Boj proti fašizma; je boj vsakega poltenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto.....-................. $3.00
Za pol leta............................1.75
/
EDINOST
206 Adelaide St W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
V .
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
V . . .
Let. 3. Št. 104.
Ptice Sc.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, MARCH 21 1945.
Cena 5 c.
Vol. 3. No. 104
NOVE VLADE JE NALOGA OČISTITI ZEMUO
ZAHTEVAMO POVRNITEV VSEH ODTELEšENIH DELOV DRŽAVNI ENOTI JUGOSLAVIJI.
London — Premier in maršal Tito, potem ko je bila ustanovljena nova vlada sporazuma v Beogradu, je »držal značilen govor preko radia, katerega je ljudstvo poslušalo z posebno vnemo po vseh osvobojenih krajih Jugoslavije. V svojem govoru na jasen način je dal razumeti, da nova vlada ne bo niti za trenutek omahovala z nadaljevanjem odločne borbe proti okupatorjev in vseh njihovih hlapcev do popolnega poraza in izgona istih„ ter osvobo-jenja Jugoslavije. Nova vlada bo enako odločna pri zahtevi za povrnitev vseh od-telešenih delov Jugoslavije po prvi svetovni vojni, kazni vojnih zločincev, ter tesnem sodelovanju za vzdržavanje trajnega in stabilnega mira.
Govoreč o daljnih nalogah nove vlade, maršal Tito je naglasil, da se bodo vršile svobodne volitve čimprej bodo prilike omogočale za take volitve, obenem pa je poudaril raztegnitev državljanskih svobodščin, regulacijo narodne ekonomije,, svoboda in zajamčenost privatne incijative v razvijanju narodne ekonomije.
Za danes vsekakor najvažnejša naloga nove vlade le,, da vloži vso svojo energijo in tudi sredstva za čiščenje fašističnih invazorjev iz domovine. Odletešeni deli in njihovo prebivalstvo po prvi svetovni vojni, bodo spojeni z svojimi brati in sestrami v novi demokratski federativni Jugoslaviji. Te
Titavi borci junaški bojevniki - Wells
London — Po srečni povrnitvi iz Jugoslavije v Anglijo, vodja letalskega skva-drona L. F. Wells iz Hum-merview Cres, Weston, Ont., pravi, da so sledilci maršala Tita junaški bojevniki, kateri se zelo pohvalno izražajo o anti-tankovskih raketnih topih,, ki jih navadno imenujejo "John Bulls".
L. F. Wells, kateri je bival za dalj časa med partizani v Jugoslaviji potem, ko je bilo njegovo letalo poškodovano in je bil vsled tega prisiljen se spustiti na osvobojeno ozemlje v Sloveniji, pravi, kako partizani nudijo varnost in celo tvegajo življenje za zavezniške letalce. Zadnjo spomlad njegova skupina se je rešila z pomočjo partizanov v Sloveniji.
Titovi borci so izredni junaški bojevniki pravi Wells. Njihovi oddelki so na izreden način organizirani in tudi izvežbani. Pri vsakem oddelku so tudi sanitetne skupine, katere izvršujejo pod zelo težkimi okolščina-mi naporno delo z odnašanjem ranjencev na varno in zdravljenjem njihovih ran. Partizani so spremili voditelja letalskega skvadrona do madžarsko-jugslovanske meje, namreč do bojne črte Rdeče Armade in je odtam odpotoval v Bukarešt, zatem v Italijo ter naposled srečno prispel v Anglijo.
želje naroda v odtelešenih pokrajinah so že zdavnaj izražene.
Z ozirom kazni vojnih, zločincev in kolaboracionis-tov, maršal Tito, je strogo poudaril, da se bo nova vlada ravnala z željo čuvanja mira in reda v zemlji naproti anti-demokratskih elementov, dasi bo dana prilika,, da se skesajo in popravijo za svoje pregrehe vsi oni, kateri so zabredli v stra-npotje.
Vlada hoče održati prijateljske odnošaje s zavezniki v povojni organizaciji mira, je dodal maršal Tito.
KAOS IN PANIKA V NEMČIJI
PRED POPOLNIM PORAZOM V VZHODNI PRUSIJI, DANZIGU IN VZHODNI ŠLEZIJI.
London — Vesti iz zanesljivih virov trdijo, da sta se kaos in panika povečali tako med ljudstvom kakor tudi armado v Nemčiji. Bojazen je prevzela nacistične oblasti pred masovno predajo nacistične armade vsled odločnejših in močnejših vdarcev z vzhoda Rdeče Armade in zapada zavezniške armade.
Posebno poročilo Rdeče Armade omenja med drugim poslednji odpor nacističnih sil pri Koenigsbergu v
NOVA NARODNA VLADA V ROMUNIJI
Bucherest — Dr. Petru Groza, novi premier rumun-ske vlade nacionalne demokratske fronte, se je zahvalil pred navdušeno množico ljudstva v imenu njegove vlade premieru Stalinu in Rdeči Armadi, za osvobojenje Transilvanije, ter pripojitve iste provincije Rumu-niji. Zaeno pa je izrazil tudi mnenje,, da bo njegova vlada vztrajala, ker resnično predstavlja vse politične skupine in je že radi tega prava narodna vlada.
V navzočnosti Andreja Višinskega, predstavnika Sovjetske Unije, sta bila predstavništva Vel. Britanije in Združenih držav. Na govorniškem odru so plapolale zastave Zedinjenih narodov med temi v ospredju, zastava Sovjetske Unije, Vel. Britanije in Združenih držav. Množica zbranega ljudstva pred balkonom iz katerega je govoril novi premier, je navdušeno klicala: živel maršal Stalin in Rdeča Armada — rešiteljica narodov in človeštva!
Nova vlada si bo prizadevala održavati ne samo prijateljske vezi z Sovjetsko Unijo,, ampak ne bo dopustila, da bi kdorkoli zopet začel krvavo igro če je to na razkosanju Balkana, ali pa v Rumuniji sami nazoper dobrim odnošajem z svojimi
sosedi. Balkan ne sme nikdar več poslužiti kot kamen spodtike, je poudaril premier Groza.
Predstavnik Sovjetske U-nije, Andrej Višinski v svojem govoru ob tej priliki je dejal: "Nikdar prej nismo pričali slučaju, da bi okupirani državi bile povrnjene vse njene in vsi njeni deli v njeno posest, kakor je to storila Sovjetska Unija."
vzhodni Prusijk Sovjetski težki bombniki so se nekajkrat pojavili visoko nad oblaki z težkimi tovori bomb, ter jih metali na to že dalj' časa oblegano mesto* kar je povzročilo kaos in paniko med civilnim prebivalstvom zaradi že itak breupnega izhoda.
Večje bitke so v toku ob čehoslovaški meji v šleziji, na severozapadni strani Berlina, pa ob važnem križišču Statin. Sovjetske čete so okupirale pristaniščno luko Kolberg, 65 milj severoza-padno od Stetina, ter pri tem mestu ujele veliko število vojnih ujetnikov, vojnega materijala in pobile nekoliko tisočev sovražnih vojakov. Napram zatrdilu tozadevnih poročil, sovjetska komanda je opozorila prebivalstvo Berlina, da nobena sila ne more sprečiti Rdeče Armade, da zavzame Berlin.
Na području ob jugoslo-vanski-madžarski meji, sovjetske čete so potisnile nacistične sile čez Dravo, ter prebile sovražno črto 12 milj
Tisoč bombnikov nad Nemčijo
od Komaro, severozapadno Budimpešte.
Posamezni krogi napovedujejo da dozoreva situacija v Nemčiji za predajo,, podobni v letu 1918. To svojo napoved polagajo na dejstvo, da je v švedsko minulega tedna prispela nacistična misija z namenom ponude za premirje. Toda zavezniški sporazum v Yalti, odločno odklanja tako ponudo in gre za popolnim porazom nazi-fašizma v Nemčiji, kakor tudi drugod.
ŠESTNAJST POROČEVALCEV OBSODILO WHITE-V0 POROČILO
New York — Šestnajst zunanjih poročevalcev, ki so se dalj časa nahajali na časopisni poročevalni službi v Sovjetski Uniji, je obsodilo neresnično poročilo William L. White, katero je bilo pri-občeno v "Reader's Digest", povzeto iz njegove najnovejše knjige pod naslovom "Report on the Russians".
To naznanilo je podal Nacional Council of American-Soviet Friendship, Inc., v New Yorku minulega tedna.. Med podpisniki obsodbe lažnjivega poročila o Sovjetski Uniji, so zelo znani zunanji poročevalci po svojih poročilih in med temi so naprimer: Quentin Reynolds, Edmund Stevens, Da-
NARODNI IZDAJALCI OBSOJENI NA SMRT
Pariz — Minulega tedna Berlin je doživel menda eno od najstrašnejših bombardiranj z zraka, ko se je v zaporednih poletih pojavljalo nad njim 1300 težkim ameriških bombnikov z ogromnimi tovori streliva. Računa se, da znaša strelivo v teži, ki so ga metali na mesto, 50 ton bomb na uro. Bombniki so izvedli nad 30 poletov minulega tedna.
Poleg 1300 bombnikov v njihovi obrambi se je sukalo nad 700 lovskih letal, tako,, da so bombniki nemoteno iz-metali tovore drug ga drugim. Od večjega števila mest prizadetih z bombardi- na tem području.
ranjem, Berlin je topot kakor omenjeno doživel, le to kar zasluži po zaslugi nemških nacističnih kriminalcev.
Zaeno pa je zavezniška armada skoro na vsih točkah bojne črte minulega tedna zabeležila znatni napredek. Posebno ameriška tretja armada, katera se je približila 14 milj od Mainza in z tem istočasno 40 milj narazen od bojne črte-sedme ameriške armade. Ako se spojite te dve armadi, računa se da bo z tem zasačeno preko 80.000 nacističnih sil
Beograd — Dopisnik jugoslovanske časopisne agencije Tanjug poroča, Senat vojnega sodišča sedmega korpusa je obsodil na smrt z streljanjem sledeče narodne izdajalce v Sloveniji:
Karla Povšeta iz Goriške
vasi, zato ker je denunciral sovražniku prijatelje osvobodilnega pokreta, organiziral in širil sovražno propagando, odnašal hrano v sovražna skladišča. Informacije o kretanju partizanskih edinic, je dajal sovražniku preko župnika Antona Pet-riča, znanega belogardista iz Mirnepeči. Z izdajalskim delom je začel zgodaj leta 1942, posebno z denunciran-jem prebivalcev, katerim je uspelo pobegniti iz internacije, ter požiganjem stanovanjskih poslopij. Izdal je sovražniku celo lastnega brata, Alojza Povšeta.
