilo o deželni učiteljski konferenci in o zboru učiteljske zveze. (Ako se za to oglasi kateri poročevalec.) Odbor pričakuje prav obilno vdeležbo vseh slovenskih učiteljev, ter je od vodstva južne železnice, da bi se učitelji omenjenega zborovanja tem laglje vdeležili, dosegel za '/a znižano vožnino na sledečih progah : od Maribora, od Središča, od Ljubljane in Zagreba do Brežic in nazaj s poštnimi in osebenskimi vlaki (razen brzovlakov) v vozovih II. in III. reda. Stavi pa vodstvo sledeče pogoje : Vsak ud društva (udeležitelj zbora) se mora skazati z društveno pristopnico (to že imajo nekateri gg. iz prejšnjih let) in legitima-cijsko karto (to dobe pri odboru, treba se samo oglasiti). S temi se dobi ua štacijah omenjenih črt karta po znižani ceni ('/3) za vožnjo v Rrežice in nazaj. Opomni se dalje, da se morajo dati legitimacijske karte preštempljati na obeh štacijah. To znižanje cene velja od 16. do 20. septembra. — Ako kdo šc kaj več raz-lasnila potrebuje, naj se obrne do odbora. Če bi se zbor preložil na drugi čas, ker se ga nekteri učitelji 18. sept. ne bodo mogli vdeležiti, bodem to nemudoma sporočil. Domače novice. V Ljubljani 23. avgusta. (G. Anton Julovšek), vradnik pri c. kr-knjigovodstvu v pokoji, je 20. t. m. za mrtudom umrl. Ranjki je bil eden najbolj marljivih udov zgodovinskega društva kranjskega. R. I. P. (,,Turški list') v nekem članku „die Volksschule und der Klerus" v št. 191 zopet udriha po duhovščini, češ, da je ona sama kriva, če se divjost in surovost čedalje bolj razširjate. Katehetje bi morali gojiti uravna čutila, ki jih matere zbude v otroških srcih, ter skrbeti, da bi otroci 10 božjih zapovedi ne žlobodrali samo, ampak si tudi njih nravue nauke vtisnili v srce. V katehetovih rokah je najglavnejši del otročje odgoje, t. j. gojitev nravnega čuta. Če se pa Anžek ne uči nravnosti, kdo bi se čudil, da Anže kot ubijalec pride pred porotnike. Jako nas veseli, da turški list pripoznava važnost nravne odgoje, vendar pa krivico dela duhovnikom natolcevaje jih , da ne spolnujejo svoje dolžnosti. Oni so 6e veliko bolj prepričani o potrebi in važnosti nravne odgoje, kakor turški list, zato uče, svari: in prosijo z vso gorečnostjo in potrpežljivostjo kakor sv. cerkev služabnikom svojim to veleva. Če je pa ves ta trud zastonj, tega niso krivi kutclietjo, ampak vso drugi ljudje. Katehet naj goji nravne čute, ki jih matere zbujajo v otroških srcih, pravi „Tagblatt". On bi to kaj rad storil, vendar se le prepogosto prepričuje, da ravno otroci takih staršev, ki so po sodbi Tngblattovcev najbolj olikani iu prebrisani, pridejo v šolo brez vsega nravnega čutila, ter še ne vedo, da je Itog, ki jih je vstvaril in zanje umrl, ker so jih olikane matere, ki same nikdar v cerkev ne gredo in nikdar ne molijo, pač učilo, kako naj se pred obiskovalci vklanjajo, kako naj jih pozdravljajo itd., ne pa kako naj križ delajo m molijo. Katehet jiii v šoli podučuje, vzbuja nravna ču tila, ali kako če kaj opraviti in doseči, če. sc potem otroku doma posmohujejo? Kako hoče katehet kaj opraviti, če 011 zidu, starši in morda tudi učitelji v šoli pa podirajo? Kako hoče kaj doseči, če