Antona Goršina iz Pod-brda, kateri se je nahajal v terorističnih belogardistič-nih skupinah od 25 avgusta 1942. Služil je kot vodnik sovražniku v napadu na Gorjance. Z italijanskimi o-kupatorji je sodeloval pri požiganju stanovanjskih poslopij prijateljev osvobodilnega pokreta. Sodeloval je tudi pri umoru aktivista Vojka, pri šent Jerneju. Vinko Petričič, je obsojen
Resnica o Osvobodilni Fronti
Koalicijska stranke izvolila 51 poslancev
Stockholm, 19 marca —
Nova narodna koalicijska demokratska stranka je izvolila v ravnokar minulih državnih volitvah, ki so se vršile v soboto dne 17 in nedeljo 18 marca, 51 poslancev. Nova narodna koalicijska stranka, katero tvori
Napisal TONE FAJFAR
(Tone Fajfar, tajnik Krščanskih obrtnih zadrug v Sloveniji in član predsedništva Antifašističnega veča narodne osvoboditve Jugoslavije, je bil delegat na delavski konferenci v Londonu februarja tega leta. Ob tej priliki je za cerkvene kroge v Veliki Britaniji napisal to važno izjavo. Izgledi so„ da bo Fajfar v kratkem v Ameriki in bo imel priliko osebno povedati resnico o položaju v Sloveniji.,
Mirko G. Kuhel, taj. SANSa)
"Odkritje in spoznanje resnice, ki bi morala na podlagi našega verskega razu-
komunistična stranka, opozicija socijal-demokratske stranke in kmetska stranka z manjšimi posestniki, je druga stranka po večini v poslanski zbornici finske republike.
Socijal-demokratska stranka, je zadržala 52 sedežev, izgubila je v sedanjih volitvah 33, kmetska stranka, kateri načeljujejo velopose-stniki, je izvolila 46 poslancev, 11 manj kakor jih je imela, konservativci so izvolili 28,, švedska narodna stranka (fašistična) 16 in liberalci 7 poslancev.
mevanja biti zrcalo večne božje resnice, je predmet, za katerega se mora jugoslovansko ljudstvo težko boriti na mednarodnem pozorišču. Več let je moralo preiti predno je resnica o pravem položaju naše domovine mogla prodreti v širni svet — resnica, ki je razgalila vse laži onih,, ki so skušali obdržati vsakega in posebno zapadne demokratične dežele pod vplivom' svojih sebičnih interesov. Medtem, ko je zadnje čase svet spoznal resnico o velikih vojaških in političnih uspehih jugoslovanskega osvobodilnega gibanja, pa opažamo, da ostajajo še nekatera vprašanja, ki niso bila razrešena. Nekaj nezaupanja napram novi Jugoslaviji še vedno trdovratno obstaja v zapadnem katoliškem svetu; nedvomno ga povzročajo drugi vzroki — vsled dejstva, da stališče, ki ga zavzema velika večina jugoslovanskih katoličanov napram narodnemu osvobodilnemu gibanju,, in vloga, ki jo igrajo v Osvobodilni fronti katoličani, še nista zadosti poznana.
Skrb za zmago resnice in pa želja pomagati k pravemu razumevanju vseh vprašanj, ki se tišejo nove Jugoslavije, me nagibi j eta,
da podam to kratko pojasnilo o stališču večine katoličanov naše domovine.
Po zaslugi nasprotne pro pagande so katoličani v zapadnem delu sveta pod vtisom, da osvobodilno gibanje v Jugoslaviji reprezenti-ra popolnoma komunistični razvoj, kateri postoja samo-svojno z vsemi drugimi ideološkimi skupinami in ogroža svobodo krščanskega, verskega in kulturnega življenja in razvoja.
Pravi položaj se bo najlažje ocenil, če vzamemo za zgled bližnjo mi domovino Slovenijo, ki je poznana za eno izmed najbolj katoliških dežel Centralne Evrope, in brez vsakega dvoma je iz kulturnega vidika najbolj razviti del Jugoslavije. Od prvega začetka našega narodnega odpora sem sodeloval v vodilni vlogi pri Osvobodilni fronti slovenskega naroda, kot predstavnik organiziranih katoliških dela-viev, in danes sem član najvišjega organa naše Narodne oblasti. Znane so mi vse podrobnosti o celem razvoju sodelovanja med katoličani in Osvobodilno fronto, torej lahko predložim najbolj bistvene podatke.
Razpad Jugoslavije je spremljal razpad politične stranke, ki si je doslej pri-
svajala monopol nad (poli tično) aktivnostjo katoličanov, in to je — Slovenska ljudska stranka; ta stranka je izgubila pravico do katoliškega imena vsled svojega sodelovanja z diktatorskimi in fašizmu naklonjenimi vladami stare Jugoslavije. Odklanjala je demokratična načela, katera dovoljujejo osebno svobodo, ki je za krščanski smisel absolutno potrebna, in se je oprijela načel in nasilja diktature, ki so od pravega krščanskega duha tako oddaljena. Nekateri voditelji stranke so pobegnili v inozemstvo, medtem ko so drugi vstopili v službo fašističnih in nacij-skih napadalcev.
že prve dni okupacije so se sestali zastopniki. Krščanskih delavcev, komunistov, demokratičnih narodnjakov in kulturnih delavcev v Ljubljani, prestolnici Slovenije, in ustanovili Osvobodilno fronto, ki je v kratkem zbrala okrog sebe veliko večino Slovencev brez ozira na njihovo prejšnjo politično in ideološko razdelitev. Krščanski delavci, demokratična katoliška inteligenca, kakor tudi veliko število vseučili-ških dijakov in najširše struje katoliškega prebivalstva so pristopile k Osvobodilni fronti. Slovenski kato-
na tri leta prisilnega, dela pri eni operativni edinici, zato, ker se je izogibal vojaškemu naboru Narodno-os-vobodilne vojske, ter z tem omogočil da so ga mobilizirali domobranci.
Na sodišču vojne oblasti devetega korpusa, se je zagovarjalo nadaljnih osem obtožencev, ker so kupičili in skrivali od Narodno-osvo-bodilne vojske velike količine raznega blaga.
Pri Antonu Anzelmu (?)
so organi narodne "oblasti našli 12 vozov skritega blaga in sicer 2,493 klg. podplatov, 3,282 klg, usnja, 2,848 klg. klincev za čevlje, ter nadaljnih 1000 klg. raznega čevljarskega blaga. Skupna vrednost znaša 805.301 di narjev. Najtežja obtožba proti njega je sicer v tem, da je bil odpuščen iz Naro-dno-osvobodilne armade z namenom, da nabavi za vojsko ta materij al preko svojih trgovskih vezi, kateri je bil tako nujno potreben za naše bojevnike na bojni poljani. Omenjeni je materijal zatajil in ga zakril.
Anton Anzelm in Ludvik Strel, sta obsojena na smrt streljanjem, dočim nadaljnih šest, kateri so skrivali razno blago v predvojni vrednosti od 55.000 do 922.000 dinarjev, so obsojeni na prisilno delo od enega do pet let, ter poleg tega na uslov-no kazen od 35.000 do 100,-000 dinarjev in izgubo častnih pravic za dobo od dveh do deset let.
Devet generalov obsojeno na smrt
Sofija — Narodno sodišče je obsodilo 30 bivših vojaških častnikov, ter 83 drugih oseb na več let ječe, zaradi veleizdaje in kriminalnih zločinov.
Med obsojenimi na smrt je devet bivših generalov v-ključjoč Triphon Triphonov in Konstantin Loukash, bivša generala generalnega štaba bolgarske armade, Boris Dimitrov, bivši vrhovni oro-žniški načelnik in Assin Ni-kolov, bivši poveljnik bolgarskih okupatorskih sil v Jugoslaviji.
ličani so tudi takoj prevzeli precej najvažnejših mest pri Osvobodilni fronti, v politični kot vojaški organizaciji. Kasneje, ko smo ustanovili skupne jugoslovanske reprezentativne odbore, so slovenski katoličani zopet dobili precej najvažnejših pozicij Edvard Kocbek je danes minister za pouk pri Narodnem odboru osvobojenja Jugoslavije ali pri provizorični vladi.. (V novi vladi, ki je bila po zaključku konference v Jalti sestavljena dne 6.
(Nadaljevanje na 4 st.)
vid M. Nichol, Edgar Snow itd. V svoji obsodbi omenje-jajo naslednje:
"Podpisani zunanji poročevalci, ki smo bivali v Sovjetski Uniji v tekoči vojni izjavljamo, da se ne strinjamo z pogledom in razlago podano po William L. White v njegovi knjigi "Report on the Russians". Noben od nas ne zanika dejstva, da smo bili popolnoma zadovoljni z omejenimi mogočnostmi z strani sovjetske vlade kot zunanjim poročevalcem in da v posameznih odstavkih White-va knjiga vsebuje nekoliko resnice. Toda iz vidika razmer in o-kolščin v splošnem njegova razlaga v tem oziru je daleč od resnice o veliki naciji in velikem narodu. Njegova razlaga je predvsem razumljiva v tem, da ne pozna ne jezika, ne kulture in ne zgodovine tega naroda. Je te-. meljito drzna laž v celoti v-sled odsotnosti nepoznavanja povestne zgodovine ter celotne podobe v tako velikem obsegu države, ogromne spremembe zgodovinske dalekosežnosti. Izgleda da je njegova knjiga v tesni z-vezi z neprijateljskimi ignoranti v Evropi, katerih namen je podžgati nezaupanje med zavezniki.
Neobotavljajoči se vsled tega za Am.erikane? k^eri si prizadevajo razumeti resnico o Sovjetski Uniji izjaviti, da White-va knjiga izraža nagnjenost v stranpot-je ter z starim osovraženim načinom podžigati kampanjo proti naši veliki zaveznici".
Vsfanovljen Vse »slovanski odbor v Beogradu
Moskva — Tiskovna služba Vse-slovanskega odbora v Moskvi, je naslovila sledečo brzojavno vest o v-stanovitvi Vse-slovanskega odbora v Beogradu.
Na shodu, ki se je vršil v Beogradu dne 14 januarja Vstanovljen je Vse-slovans-ki odbor Jugoslavije. Na tem shodu katerega so se u-deležili književniki, umetniki, znanstvenjaki in profesorji iz cele Jugoslavije, je izvoljen za predsednika odbora profesor Univerze v Beogradu, Jevrema Ne-deljkovič in tajnika Radovan Lalič.
Cilj tega odbora je vsme-riti širše in tesnejše edinstvo med narodi Jugoslavije, vzpostaviti zvezo z drugimi slovanskimi narodi, ter mobilizirati vsa sredstva za čim hitrejše osvobojenje cele Jugoslavije, kakor tudi za sodelovanje z drugimi svobodoljubnimi n a c ijami za popolni poraz Hitlerjeve Nemčije.
Odbor je iz svojega pr ga sestanka naslovil top bratske pozdrave vsem Slovanom v severno-ameriških državah poživljajoč jih k še tesnejšemu sodelovanju za politično, narodno in ekonomsko osvobojenje slovanskih držav. "Vi ste razkrinkali agente in hlapce fašizma, kateri so šli za tem, da zasejejo mržnjo in razdor med vami. Z tem svojim budnim delom vi ste pomagali graditev fronta slovanskih narodov, obenem pa ojačiti enotni front v borbi proti fašizmu", se glasi izjava Vse-slovanskega odbora v Beogradu.
Smrt fašizmu narodu !
svoboda
Dr. Jevrem Nedeljkovič Radovan Lalič, tajnik.
"EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in (he Registry Office for the City ef Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vaako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
CCF-ovci rešili reakcijo pred porazom
Kadarkoli je skrajni reakciji na oblasti trda predla, so ji vedno priskočili v pomoč in jo tudi rešili pred popolnim porazom, voditelji po vzorcu CCF poslancev minulega tedna v Otarijski zakonodajni zbornici, četudi vsevprek napovedujejco socijaliziranje prometa, radio postaj, pošte, bančne hranilnice in razne druge institucije, niti za trenutek niso pomislili, da so z svojimi glasovi na zaupnici konservativni vladi polkovnika Drew, vse to na mah podrli in morda sprečili za daljšo dobo resničen napredek naroda v Ontario ter deželi v splošnem.	............
Namreč minula tri tedna zboruje provincionalna za-kononodajna zbornica omenjene vlade. Na dnevni red so prišla številna življenskega pomena vprašanja, ki se tičejo naroda, v proviciji in deželi na splošno. Med osnovnimi naprimer,, pravičnejše in bolj dalekosežne določbe socijalne pravičnosti, odstranitev dosedanjega praktici-ranja posameznih delodajalcev napram resničnemu unijskemu gibanju, razbremenitev davčne lestvice napram dohodkom, program za javna dela vključujoč odstranitev za zdravje škodljive stanovanjske kolibe, ter zgraditev nova stanovanja, ki bo dejansko ščitila ljudstvo z gospodarskega in zdravstvenega stališča, naposled pa program delavske zakonodaje za povojno dobo.
Napačno bi bilo misliti, da niso ta vprašanja prišla na dnevni red in da ni bilo debate o njih v poslanski zbornici. In še kako vroča debata je bila v teku za minule tri tedne. Po zatrdilu tozadevnih poročil, nekajkrat je prišlo do pravega nereda in osebnih zbadanj vsled znane trdovratnosti skrajne reakcije, kadar se gre za izboljšanje okolščin in razmer delovnega ljudstva, ter posebno zakonodaje za večjo socijalno pravičnost. V taki kakor pri vsaki drugi debati za izboljšanje delavskih razmer, reakcija se posluži arogantno tudi z "rdečim strašilom" na zelo pretkan način.
Do prav vroče debate je prišlo, ko sta dva delavska poslanca Mr. MacLeod in J. B. Salsberg temeljito obdelala konservativno vlado polkovnika, Drew„ ter ji naštela njene pregrehe odkar je na oblasti. Poleg tega da ni izpolnila niti ene počke v svojem programu kar je obljubila predno je prišla na krmilo, je ustvarjaila na za-rotniški način razdor in mržnjo med narodom z znano naborno kampanjo za ojačitev naše armade preko morja. Ta je poglavitni vzrok, da sta delavska poslanca odločno zagovarjala formiranje koalicijske vlaide v pro-vincionalni zbornici. Kajti niti ena stranka ne predstavlja nadpolovično večino in je vsled tegai izredna prilika, da se formira tako vlado, katera bi dejansko služila narodnim interesom, ter ščitila narodno edinstvo kot osnovni predpogoj za zmago nad fašizmom in pa srečnejšo povojno dobo.
Celo liberalni poslanci uvidevajoč potrebo za koalicijsko vlado, namreč odstranitev konservativne klike, so se pridružili dvema delavskim poslancem v tej vroči in zelo pomembni debati glede zaupnice vladi. Na vpogled konservativna klika je bila že brez moči in vsi znaki so kazali, da pride do njenega popolnega poraza. In kaj se je zgodilo?
Takozvani zagovorniki socijalizacije vsega kar prinaša narodne dohodke, bolje rečeno in na splošno znano oportunizem socijal-demokratov, CCFovci so rešili reakcionarno kliko konservativne vlade z tem, da so sto odstotno glasovali vred z vladinimi poslanci na zaupnici.
Vodja CCFovcev Mr. E. B. Jolliffe, da opraviči porazno stališče naipram narodnemu in zlasti delavskemu napredku v tem oziru pravi: "Ako bi bilo glasovanje za princip, tedaj bi CCF glasovala proti vladi. Toda ker je glasovanje za preračun za šolnino,, poslanci CCF so glasovati za tak preračun". Kako zvita in oportunistična je ta izjava, si lahko zamislimo, a;li bi ne mogla koalicijska vlada glasovati za daleč večji preračun za šolnino,, kakor pa je pod pritiskom javnega mnenja bila prisiljena določiti konservativna klika? Prav mogoče da bi. Toda oportunistični vodje CCF nikakor se ne morejo otresti nalezljivih simptonov socijal-demokratov v pred: vojni in tudi sedanji Evropi, kateri so neštetokrat rešili iz sličnegai položaja reakcionarne klike vladnih režimov. V tem oziru so na jasen način še enkrat manifestirali skrajni in ultra oportunizem proti delavskim in narodnim interesom. In to si je treba zapomniti posebno pri bodočih federalnih volitvah.
Javno mnenje na splošno, unijski pokret in vsa pro-gresu ter narodnega edinstva gibanja, je zagovarjalo koalicijsko vlado. Toda CCFovci so kakor prej tudi topot z svojim ultra oportunističnim stališčem podaljšati življenje kliki skrajne konservativne reaikcije. To je pa najtemeljitejši dokaz, za kaj morajo ravno delavci in delavke trezno slediti tako politične kot ekonomske razmere v deželi, ter podpirati resnično ono stranko, katera dejansko ščiti njihove interese.
POT NOVE JUGOSLAVIJE
Piše: EDVARD KARDELJ
(Iz članka Edvarda Kardelja, prvega podpredsednika Nacionalnega Komiteja Narodne Osvoboditve Jugoslavije, v "Domovina" list za politiko in kulturo)
Mislim, da ne bom pretiraval, če rečem, da je naro-dno-osvobodilno gibanje v Jugoslaviji ena izmed najbolj važnih strani te vojne. Tu ne mislim samo na njegovo vojaško stran, ki brez dvoma predstavlja tehtno pomoč naših narodov v skupni fronti združenih narodov proti hitlerjevskim im-perialistom, — ne, tu mislim predvsem tudi na njegovo politično važnost. Naši narodi so se začeli osvobajati izpod okupatorja s svojimi lastnimi silami in so pri tem sredi Hitlerjeve "evropske trdnjave" začeli odstranjevati vse ono, kar je v stari
Jugoslaviji zastrupljalo medsebojne odnose naših narodov in kar je preprečavalo ljudskim množicam svobodno izražanje svoje volje. S tem so postavili temelje za izgraditev svoje skupne domovine. Zaradi tega Jugoslavija za svobodoljubne sile ni več samo eden od zaveznikov v borbi proti fašističnim osvajalcem, temveč istočasno predstavlja — določeno pot za izgraditev narodne demokracije, ki raste iz teških izkušenj v preteklosti. Naši narodi so začeli osvobajati svojo državo s lastnimi silami in z orožjem, ki so ga iztrgali sovražniku; s tem so si pa izvojevali tudi pravico, da svobodno odlo-Ičajo o njeni zgraditvi. Tako ¡je pozitiven ali negativen odnos do narodno-osvobodi-lnega gibanja v Jugoslaviji, še bolje reč&io — pozitiven ali negativen odnos do vpra-
šanja, ali imajo narodi Jugoslavije pravico, da sami demokratsko urejujejo svoje življenje, postal tudi neke vrste merilo za resničnost protifašističnih stališč in pojmovanj. Po odnosih do nove Jugoslavije se v življenju in delu preverjajo demokratski principi, ki so bili formulirani in izjavljeni z besedami. Povsem naravno je, da narodno-osvobodilno gibanje v Jugoslaviji, upoštevajoč ta dejstva, s pravico računa na pomoč in podporo vseh svobodoljubnih in demokratskih ljudi na svetu.
V zavezniških državah so ljudje, ki narodno-osvobodil-nemu gibanju odrekajo pravico, govoriti v imenu narodov Jugoslavije. Proti temu ne bomo navajali rezultatov volitev in plebiscitov, čeprav bi mogli navesti prepričljive podatke tudi te vrste. Proti temu stališču najbolj prep-
IZJAVA REV. CERNETA PO POVRATKU V AMERIKO
Zgodovinski dan 27 marca
Dan 27 marca ostane neizbrisan zgodovinski praznik narodov Jugoslavije. Tega dne so narodi Jugoslavije napovedali vojno germanskim in italijanskim fašističnim vpadnikom, ter domačim izdajalcem. Znana parola, ki se je razlegala od ust do ust med narodi Jugoslavije — "bolje rat, nego rob" — dva dni pozneje, ko je Cvetko-vič-Maček vlada podpisala tripartitni pakt na Dunaju, pove na kratko pomen tega zgodovinskega dneva.
V znaku bratske sloge, medsebojne zaupnosti, narodnega edinstva za srečnejši svet po tej strašni in krvavi vojni, manifestirajmo ta dan v popolni zavesti velikega in napornega dela pred nami, za popolno zmago, nad fašizmom in vsemi njegovimi privrženci.
(Rev. J. Černe, bivši župnik v Sheboyganu, USA. ki je odšel tik pred vojno v stari kraj, zadnji dve leti pa je bil v nemškem ujetništvu, se je te dni vrnil v Ameriko s švedskim parni-kom Gripsholmom in se začasno nastanil v Milwaukee-ju. Po svojem prihodu je podal izjavo, v kateri slika razmere in osvobodilno borbo v starem kraju. Izjava govori sama zase in bo gotovo zanimala tudi vse čitatel-je Edinosti. — Ured.)
Srčno pozdravljeni!