otrokam priporoča da so otroci božji, ni da naj se kot otroci božji tudi obnašajo, če jim pa brc/,verni starši iu po napačnih prirodoslovnih načelih zaslepljeni uči telji pripovedujejo, da se človek bistveno ne loči od lo iminr živali iu da je le izobražena in olikana opica? Kako hoče katehet kaj dušeči, če učitelj otrokom sme reči, da naj tega ne verjamejo, kar jim je pravil učitelj krščanskega nauka, ker je vse prazno in i/m šljeno, kakor se je bilo lani zgodilo v neki šoli, ki „Taghlnllu" velja za eno najboljših? Kako hoče katehet zdat.no buditi in gojiti nravna čutila, če .se otroci ne smejo vdeleževati eei kvenih slovesnosti in verskih vaj, o kterih jt po večletni skušnji prepričan, da so najboljši pripomočki za to? Kako hoče gojiti te čute, če jih hoče peljati k sv. maši ali k cerkvenim obhodom, pa mu je lo prepovedano, če hoče otroke pripravljati k večkratnemu prejemanju sv. zakramentov, pa jih ne sme? Duhovniki tedaj niso krivi če se razuzdanost in surovost čedalje bolj razširja, ampak tisti, ki prizadevanje duhovnikov ovirajo. Ne trdimo sicer, da tako oviranje je namen novega šol s Iva, ali novo šolstvo ga pripušča in s tem v obče veliko več škoduje, kakor pa s poiniioženjeui naukov svojih koristi. Ker kii) pomagajo človeku razne vednosti, če pa zarad surovega, hudobnega m nenruvnrp.u življenja pride v luknjo ali na vislice? Razne reči. luihovske premebo v Krški škofiji: C. g Kari Cirusje dobil laro Iugolsthal. Za provizorja gresta čč. gg. And. Kristinjak iz Št. 1'aterniana v Kirchbach, in l"Yan<: On-genberger iz Itrež v Svilie. Umrl je IS. julija č. g. Grrbcčičer, fajmošter v Kirchlmrhii, 11. J. P. S lom še ko v spomenik v stolni cerkvi v Mariboru piše „G08p." postavljen; treba je. še samo Klomšekove podobe i/, ka-rarskega marmorja, ktero ho g. Zaje. v Ljubljani do novega Ieia, kakor trdno upamo, inoj-sterski izdelal. I!.a z p i h i učiteljski li H I u z e b po Slovenskem. Na Štajerskem: Podučiteljska služba pri sv. Petru pri Radgoni (-Irnzr.) n d80 (3G0) gld. do 23. avg. na kr. k sv. Podučiteljska služba pri :iv. Duhu blizo sv. Jurja na Ščavniei ('irnzr.) s no (:i:iO) gld. do 23. avgustu na kr. fi. sv. Podučiteljska služba v Ilečiel (.'ni/.r.) pri Mozirji s 3|(> (330) gld. do i,v oktobra na kr. š. sv. — Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem. Na Štajerskem: (lospoda J. Škoflek na Vranskem in Al. Cizelj v Mozirji, oba nadučitelja sta menjala s službami, Gosp. Kr. lte/.jak, (\Vesiak) postal je učitelj pri sv. Križu pri Slatini; gospodična Ida Sallicky pa učiteljica ženskih del v I,očali. Na Kranjskem : llosp. Avgust Adamič postal je učitelj na Dobravi pri Ljubljani. K u a j s s t o I e I ni c o obhajali so od 18. do 20. t. in. v benediktinskem samostanu K r e m s m U n s te r ua Gornjem Avstrijskem, ki je bil vstanovljen že I. 777. Itedke sloves nosti se je vdeležil tudi papežev nuncij, ki jo I H. t. in. imel veliko sv. mašo, iu minister Stremajer. Linški škof, ki bi lnl imel nuiše-vati 'JO. t., m., je nekaj obolel iu namesto njega je slovesno sv. mašo pel opat Kchlilgl, Po obedu, pri kterem je opat napil sv. Očetu, nuncij papežev pa na samostan