Pet let sem preživel v Evropi; tri leta med gorenjskimi kmeti, malone dve leti v jetniškem taboru na Nemškem. Najlepši dnevi so bili med Gorjanci, kjer ni ne zvijač in ne zavijanja, kjer beseda pove isto, kar je v srcu. Takole bi vam spregovoril danes stari očak izpod Triglava, mož, ki ni nikdar v svojem življenju trgal hlač po šolah, če bi imel priložnost stopiti pred amerikan-ske Slovence: Ne modrujte več, kot se spodobi! Domovina je danes zasužnjena; pribita na križ trpi in krvavi, med tem ko se vi na svobodnih tleh pričkate med seboj dostikrat za oslovsko senco. že po zadnji vojni vam je bilo povedano dosti jasno, da od samih nasvetov in modrovanja se nihče ne more nasititi. Pošljite nam obleke in hrane. Vsa politika ameriške Slovenije ne bo nasitila enega samega lačnega želodca in tudi ne pokrila enega samega nagega telesa. Bodočnost, pravi razvoj in rešitev naših teženj zavisi popolnoma in edinole od našega poštenega in preprostega naroda v domovini.
Ko sva bila v zaporu v Begunjah z dr. Milanom Cundrom, profesorjem medicinske fakultete na ljubljanski univerzi, je spregovoril nekoč sledeče pomembne besede: "Naš narod kot tak je zdrav, delaven in pošten. Kar se pa tiče njegove inteligence, je skrajni čas, da, poklekne pred ta narod, obžaluje svoje grehe iz preteklosti in trdno sklene delovati v bodočnosti za dobrobit svojega naroda." Mož je poznal resničen položaj domovine in govoril resnico.
Takoj po razsulu Jugoslavije se je začul glas Mi-hajloviča in njegove uporne vojske po celem Balkanskem polotoku. Njegovo ime je oz-nanjevalo upanje in rešitev Jugoslavije. Nesmrtno je imelo ostati njegovo ime, da se ni naslanjal na direktive londonske vlade, katere namen vseskozi je bil nadaljevati načrt velikosrbske politike. Ta politika, grda do skrajnih mej. je upropastila Jugoslavijo; preje ali sleje je morala iti v franže. Vojna je samo pospešila ta korak in pokazala narodu vso gnilobo, korupcijo in izko-riščevanje. Na Gorenjskem ni bilo nobenega vojaškega oddelka ob času nemške o-kupacije, meje so bile ne-zastražene. Ker ni bilo niti policije, je v začetku preobrata morala vsaka občina sama skrbeti za red in mir. Tako so prišle k življenju
vaške straže. Narod se je izkazal ob tej priliki,, da zna voditi samega sebe in ubogati.
Diktatorja Hitler in Mu-ssolini sta sklenila, da zasede Nemčija celo štajersko ozemlje, Italija pa Kranjsko. Tri dni so se tresli Lahi, predno so prekoračili s svojo zmagoslavno vojsko mejo pod Korenom. Brez vsake zapreke so cincali zmagoslavno po savski dolini notri do Jesenič.' Lukman, brat predsednika Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, je pohitel v Celovec in naznanil tam Nemcem, da Kranjci ne marajo za Lahe. Tako je pospešil prihod Nemcev na gorenjska tla. Prihiteli so čez Ljubelj na motornih kolesih in razobesili svoje zastave po mestu Kranju,, še predno so Italijani zagledali Radovljico. Po dogovoru so končno Nemei zasedli celo gorenjsko stran doli do Ljubljane. Za nameček so si privoščili tudi Litijo in Kostanjevico na Dolenjskem.
Večina Slovencev je pričakovala, da bodo Nemci vsaj toliko dostojni kot nekdanja Avstrija. Oči so se kmalu odprle. Na štajerskem so izselili cele vasi in naseljevali Nemce. Na Gorenjskem je močila nedolžna kri kamenita tla. Samo v občini Gorje je bilo v šestih mesecih več žrtev kot jih je požrla prva svetovna vojna v štirih letih. Ta kri je poklicala v življenje ostanke jugoslovanske vojske v kamniških planinah, pri Blegasu nad Škofjo Loko in Jelovci nad Radovljico. Imenovali so jih deloma šumarje, deloma gošarje v početku. Takoj od početka se je videlo, da so dobro organizirani, ker so jih vodili častniki jugoslovanske vojske, šumska uprava, skrivna oblast, ki je delila dobro za dobro in gorje za slabo, je nastopila v deželi in jasno pokazala, da Nemec nikakor ni edini gospodar v deželi.
Gošarji in šumarji so si nadeli te—le važne naloge: zadrževati prevoz nemških sil in provijanta skozi slovensko zemljo; braniti odvoz lesa, živine in hrane iz Slovenije. Njihovo geslo, nabito na vseh javnih prostorih, se je glasilo: Borimo se za našo zemljo! Iztrebimo vse izdajalce in prelivalce nedolžne krvi! Nemci naj očistijo svoje polje sami. Gorje izdajalcem! — Nemci, katerim se je vedno mudilo naprej, so morali držati velike posadke po celi deželi zaradi šumske oblasti. Poleg tega so upoštevali šumsko oboroženo silo v toliko, da se niso upali klicati gorenjskih fantov v vojaško službo, medtem ko so pobrali na štajerskem vse, kar jim ni pobegnilo v kamniške gore in v gozdove od dneva Anschlussa.
Naravnost občudovanje vredna je hladnokrvnost naroda v teh burnih dneh. U-boji in umori so bili na dnevnem redu. Enkrat je tekla kri na eni strani, drugič na drugi. "Preveč je govoriti!", so ljudje navadno rekli; ali
pa na kratko : "Prav se ni obrnil." Nemci so pokopavali svoje žrtve in somišljenike s paradami in govori, in sami potrjevali s svojimi nastopi, da. ima šumska uprava dobra ušesa, bistre oči in mirno, pa težko roko na razpolago.
Dajmo našim šumarjem čast, katera jim po vsej pravici gre! Po dveh letih nemške okupacije ljudje niso mogli navesti niti enega slučaja krivice ali pa nedolžne smrti od strani gošarjev. Narod je odobraval njih delovanje in se zavedal, da ne morejo živeti od zraka; na skrivaj jih je podpiral. Seveda, veliko mladih žrtev, ki so bile vnete z dušo in telesom za domovino, bi bilo prihranjenih, da se niso ozirali na sladke besede in obljube iz Londona, in nai bobnanje ljubljanskih fra-karjev.
Kaj pa bela garda? V življenje jo je poklicala italijanska vlada za policijsko službo in za svoje sebične namene. Po razpadu Italije je vzela nemška vlada v svojo službo gardiste in jih pomešala s hrvaškimi ustaši. Ljudstvo jih je gledalo postrani in jih sovražilo. Ker Nemci niso mogli in se niso upali pregnati gošarjev, pred katerimi so imeli velik rešpekt, so pošiljali gardiste v ogenj. Tako sta nastopila brat proti bratu,, po strogo nemškem receptu. Kri je tekla in teče še danes in kriči k nebu za maščevanje.
Zaradi nezdrave politike v Ljubljani in Londonu je prišlo na; površje partizan-stvo, ki je združilo vse odporne sile v Osvobodilni fronti. število borcev je narast-lo skokoma, ko se je napravila zveza z oddelki partizanov po južnih delih Jugoslavije. Mihajlovičeva. zvezda je zašla in Tito je stopil na njegovo mesto.
Vsak gorenjski kmetic ve danes, da je edina rešitev naroda danes v večji in močnejši Jugoslaviji, ki naj bo enakopravna, federativna država vseh balkanskih Slovanov. Tudi to ve vsak, ki ima le količ kaj soli v glavi, da je tako majhnemu narodu kot smo Slovenci, nemogoče doseči tisočletno stremljenje brez ruske pomoči. Na cepljenje las, na ideologijo in strahove se naš kmet ne ozira. Krvava realnost je tukaj in treba je z njo računati. Zato on pravi na vsak ugovor: "Vsak lahko zabavlja in podira, zida pa le oni, ki je velik in močan. Da si priborimo 'staro(pravdo', bo treba težke roke, ki bo vezala nas magari če treba s silo, dala zaslombo v bodočnosti, in udarjala po prstih zemlje lačne sosede. Tako roko ima pa danes na svetu le en človek, namreč 'stric Joža'."
Tako modruje danes naš gorenjski kmet. Jaz sem, na mnoga vprašanja, samo posnel njegove misli in besede in jih danes ponavljam v poduk in izobrazbo svojemu narodu v Ameriki.
Rev. James Černe.
Ponatisnjeno iz "Prosve-te" z dne 7 marca.
ričljivo govori dokaz tople ljudske krvi, ki jo naši narodi prelivajo za svobodo domovine že tri leta iz dneva v dan. Danes, v začetku četrtega leta narodno-osvo-bodilne vojne naših narodov, se proti narodno-osvobodilni vojski Jugoslavije bori 580. OOOsovražnih vojakov: Nemcev, Bolgarov, Madžarov, domačih izdajalcev, plačanih arnavtskih band, Musso-linijevih republikanskih fašistov itd. Od teh je domačih kvislingov Paveliča, Draže Mihajloviča, Nediča in Rup-nika okrog 170.000. A vendar na osvobojenem ozemlju neprekinjeno funkcionirajo organi narodne oblasti, se vrše volitve, delujejo svobodne narodne šole in gledališča, se ustvarjajo prvi znanstveni instituti in pričenjajo obratovati prve tovarne in delavnice. Ali bi morda bilo to mogoče, ali bi to mogla vzdržati vojska, ki je ne podpira narod? Bi mar katero koli gibanje, ki ne uživa podpore naroda, — moglo v takih razmerah — organizirati zaledje?
Narodno-osvobodilno gibanje v Jugoslaviji se je razvijalo ne le mimo volje 'uradnih" jugoslovanskih vlad v emigraciji, ki so za svojo vojsko proglasile izdajalske bande v okupatorjevi službi, temveč celo v stalni borbi z njimi. Borci na fronti osvobodilne vojne in milijoni civilnega prebivalstva, ki so zaradi svoje ljubezni do svobode in zara-
di pripravljenosti, umreti zanjo, prenašali nepopisno trpljenje, — so od svoje "lastne" vlade namesto priznanja in podpore dobili nož v hrbet in nesramno klevetni-ško propagando. Nikoli ne bom pozabil srbskega kmeta — partizana iz Bosne, ki so mu pritekle iz oči solze brezmejne jeze, ko je v začetku 1942. leta poslušal, kako so agenti pobegle vlade preko zavezniških radijskih postaj hvalili izdajalce v službi o-kupatorja in objavljali njihova odlikovanja. Niti en ljubljanski potriot ne bo nikdar pozabil 1942. leta, ko so jugoslovanski izdajalci iz emigracije v času najbolj množičnih pokoljev talcev v Ljubljani izkoriščali neobveščenost zavezniške javnosti in javno podpirali in hvalili one, ki so izročali italijanskim fašističnim krvnikom sezname talcev za streljanje. — In to so argumenti proti tistim, ki narodno-os-vobodilnemu pokretu odrekajo pravico, govoriti v imenu narodov Jugoslavije. Brutalni moralni in fizični pritisk nasilja in laž, ki so ga izvajali okupatorji in "lastna vlada", je moglo vzdržati samo gibanje, ki je z neš-tevilnimi nitmi povezano z narodom in ki je dejanko — narod sam.
To dejstvo samo pa istočasno priča, da so različni emigrantski ali notranji pro-fašistični reakcionarji in po-litikantje, ki danes v imenu (Nadaljevanje na 4 st.)
Problemi in naloge Sveta Južnih Slovanov
Med važnejše sklepe seje Glavnega Odbora Sveta K. Južnih Slovanov spada sklep,, da se zbiranje pomoči za naš narod postavi na stalno bazo, to je, da se zbirajo prispevki ne samo od časa do časa ali pa v toku kampanje, kakor dosedaj, ampak redno vsak mesec posebej, kot naprimer članarina pri posameznih organizacijah. Z tem v zvezi sklep da se izključi dosedanji način članarine en dolar na mesec in da se v bodoče smatra članom tega gibanja ne glede na denarne prispevke, oziroma po denarni vsoti. Ta način nudi temvečjo priliko vsakemu posebej da sam odloči koliko bo prispeval na mesec, kakor tudi ne omejuje kogarkoli da prispeva manjšo ali večjo denarno vsoto v ta namen.
Kaj zaprav ta sklep pomeni in kaj se misli z tem doseči ?
Prvič nam je nemogoče podvzeti neki večji način kampanje, kakor je bila lansko leto. Ne samo da obstojajo razne legalne potežko-če, katere omejujejo delo našega članstva, ampak so tu zapreke kot naprimer sedaj v toku kampanja rdečega Križa, prihodnji mesec vojno posojilo in naposled približujejo se federalne volitve. In drugič da so razne organizacije obložene z temi kampanjami, za katere prirejajo razne priredbe, piknike, koncerte itd. To pomeni, da je nemogoče podvzeti kampanjo po prejšnem ob-liku kakor je omenjeno in da je treba vzlic temu postaviti aktivnost Sveta kot celote in lokalnih odborov na gotovo bazo, da se nadaljuje tako nujno in zelo potrebno delo. Nikakor pa ni izključeno da se podvzame akcija za večjo kampanjo kadar se proži prilika zato. Zatorej poglavitno je, da ne čakamo prekrižanih rok in da neugibljemo o tem ali onem, ampak da delamo in delujemo po začrtani poti našega gibanja. Prenehati z tem delom in počivati na lavorikah, bi bilo napačno in je nedopustljivo. Mi ne smemo prenehati z delom, ker nam je vsem znano kako nujno potrebuje naš narod pomoči.
Za tak način dela smo prisiljeni iz zgoraj omenjenih razlogov, četudi je nekoliko težji in zahteva večjo aktivnost od članstva. Toda drugega izhoda zaenkrat ni mogoče izbrati.
Po drugi plati tak način dela omogoča našim izselje-
ncem doprinesti svoj delež za pomoč narodom Jugoslavije po njihovi svobodni odločitvi glede denarne vsote, če je enemu ali drugemu nemogoče prispevati recimo 50 in 100 dolarjev kakor so mnogi prispevali lansko leto, lahko doprinese recimo 50 centov, dolar, dva, pet itd. mesečno v to svrho. Vsak najmanjši prispevek je dobrodošel in je hvalevreden.
Toda z organizacijskega stališča rešen je problem, kateri nam iz izkušenj kaže, da so bile vsled tega večje zmešnjave in nerazumevanje. Naprimer članom našega gibanja ni bil prispevatelj kateri je doprinesel gotov prispevek, ako ni plačal na-daljni dolar v svrho članarine za upravni fond. število takih članov znaša naprimer 3000 medtem ko je število prispevateljev nekaj več kot 8.000. To pomeni da je prejšni način faktično omejeval razširitev našega gibanja vzlic temu, da je število prispevateljev za pomoč narodom Jugoslavije skoro dvakrat večje napram članstvu našega gibanja. Iz tega bomo razumeli potrebo in obenem pravilnost spremembe sklepa glede članstva in tudi mesto dveh ločenih fondov samo en skupni fond glavne blagajne Sveta.
Lahko pričakujemo pozneje mnoge težje in večje naloge. Naprimer naš narod potrebuje osnovno obleko, obutev, hrano in zdravilne potrebščine. Dosedaj smo si tudi prizadevali odposlati tako pomoč, ter hočemo tudi v bodoče. Toda ni izključeno da pride moment, ko bo treba pomagati narodu z sredstvi za ekonomsko obnovo* prometna sredstva itd. četudi nas je po številu malo v Kanadi,, mi lahko prav dosti doprinesemo. Br. Kovačevie nam je poslal brzojavno sporočilo o potrebi tovornih avtomobilov. Teh potrebujejo v Jugoslaviji morda nič manj, kakor kruha in obleke. Toda potrebni bodo tudi razni stroji, poljedelsko o-rodje itd. Medtem tudi pomoč v pogledu tehnično poklicne moči. (V Združenih državah je vstanovljena posebna organizacija v to svrho).
S' Vse to zahteva od nas vseh skupaj večjega napora in nov način dela, obenem pa potrebo reorganizirati lokalna Veča na mnogo širšo podlago z različnim poslovanjem. Poglavitno pri vsemu temu je to, da smo pripravni na vse in vsak moment poziva za pomoč.
S. Miošič, tajnik.
Sklepi seje glavnega odbora Sveta Kanadskih Južnih Slovanov
Seja Sveta Kanadskih Južnih Slovanov se je vršila dne 25 februarja v navzočnosti 29 članov in članic glavnega odbora, 16 predstavnikov priključenih organizacij, večjega števila gostov, ter predstavnika Izvršnega Odbora HBZ., tajnik bolniške podpore, Janko Kovač.
Glavna poročila sta podala glavni tajnik br. Stje-pan Miošič in glavni blagajnik br. Jože Petric. Poročila sta vsebovala dosedanji napredek Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, ter istočasno orisala neverjetno velike težkoče pod katerimi je Svet vzlic temu dosegel velik uspeh v materij alni in moralni pomoči narodom Jugoslavije.
Poročila sta soglasno sprejeta, ter so na podlagi obširne diskusije sprejeti sledeči sklepi in naloge:
1	— Konstantira se, da Canadian Friends of Yugoslavia, organizacija z katero je bil Svet pripraven sodelovati, se ni pravilno ravnala in ponašala napram organizaciji Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. Odobrava se torej postopek Izvršnega Odbora Sveta, ker je prekinil nadaljne vezi z isto organizacijo. Kot prijatelji nove državne enote Južnih Slovanov, ne moremo imeti ničesar skupnega z dotično organizacijo dokler isti na-čeljujejo ljudje, kateri so politični nasprotniki nove Jugoslavije, ter kateri naposled neizražajo ne želje in niti interesov delati za pomoč našega naroda. V soglasju z tem naj se Izvršni Odbor ravna v bodoče.
2	— Glavni Odbor pozdravlja odobritev pomoči za Jugoslavijo v znesku 600 tisoč dolarjev z strani Canadian United Allied Relief Fund, pri katerem odboru Jugoslavijo zastopa Canadian friends of Yugoslavia (zdaj: Yugoslav Relief Fund). Obžalujemo pa, da je ta pomoč v tej zadevi znižana po prvotni določbi za en milijon, na 600 tisoč dolarjev, ko vendar ni bila niti ena druga zemlja izvzetek na ta način. Kakor nam je rečeno od strani Canadian Friends of Yugoslavia, ta pomoč je določena iz skupnega fonda, katerega se sedaj zbira v kampanji rdečega Križa. Ker je večina naših izseljencev že prispevala deloma svoj delež za pomoč Jugoslaviji, nam je nemogoče znova urgirati na članstvo da doprinaša nadaljne prispevke. Toda vzlic temu naslovili smo apel na članstvo in vse priključene organizacije Svetu, da prožijo moralno in fizično pomoč rdečemu Križu v tem velikem delu, kjer osobito lahko prav dosti pomagajo naše žene. Posebej pa apeliramo na vse one izseljence in organizacije, ki do danes niso ničesar prispevali v to plemenito svrho.
3	— Svet z svoje strani hoče v bodoče nadaljevati z zbiranjem materijalne pomoči za naš narod. Ker nam je nemogoče podvzeti javnih kampanj,, se bo njegova aktivnost omejila izključno na naše izseljence v obliku članarine. Vsak ki doprinese denarni prispevek v bodoče se smatra članom Sveta, za kar dobi v to svrho člansko knjižico in sicer brezplačno. Dočim se dosedanja članarina briše, ter prenese na prispevke bodisi mesečno ali pa kako drugače. Vsak pri-spevatelj odloči sam koliko bo prispeval mesečno, kateremu se v svrho potrdila izda vrednostno znamko za prispevek. Lokalni odbori bi morali čimprej podvzeti vse potrebno za organiziranje tega dela na ta način.
4	— Za večjo moralno pomoč narodom v Jugoslaviji, Svet hoče nadaljevati z izdajanjem "Buletina" na angleškem jeziku, da se seznani čim širšo kanadsko ja-vnoit z osvobodilno borbo našega naroda v stari domovini, ter njegovimi nujnimi potrebami.
5	— Govorjeno je o sodelovanju z HSS. Glavni Odbor Sveta obžaluje, da glavni odbor HSS., se ni odzval pozivu in ni poslal svojega zastopnika na to sejo. Skle-
njeno je, da se pošlje pismo glavnemu odboru HSS ob priliki njegove prihodnje seje ter še enkrat pozove za enotno sodelovanje.
6	— V cilju enostavnega poslovanja in izognitve kampanje za Upravni Fond, je skljenjeno, da se Upravni Fond spoji z pomočnim fondom, ter v bodoče plačajo potrebni stroški iz istega to je skupnega fonda. Vsota upravnega fonda znaša $4,-000 od katerega se prenese 2000 dolarjev" v pomožni fond in nadaljnih 2000 dolarjev za izdajanje "Informacijskega Buletina".
7	— Se skrajša ime Sveta in se v bodoče imenuje: Svet Kanadskih Južnih Slovanov.
8	— članarina za priključitev organizacij ostane po prejšnem sklepu, to je 10 dolarjev ne glede na število članstva. Organizacije plačajo članarino za celo leto računajoč od datuma priključitve.
9	— Nadalje je sklenjeno da se poda finančno poročilo po preteku treh mesecev potom tiska, ter tudi pošlje kopijo članom glavnega odbora.
10	— Se odobri Izvršnemu Odboru namestitev pomožnega osobja v glavnem uradu Sveta.