kremsminsterski , se je nuncij vrnil na Dunaj. Minister Steniajer pa se je oil ondod podal v krapinske toplice na Hrvaškem. Mili d a rovi so bodo po celem na Sem cesarstvu nabirali /a one kraje ua Štajerskem , ki so bili nedavno tako silno po toči poškodovani. — Č11 a I n i e a v To m i n n je bila napravila v nedeljo 19. avgusta llesedo, pri katerej je sodeloval „Slavec". Progrum besedi je bil: I. , Kvišku sinovi primorskih krajin" in Sluv-ček , spev, uglasbil A. Leban; Slepec, uglasbil Drag. Klinur; .'t. Jadransko morje, uglasbil Ani. Ilajdrih; l Sladko spavaj, uglasbil Kr. Abt; fi Pri zibelki, uglasbil Kam. Mašek; (i Vener, narodnih pesni, uglasbil Joz. Kocjan čič, 7. Sluvček, inazurlci; h. Dobro jutro, igra. Med besedo bilo je tudi srečkanje. Nova okrajna sodniku sta nameščena gosp. Lulek pri sv. Lenartu v slov. gor. in dr Knunger v Gornjemgradu prvi je rojen Slovenec, drugi slovenščino dobro ume. Tolovaj s k umor se je zgodil v noči od sobote do nedelje na veliki cesti pri lločah zunaj Maribora. Nekdo je .1 Iternata, iz Jablan pri Oirkovieah, ubil in mu vzel H gl. ,,Gosp." Požar je ponoči 'JO i. m. popolnoma vničil mesto lloslav ua Ceskem. Tudi cerkev, duhovmja, mestna in sodmjsku hiša so pogorele. ('. kr. kmetijsko društvo goriško objavlja sledeči razglas: Prihodnjega meseca, septembra, bo druga vrsta predaviinj praktičnega poduka v sadje-, trtoreji in v kletarstvu za odttiščciio iu sicer po sledečih pravilih: I. Poduk bode javen v deželni kmetijski šoli; predavali bodo gg. profesorji iste šole. '2, Prvi se začne lo. septembra ob H. uri zjutraj, in druga dva Blodnja pa se bosta nadaljevala na II. in I 'J. istega meseca, O trgatvi. Kako se nnpnivljii vino in kako je žnjim ravnati, dokler se v drugič pretaka nI! presnemu. Ilavunnje s trto po trgatvi. :t. Da se bodo teli predavanj laže ude ležili poljedelci, vinorejci in vrtnarji, katerim manjka za to potrebnih pripomočkov, razpisuje kmetijsko društvo nekatere štipendije po i golil, nu dim m lo iz navadne podpore, katero je v ta namen dovolilo r kr. ministerstvo zu kmetijstvo. Štipendisti razun onih /, goriSkega okraju, bodo dobili Imli popotnimi in sicer oni iz korminskegn, gradiškegn, ko menskegu iu ajdovskega okraja po I gol., oni iz drugih okrajev pit po '.! gold. I. Kedor se misli za štipendij oglasili, uii| poda prošnjo po županstvu svoje občine vsaj do :il. avgusta e. kr. kmetijskemu društvu, županstvu so iiljtidno naprnšerin, da pred- ložijo njim podane prošnje v zgorej navedenem obroku kmetijskemu društvu s plačano poštnino. Prošnjam, v katerih bodo navedeni posebni ra/.logi, nu katere se misli tu uit oni naslanjati, naj se priložijo spi čevalu županstva, da je prosili c dobrega obnašanja in da se je do zdaj praktično uže pečal s trtorejo. Eksokulivne dražbe. 211. avgusta: II. Peffo, I. lliigler i/. Starega logu oba v Kofevji. Drobnič h CoBte, ,'t Modic ■/. Vidina, I. /nidariSIč. s Cesto, vhi v I.iiačiiIi. 'j PovSe i/. Urustju, I. SIudiA is Klaiifivrlui. oba v Mokronogu. 'J, Jaklič i/. Midiive, v Zatični. !1. /elo i/. 1'olelin, v Postojni. 