11	— Se priporoča vsem lokalnim odborom za organiziranje manifestacije narodnega edinstva ob priliki dne 27 marca.
12	—-V spominski knjigi bodo priobčena vsa imena prispevateljev, kateri doprinesejo svoj prispevek do konca marca meseca.
13	— Priporočilo iz nekih naših naselbin da se organizira "radio ura", se pooblasti Izvršni Odbor da predvidi vse potrebno, ter obenem priporoča za prikazovanje filmov osvobodilne borbe našega naroda.
15	— Glede prihodnje Konvencije Sveta, se pooblasti Izvršni Odbor, da isto po potrebi določi dan in skliče.
16	— Spor izmed glavnega odbornika G. Tomca in lokalnega Sveta v Timminsu,, reši prihodnja Konvencija.
Seji glavnega odbora je
poslano večje število brzojavnih pozdravov od organizacij in poedincev, med temi pozdrav iz Vancouverja, urednika "Hrv. Glasa", iz Londona od generala Vele-bita, ter ustmeni pozdravi od Janko Kovač, predstavnika Izvršnega Odbora HBZ. in bratov Macedoncev.
Iz seje glavnega odbora Sveta so poslani sledeči b r z o j a v i maršalu Titu, Nikolaju Kovačeviču, U-j edin j enemu Odboru Južnoslovanskih Amerikan-cev, HBZ in ostalim demokratskim ustanovam našega naroda v Združenih državah. Zatem premieru Kingu, Churchillu, Rooseveltu in Stalinu. Pozdrav je poslan Paul Martinu iz Windsora za proženo pomoč Svetu. Zaeno pa glavni odbor Sveta izraža zahvalnost našemu časopisju, ''Novosti", "Srbski Glasnik",, "Edinost" in "Brv. Glas" za vsestrano pomoč.
Medtem značilna je resolucija, katero je sprejel glavni odbor Sveta v zadevi poštnega ministerstva v Ot-tawi, da se vzpostavi poštne odnošaje izmed Kanade in Jugoslavije. Resolucija podaja primer, da je pred-nedavnim vzpostavljena poštna zveza izmed Kanade in Poljske, ter Čehoslovaške.
Dalje je sprejeta resolucija proti zabrane filma o osvobodilni borbi narodov Jugoslavije. Filmski Odbor je pred nekoliko meseci za-hranil prikazovanje filma "Balkan Powder Keg" o osvobodilni borbi narodov Jugoslavije pod pretvezo, da bi film pozvročil nezadovoljstvo v javnem mnenju. Znano je to, da film vsebuje izredne slike junaštva in borbeni heroizem partizanskih oddelkov, ter njihovih voditeljev. To pa kakoi razvidno najbrž da ni všeč tkz. "prijateljem" Jugoslavije, katerih je ena peščica in da se vsaj za nedoločen čas maščuje proti resnici razmer in bojev v Jugoslaviji, ter naposled prikazovanje kako je Balkan vedno služil za sod smodnika za vojne morije, film je zabra-njen.
USPEŠNA ZABAVA V JEŽEVI VASI
Timmins — Kampanja za "Edinost" je končana uspešno, tako nam pokazuje tablica. Imena skoraj vseh Slovenskih naselbin se vrstijo nekatera na visokem mestu nekatera seveda bolj na nižjem.
Rudarsko mesto Timmins visoko na severu, na tablici kampanje za "Edinost" je tudi na precej visokem položaju.
Odkrito resnično povedano, da nam je letošnja kampanja res dala malo skrbi. Ugibali smo kako bomo izpolnili kvoto? South Por-cupine Ježeva vas ponaše rečeno je tukaj na severu široko poznana da ima dobro vodo. Naši rojaki iz Ježeve vasi so predlagali večerno zabavo. Rekoč bomo imeli vsaj dobre pijače pri-nas. Rečeno in storjeno.
Potrudili so se rudarji in njihove tovarišice, iz Ježeve vasi. Zabava prve vrste, čeprav ni bila obiskana z velikim številom vse eno je bila lepa domača zabava. Pevci so nam zapeli nekaj lepih pesmic. Plesa je bilo tako da so se sukali od stene do vrat. V peči je pa plesal mlad prašiček tako da je bilo tudi nekaj za prigriznit. Za suha grla je pa skrbela Ježeva vas, saj sem že omenil da imajo izvrstno vodo. čistega prihoda od zabave je ostalo $83.00. Da je bila zabava uspešna se lepo zahvalimo bratu Gecanu za prostore, in vsem kateri so skrbeli za prireditev. Jaka Zadnik je dobil nagrado pečeno glavo od prašiča in steklenico "kisele" vode. Majhna domača zabava ampak velikega pomena, saj je kampanja za Edinost tudi velikega pomena če premislimo.
V stari domovini Slovenski Partizani se borijo noč in dan proti fašizma za svobodo naroda. Ob enem tudi podpirajo in urejujejo svoje liste. Kedaj bomo mi Kanadski Slovenci razumeli vred-
nost in potrebnost svojega edinega Slovenskega lista v Kanadi, da bo izhajal večkrat kot enkrat na teden, čas prihaja nebo dolgo, nekateri se bojo povrnili v staro domovino. Pionerji, otroci nas bojo poprašali, kaj smo delali v Kanadi?. Sedaj je zadnji čas da se pripravimo kako bomo odgovarjali na postavljena vprašanja.
Martin Bayuk.
PROSLAVA 27 MARCA V TORONTU
Odseki treh bratskih Zvez Kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, priredijo proslavo zgodovinskega dneva 27 marca v znaku bratske solidarnosti in edinstva. Proslava se vrši v nedeljo dne 25 marca ob 2 uri popoldan.
Kot glavni govorniki ob tej priliki nastopijo br. Edvard Jardas, glavni tajnik Zveze Kanadskih Hrvatov, Vojin Grbič, glavni tajnik Zveze Kanadskih Srbov in Geo Matešič, urednik Edinosti. Od krožka Demokratičnih žena bo govorila v imenu hrvatskih žena, Anka Narančič, srbskih žena, Milka Kneževič in slovenskih žena, Margareta Kos-mrl.
Istočasno na programu sodeluje tamburaški zbor "Tito".
Uljudno so vabljeni vsi Slovenci in Slovenke iz To-ronta in bližnje okolice, kakor tudi sobrati Hrvati in Srbi. Proslavimo ta zgodovinski dan v znaku bratske sloge in edinstva.
Skupni odbor.
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
Zgornja slika z leve na desno prvi red predstavlja: Mrs. M. Tomac, Mrs. J. Stipec, Mrs. M. Hočevar, blagaj-nica ženskega Krožka, Mrs. M. Kustrin, Mrs. D. Šegina, predsednica Krožka, Mrs. T. Župančič, tajnica Krožka, Mrs. J. Bogdan in Mrs. O. Strbenc. Druga vrsta: Mrs. E. Kezele, Mrs. A. Krajačič, Mrs. A. Pavček, Mrs. B. Labaš, Mrs. J. Vintar, Mrs. M. Kužnik in Mrs. M. Šaban. Tretji red: Mrs. J. Makše, Mrs. L. Frankovič, M. Valentič, Miss A. Tomac, Mrs. A. Kastelic, Mrs. A. Otoničar, Mrs A. La vrič in Mrs. M. Preveč. Četrta vrsta: Miss B. Sestric, Miss M. Šegina, Mrs. B. Radelja, Mrs. L. Šimac, Mrs. C. Raguž, Mrs. I. Rauh in Mrs. A. Kovačevič.
Vzorni primer žena in deklet v Kirkland Lake
Kirkland Lake — Pričujoča skupina~naših žena in deklet, ni samo hvalevredna za doprinos in žrtve v preteklem času, ampak dati se ji mora priznanje, ko človek vidi njihovo neutrudljivost kar se tiče humanitarne pomoči našim na domu. One so aktivne danes, pa kot izgleda ne bodo prenehale z delom niti v bodoče. Ravno danes so započele z razprodajo tiketov za srečolov za šestnajst predmetov krasnih ročnih del, katere so one same izdelale v namen, da se z čistim dobičkom od 'tega zopet nekaj doprinese v pomoč našim v domovini.
Našim rojakom v tem mestu se polaga na srce, da sežejo po njih, ker s tem da si nabavite tiket, mora vsai-ki vedeti da ima priliko obenem dobiti lepo stvar za spomin. Priloženi mali dar, pa pride pomoči potrebnim an oltar. Kar pa je največje vrednosti za našo naselbino je to, da s tem damo pobudo in vztrajnost našim vrlim ženskam za nadaljno delo in požrtvovalnost za katero so se tako marljivo zavzele.
Dne 25 februarja je isti krožek znan pod imenom "Združene Jugoslovanske žene", priredil sijajno uspelo zabavo, katere dohodek je namenjen za upravni fond
NAŠI REZULTATI ZA
Calgary — K zaključku kampanje za Edinost, je dolžnost da podam rezultat našega dela v ravnokar zaključeni kampanji. Ker so bile prirejene zabave za pomoč staremu-kraju,, smo odločili zbirati za vprid tiskovnega sklada Edinosti dobro-voljne prispevke. V tem moram izreči zahvalo za pomoč v zbiranju rojakom J. Rauch, J. Gradišar in J. Tomšič. Zbrali smo skupno vsoto $78.00. V to svrho so darovali naslednji tukajšni rojaki.
Po pet dolarjev: M. Žalec, J. Bayuk, C. Karan, J. Rauch,, J. Gradišar, J. Perša in M. Gruič. Po dva dolarja: J. Savor, M. Raščan, M. Fla-jnik. Po en dolar: D. Popo-vič, P. Popovič, P. Radmarič, D. Lukič in F. Bencina. Po $1.25, F. Škoda. Po 50 centov: S. Radek, T. Sneler, M. Stilinovič, P. Penička.
Nadaljni prispevki izEast Coulee, ki jih je zbral John Tomšič. Po $3.75 zbrani Slovaki East Coulee. Po dva dolarja: M. škoda, po $1,25. J. Tomšič. Po en dolar: J. Markovič, J. Senuk, A. Hurka J. Harudi in P Lesko Po 50 centi: M. Petrič, H.
Veča. Ker sem se dotični dan nahajal v Torontu, radi seje Gl. odbora Veča, se omenjene zabave nikakor nisem mogel udeležiti. Ali skoraj mi je malo žal, da nisem bil prisoten, ko so mi ob povrnitvi povedali, da kako razigrano in prisrčno so se v moji odsotnosti zabavali. Da je na tem precej resnice, nam dokazuje naslednji seznam darovalcev za upravni fond Veča na večerni zabavi v ta namen 25 februarja.
Po deset dolarjev: Edvard Arko, Joe Šegina in Franc Zidar. Po šest dolarjev, Joe Maksič. Po pet dolarjev: Anton Novak, John Žalec, Mike Radelja, Ludvik Drma-še, Franc Urbas, John Kor-diš, Rudolf Fajdiga, John Kužnik,, Anton Hočevar, Joe Makše, Louis Kazina, Vinko Vidrih, Anton Preveč, Franc Pavček, Joe Francelj, Anton Lenič, Anton Lavrič in Joe Branišelj. Po štiri dolarje: Anton Kasun, Stif Stokam, Joe Vintar. Po tri dolarje: Joe šepec, Marko Hr-bolič, John Valentič, Joe Vukovič, Damijan Tintar, George Frankovič in George Medoš. Po dva dolarja: A-
malija Kastelic, Antonija O-toničar, Franc Strbenc, Mrs. Kening, George Labaš, M. Lasič, Mate Kovačevič, Joe
KAMPANJO EDINOSTI
F. Mokri, S. Berzy, S. Ples-Nezro, F. Hart, A. Manžuk in M. Bistran.
Za razprodane Kolendar-je z sliko maršala Tita smo poslali $12.00, kar znaša skupno vsoto vprid kampanje Edinosti, kakor je že omenjeno $79.00.
Vsem darovalcem, kakor zbirateljem iskrena hvala.
Bratje in sestre! Naš list Edinost smo pomagali postaviti na trdnejšo podlago z tem, da smo zbirali prostovoljne prispevke za tiskovni sklad s zavestjo, da nam bo tudi v bodoče poročal resnične dogodke o našem borbenem narodu, obenem pa razkrinkaval podla dela Švabobrancev v naši krasni in deloma še zasužnjeni domovini. Pomagal nam bo tudi v tej deželi utirati pravilni pot k bratskemu sodelovanju z vsemi sloji in po-kreti, kateri si prizadevajo izboljšati narodne in delavske razmere po skončani vojni.
Uverjeni smo da pride dan plačila za vsa grozodejstva ki so jih naredili na naši zemlji fašisti in narodni izdajalci.
Iskrene pozdrave vsem
Bubaš, Stif Kusturin, Joe Piškur, Joe Ciber, Anton Kezele, John Mrzljak, Mato Jadro, Marjan Marohnič, Joe Klasnič in Stif Matešič. Po en dolar: J. Kozacka, Franc Litvin, John Kopeč, P. Cher-vinsky„ John Zboh in R. Ku-ziak.
Skupnih dohodkov je bilo $259.24, izdatkov $94.20. Ostalo čistega od zabave $168.04.
Ne smemo pri tem poročilu prezreti naše orkestre, katera je dobrovoljno in še
J0ŽEF0V0 V WINDS0RU
Že več let se pri nas ponavlja da praznujemo, da se sestanemo, pogovorimo in razveselimo na Jožefovo, patrona vseh Slovencev in Slovenk.
Na Kranjskem, štajerskem, Koroškem, Prekmurskem in Primorskem je za Janezom, največ Slovencev s krstnim imenom Jože ali pa Josip, še več takih imen smo pa dobili od naših birmanskih botrov.
Doma na Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem na Jožefovo ni bilo posebnih cerkvenih svečanosti, pač pa so se domači Jožeti, Josipi, Pepce in Pepeti zbrali v bližnji gostilni kjer so praznovali svoj god in imendan slovenskega patrona sv. Jožefa.
Slovenski Jožeti iz Wind-sora so letos zbrali za svoj dan "slovenski dan" da praznujejo in godujejo slovenskega patrona, vse priprave pokazujejo da bo letošnja slavnost, pristno slovenska po stari navadi vseh Jožetov, Joškotov in Jozefin.
Jože v Rusiji, Jože v Jugoslaviji, Jože (Josip Vidmar) predsednik na Kočevskem zboru, predsednik društva v Windsorju je Jože, tajnik podpornega društva je Jože dej tole, Jože pejd kele, — bo že Jože to vse preskrbel, takole naloge se preskrbel, takele naloge se naloti Jožetom, Jožeti pa vlečejo na vse pretege kjer je le treba.
Na Jožefovo so povabljeni vsi znanci in prijatelji Jožetov v Windsoru in Detroi-tu na domačo slavnost in godovanje v soboto dne 24 marca v Jugoslovanski hali na Droiullard Rd.
Podlipčev Jože
rojakom in rojakinjam v Kanadi in USA.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!	M. Žalec.
posebno se mora poudariti brezplačno zabavala prisotne celi večer tako, da je bilo razpoloženje prvovrstno kot malo kedaj. Da se jim vsaj malenkostno oddolžimo za njihovo požrtvovalnost objavljamo tukaj njihova imena. To so: Miss Mary šegina, Mr. Anton Kezele, Mr. Nick Radelja in Mr. John Andler.
Po vsem tem je razvidno, da naši izseljenci v tem mestu razumejo današnje pomembne čase, ne samo hrvatske in srbske narodnosti, tudi Slovenci gredo z duhom časa naprej. Saj kdor ima količkaj razvit razum mora danes razvideti, da je pomoč narodu potrebna, ne pa kakor so izgubljeni kraljevski gardisti trosili propagando, katero kljub očividnim dokazom niso omejili in niso j en j ali niti danes, češ pomagajmo našemu veličanstvu in njegovim mastno pla-čenim agitatorjem, kateri so v galopu bežali iz goreče Jugoslavije na varno, kjer dan za dnevom pirujejo, vesel jačij o, se v svetem postnem času ženijo in to vse na račun prelite krvi naroda, ki so ga do mozga črpali in izžemali. Tem agitatorjem še danes ni zmanjkalo gradiva za tako proti narodno delovanje, ker zajemajo pomoč iz naropane narodove blagajne. Tudi grozijo vsem kateri pomaga svojim na domu,, da jih oni zaznamujejo na črno listo, pa da bo vsak dotičnik prišel v nemilost pri njegovem visočan-stvu. Nekateri so tudi tako naivni, da izrekajo njegova "apostolska svetost." Vsem takim bi bilo priporočljivo, da se priglasijo Mikadu v službo, kjer jim bo dana prilika se hlačevsko klečeplazit.
Večina našega naroda kljub takim otročarijam misli drugače, Naše geslo je in mora biti: "OD NARODA ZA NAROD!" Kdor pa misli da od naroda 71 kr^ da je on pomoči potreben*z njim ni nekaj v >edu n za tako bolezen ni zaravila. Takemu se lahko reče, da je izdajalec svojega lastnega naroda, ali pa da spada v prisilni jopič. Zato je dolžnost nas vseh, da take vrste ptiče razkrijemo kjerkoli naletimo na nje. To je in mora biti naša sveta narodna dolžnost, ako se zavedamo koliko dolgujemo našim padlim borcem, za vso prelito kri katera je žrtvovana in se še vedno žrtvuje zai resnično svobodo vseh potlačenih.
V boj za staro pravdo! Smrt fašizmu — svoboda narodu!
M. Otoničar, tajnik lokalnega Veča.
Pot nove Jugoslavije
(Iz 2 strani) "srbstva" ali česa drugega vstajajo proti demokratič* nim odločbam svobodnih predstavnikov jugoslovanskih narodov, — že davno izgubili pravico, govoriti v i-menu naroda. To dejstvo je samo zunanji izraz globoke izpremembe v odnosih političnih sil, ki je nastala po aprilskem zlomu in se med narodno-osvobodilno borbo še bolj poglablja.
Argumenti gospode, ki na-rodno-osvobodilnemu gibanju odrekajo pravico, govoriti v imenu narodov Jugoslavije, so zelo prostaški. V glavnem imajo dve "teoriji" o značaju narodno-osvobodil-nega gibanja v naši državi. Eni pravijo, da je narodnoosvobodilno gibanje popolnoma komunistično in da svoje revolucionarne komunistične cilje prikriva s frazami o narodno-osvobodilni borbi. Zastopniki te teorije črpajo svoje dokaze iz različnih Gobbelsovih kuhinj v naši državi, njihov cilj pa je
—	razbitje vsenarodne enotnosti našega gibanja. Zastopniki te "teorije" menijo, da v borbi za uničenje narodnoosvobodilnega gibanja ni treba izbirati sredstev in se zato ni treba sramovati celo oboroženega sodelovanja z okupatorjem. Ta "teorija" je postala kriterij za spoznanje odkrite in prikrite Hitlerjeve propagande v naši in drugih državah in vodi naravnost v izdajalsko službo okupatorju — proti lastnemu narodu.
Druga "teorija" pa trdi, da se v Jugoslaviji dejansko ni nič bistveno izpremenilo in da je narodno-osvobodil-no gibanje samo bežna koalicija raznih političnih skupin itd. In ker je tako — pravijo zastopniki te teorije
—	je popolnoma mogoče in potrebno, da se na podlagi popolne enakopravnosti poravnajo med seboj izdajalci v okupatorjevi službi in narodni borci za svobodo, da ti in oni "pozabijo" preteklost in ponovno uvedejo v
Naredili smo kar nam je bilo mogoče za Edinost
Montreal — Kakor je bilo že javljeno v našem listu, oziroma zadnjem dopisu iz Montreala, smo tudi mi tukaj v Montrealu priredili eno hišno zabavo pri tovarišu Kavčič-u, na kateri je bil še dosti dober uspeh navzlic bolj slabemu obisku. Čistega dohodka je bilo $60.00.
Dalje, tovariš Leo Prijatelj je zbral na nabiralno polo $12.00. In kakor je bilo poročano rojak Louis Prijatelj iz Minnessota v Z-druženih državah, je prispeval sam $10.00 v to svrho, ter obenem postal naročnik našega lista. Rojaku Louis Prijatelj-u se naiskre-nejše zahvaljujem na njegovem tako lepem prispevku za delavski list, obenem pa naprošam, da bi ob priliki podelal za naš list med svojimi znanci in prijatelji. Ker to je naš prvi slovenski časopis ,odnosno glasilo Kanadskih Slovencev, kateri zastopa resnično narodne in delavske interese.
Odkar je začela kampanja in da nam je bila določena kvota $70.00 mi smo napravili vsega skupaj $72.-00 za tiskovni sklad, dobili smo 4 nove in ponovili tri naročnine. To je obenem najboljši dokaz, da nezao-stanemo izmed drugih naselbin v delu za obstoj našega lista, kateri nas uči in nam kaže pravo pot v današnji dobi.
Ker je pred nami še mnogo napornejšega dela posebno važne zadeve za delavce in delavke pred prihodnjimi volitvami, unij-skem gibanju itd., apeliram na vse člane in članice Zveze da se zavzamemo pridobiti vsak po enega novega člana. Dočim pa bi bilo zelo koristno, da člani in članice obiskujemo redne seje redno in točno.