24. avgusta: ,1. Ilaučič. z Vrha, !t. Anfclč i/, liiigovu, :i. Dcžclaii i/. Dolenjega Suhega dola, II. Mahorčič i/. Nov. menili, VHi v Novem mostu. 'J. Kolio x Vrlin, L'. Htrueelj iz Naklii, '.!. Pangro-tič iz Oopelj, VHi v ('mumiji. U. Nemuuič. t. llo /iikovu, I, Klemenčič iz Crnovcil, oba v Metliki, I. Mujdič is Dolu, ua llrdu. 'J. Mustnr i/. (Jriu tovea, 'J. I.ovio ir. l'revoj, oba v /.ilienbciku. 'J. Kregar/. Vrhovega, v Hišnici. I. Kalin i z Koslanje-vieo, I, 1. 11 h t i k iz (Junijih gradišč, tlim v Ko-siiinjovici. 'JTi. avgusta: II. Itrancclj z Vrhniko, I.Dolence ix Dolciijcvusi, obft na Vrhniki. .'I, Tavčar h 1'odgoro v Loki. 3, l.oskovoe i/. (Jodovič, v Idriji. 'J. (Jrnt iu 2. (Justiiičar i/. Ilerlčevu, oba na Krilu. 'J. Kraje i/. Trnviiika, v liibnlel. 3. Prclcsiuk iz pAorsko viihi, I. Narod iz Hodnika, I. Jakopič. 1z Poznikoui, vsi v l.iiii čnli. SI u jurske v tretjo : 21. avg. Igrane Klau-čer v Kozjem. Prime Mrlič v Nadbifiecu I lil o gld. ; 26. A miru« Ksih '.I'J K i gld. v Kmijicali, Martin Topolick pri ftt. Miklavžu 'J7HO (.UI, Umrli so: (Id 17.do'2(l. avg. Vilj. I.iubartu, profesorju, novorojeno deto vsled slabosti, pa žemi I.udmila roj. Klemenčič. 27 1., /a hojjaiiljo. Marija Kifrer, lončar pum. ).. 40 I. ua pljučnico. l'et Moliorčič, /.uidar 42 I., Ana llizjak , mestun rovu (i'J I., ita iiiitudoin. Kari 1'olnk, kupčev n, li d., kii krčem. Anton Androjtiii, zimch. o. '.! ' „ m,, »tt boZjaitljo Marija Tolpah, meni. reva 77 I , ra vnetico možg. mronice. Ludvik llam, del. u II d., /.a krčem. Kridrib Fink, polic, ug. n. 13 m., za drisko. Alnjzij lliugcr, v posilili delavnici '..'L1 I., /.u vnetico. liloluu Klcvr, knjigur, za Hii&ico. Anton Jelnv&ek, c. k. knjigov, vnulnik v pokoj i liK I., zu mrtmlom. "■i ' Listnica opravništva . C. g. J. A. Kapi. Poslano prejeli tur za doiilnjc hc kii celo prihodnje letu. C. g. .). II. duhoven v .1. li. Nič zmote, je tako, kakor sle pisali. C. g. V. D. Kapi, v V, plintu: /a prvo četrtletje! Mi pa umu V n iti zapisali za drugo, ker za prvo je bilo 2c plačano. C. g. M- C. vik. v D, Vse prav. (Jimp. J. I'. (loncu t n. v (i. Poslano za prejeli. 0. g. J. SI. Kapel, v I'. Jo zmota, bodisi pri V a n, ali pri nas. llo pojasneuja smo Vam zapisali za polovico prili. leta. (j. ,1. 'I', učil v C. Učiteljski tovarni velja celoletno pri g. li. Milic u tiskarju .'I. gld. C. g. M. V. vik. v O. Plačilno do :l7„ tnk.l. (V. gg. A. II. Ziipn. v II. J. in J. St. kapi v I'. Prosimii , da potrpita do druzega natisa; če nI mogoče, sporočit« nam precej. I\'.ntltiljnl> Shi jurski mišim nirsljttiiom: Doniliiliir ipiam imuinie de inopinata alrage iu (dcctiono ablegutoium ! l^tiin non iloloat de tulila perlitlill et eoueitatu uoiilllllloniili genlis nostiue , ipd nun culpa iiinu1 in periru'icm! Klileri iesiiičuega izreka no umejo, linilo menda naj It<»jn med seboj imeli, kteremu »mojo zaupali, da jim ga pojasnil. K o u e e u o n e o p r a v n i m t v o I e p o p r i poroča, da čast. in blag. gg, naročniki blagovolijo c a o ii t u I o naročnino pred ko Ii u in o o č c p o n I a I i. TcleurnlM-ltr iIimiiiiiio cen«' '.!'Mlll.ni>iikcipi I I.'.':, !...ihIoii P,I I lil) Klelire 10(1 Cm. lir eulilhl 6.7.1 IViinkiiv |i HH. J