Tem potom se obenem zahvalimo našim tovarišicam, ki so nam tako izvrstno postregle z dobrimi kolači. Prav slastno smo segli po njih in kako so se prilegli.
Pozdravljam uredništvo tega lista in vse naročnike.
John Usnik.
državi "legetimne" ustanove antidemokratične ustave iz 1931. leta, z namenom, da zagotove protinarodni režim. Avtorji te "teorije" gredo pri tem molče mimo dejstva, da se izdajalci niso niti po-kesali, da celo niso nehali sodelovati z okupatorjem, tej»več, so obratno postali slepo orodje v okupatorjevih rokah. Jasno je, da je cilj te teorije v bistvu ta, da opeharijo jugoslovanske narode za pridobitve narodnoosvobodilne borbe.
Toda te "teorije" niso samo sovražne našim narodom, ampak so tudi popolnoma nerealne, daleč od dejanskega razmerja političnih sil v državi. Vsi drugi argumenti proti prvi "teoriji" so odveč, ker jo razgaljata razvoj in struktura narodno osvobodilnega gibanja sama. Toda prav tako napačno je tudi drugo mnenje, ki se kdaj pojavlja celo v nam naklonjenih; krogih, namreč, da se v Jugoslaviji ni nič bistveno izpremenilo. Naše narodno osvobodilno gibanje je tako po svoji notranji strukturi kakor tudi po zgodovinski vlogi nekaj novega, bistveno različnega od katerih koli političnih formacij v stari Jugoslaviji. Neumna bi bila misel, da demokratske oblike, ki so jih naši narodi zgradili med narodno-osvobodilno borbo, ne bodo odločilno vplivale na bodočnost njihovega političnega in državnega življenja. Res je sicer, da izpremembe, ki so se izvršile, niso prestopile okvira obstoječih socialnih odnosov in sploh nimajo takih namer, vendarle predstavljajo odločno uničenje tistih ustanov, ki so v stari Jugoslaviji bile odsev nacionalnega zatiranja in tlače-nja narodne volje. Zato se mora tisti, ki želi biti pravičen do nove Jugoslavije in njene borbe in ki hoče videti resnične perspektive njenega razvoja, lotiti resne analize dogodkov in izprememb v Jugoslaviji.
(Nadaljevanje prihodnjič)
REDNA SEJA IN VEČERINKA
V bodoče naj bo kvota bolj pravilno razdeljena
St. Catharines — Kakor je ¡že prej javljeno, naše redne seje odseka Zveze Kanadskih Slovencev se vrše vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja se vrši v nedeljo dne 25 marca v znanih Plut in Kurap prostorih v Jordanu.
Naprošajo se vsi člani in članice, da se zagotovo udeleže seje. Vabljeni so tudi nečlani, kateri so priložili količkaj za staro domovino. Imamo na rokah nekoliko potrdil in znamke, katere smo dobili od Sveta Kanadskih Južnih Slovanov.
Pridite na sejo točno ob 2 uri popoldne.
Naj pripomnim še to, da naše članice Zveze Kanadskih Slovencev prirede čajanko v soboto dne 24 marca. Kakor se sliši od naših članic, da, bo to nekaj posebnega, In da ne zamudimo te priložnosti, vsi na čajanko v soboto zvečer dne 24 marca, da se prepričamo, da so naše članice res zmožne nekaj takega.
Tajnik.
NAZNANILO
Na podlagi zaključka seje lokalnega Veča z dne 11 marca, se bode vršila javna seja lokalnega Veča za Kir-kland Lake in okolico dne 25 marca ob 2 uri popoldne v Ukrajinskem Delavskem Domu, 23 Hudson Bay.
Seja se bode vršila v obliki javnega shoda, na katerem se bo razpravljalo na kakšen način doseči čimveč-jo pomoč našemu narodu na domu, ter priti do točnega načrta v svrho tega važnega problema.
Radi tega se vabi ves naš narod v tej okolici, da se u-deleži določene seje odno-sno shoda, predvsem pa se vabi vse darovalce finančne in materijalne pomoči našim sirotam v zbiranju preteklega leta, da ob tej priliki izjavijo svoje mnenje,, nasvete in priporočila ter vse kar spada za bodoče delo lokalnega in centralnega Veča.
Matija Otoničar, tajnik.
Geraldton -— Geraldton je izpolnil svojo kvoto sto odstotno in tudi prekoračil,, kar gre za tiskovni sklad. Za nove naročnike pa smo napravili 400 odstotkov, dasi nismo imeli določeno kvoto, se nismo nato ozirali. Ker smo Slovenci skoro sto odstotno naročniki tega lista, smo šli k sobratom Hrvatom, da postanejo naročniki našega lista. Saj smo tudi tukajšni Slovenci dobri naročniki Novosti.
Kakor smo že poročali v prid kampanje Edinosti smo priredili eno veselico, katere čisti dohodek je znašal $48.00. Iz blagajne odseka Zveze smo prispevali dva dolarja, na nabiralno polo sta pa zbrala; Ela Garbas $39.50 in Frank Dragan $23. 00. Za prodane koledarje vsota znaša $7.50. Torej vsega skupaj smo naredili za, tiskovni sklad $119.50 in dobili štiri nove naročnike.
Prav lepa hvala Franku Draganu,, ker on ni Slovenec, a je tako pridno priskočil nam na pomoč in zbral omenjeno vsoto. Progresivno zavedni ljudje se neozi-rajo če je to za, slovensko, hrvatsko ali srbsko novino, poglavitno je, da se pomaga vsako napredno delavsko in narodno stvar.
Na ime tukajšnega odseka v Geraldtonu se hočem nekoliko dotakniti odsekov Zveze, ki so kritizirali njim določeno kvoto. Naš namen ni kritizirat za kaj smo dobili za Geraldton sto dolarjev kvote, ampak kritiziramo za kaj naselbine kot na-primer Kirkland Lake,, No-randa, Mintreal niso imele večje kvote. Tudi ne trdimo, da so te naselbine oziroma odseki kritizirali glede kvote, so pa nekateri drugi. Če bi mi tukaj imeli toliko članstva, kakor posamezne naselbine in dobili kvoto sto dolarjev, tudi mi bi ne kritizirali. Kvota najbrž se ni delila; po večini naroda,, oziroma po članstvu odsekov.
Mi tukaj ko smo dobili kvoto smo se takoj podali na delo brez da smo kaj prigovarjali, samo sedaj se ne strinjamo z ozirom na odstotke. Če se druge naselbine ponašajo z svojim dosedanjim uspehom, se najbrž lahko ponaša v primeru z drugimi mali Geraldton.
Smo mnenja da se v bodoče vsi odseki izrazijo glede kvote ali pa da se ista določi na Konvenciji. Naša sugestija bi bila da se deli po številu članstva v odsekih, prav gotovo da se ne more deliti drugače, ker v vsaki naselbini je gotovo tudi takih ki nasprotujejo, če bi v Geraldtonu šteli Slovence in Slovenke, pa jih nebi mogli našteti več kot je prstov na rokah, pa še med temi se najde ko j i, ki ga ni mar kaj delamo za fond za sebe ali koga drugega. U-pamo da nam drugi odseki ne bodejo prigovarjali ako tako pišemo. Nismo željni časti, smo željni samo pravice.
Današnji časi so pač taki, da se pravica, ki je z krvjo izvojevana postavlja na površje.
Rojaki in rojakinje! Prešli smo dva mesečno kampanjo in izgleda da so prav dobri rezultati. In vendar to bi ne smelo pomeniti, da prenehamo z delom, tem-
PROSLAVA 27 MARCA V V A N COU VER J U
Lokalni odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, priredi spominsko proslavo 27 marca, na isti datum, to je v torek dne 27 marca v Hrvatskem Prosvetnem Domu. Poleg domačih govornikov,, na programu bodo govorniki tudi drugih narodnosti.
Začetek ob 8 uri zvečer.
Važno je tudi, da se priglasijo prispevatelji za pomoč staremu kraju, posebno oni, ki niso dobili tozadevnih potrdil za svoje prispevke. Lokalni odbor ima na rokah ta potrdila in jih želi razdati dotičnim prispevate-ljem. To je posebej važno predno vsak izpolni listo glede dohodninskega davka, da ima tozadevno potrdilo.
Odbor:
bolj moramo nadaljevati z delom v prid Edinosti. Potrebno je zbirati potekle naročnine in pridobivati nove.
Tretja kampanja je zaključena in kot razvidno je bila ena najboljših kampanj. Prvič zato, ker je večje število naših rojakov in rojakinj sodelovalo in drugič obenem naselbine, katere do-sedaj se sploh niso vrstile v seznamu kampanje, so prišle k nam, kar obeta bolj obširno polje za širitev našega lista, četrto kampanjo pričakujemo z toliko večjo vnemo, kadar čitamo neko ime rojaka ali rojakinje, ki je pristopil k nam in nam hoče pomagati v tem za narod in delavce vrednem delu. V srcu čestitamo takim rojakom in rojakinjam in jim dajemo priznanje za vse kar so dobrega naredili v tekoči in kar bodejo v bodočih kampanjah.
Naj omenim nekoliko o naših aktivistih, katerim gredo zasluge za uspeh kampanje. Poglejmo našo Vero Marohnič iz Port Arthur-
ja! Se redno oglaša in obenem trudi, da nekaj naredi v prid lista Edinosti, Novosti itd. Zatem Margareta Slak, ki smo jo že večkrat čuli z aktivnostjo na društvenem polju. Nadalje Mery Smrke iz Sudbury, Mrs. O-man iz Garsona, Leo Prijatelj iz Montreala, Frank Grgovič iz Kapuskasing, Joe Miketič, L. Zdravje, F. Cim-prič, L. Troha in število drugih. Naposled pa moramo omeniti našega urednika G. Matešiča, kateri z svojim delom pridno izboljšuje list, katerega tako željno pričakujemo vsaki teden. Ker je to delo nepopljačljivo z denarjem je treba vsakemu ki dobro dela za narodne in delavske interese, dati priznanje. K zaključku se prav prisrčno zahvaljujem vsem darovateljem in odseku Zveze v Geraldtonu, da smo dosegli tako dober uspeh in izpolnili našo kvoto.
Pozdrav vsem čitateljem Edinosti širom Kanade. Ela Garbas, zastopnica Edinosti.
Resnioa o Osvobodilni Fronti
marca, je Kocbek minister za Slovenijo. Op. prevajalca.)
Kaj je bil nagib nas, slovenskih katoličanov, da smo se odločili zavzeti tako aktivnost v osvobodilni borbi? Gnala nas je predvsem naša demokratična zavest, ki je našla najmočnejši odmev med vrstami krščanskih delavcev in je ostala močna sila tudi med širšimi krogi katoliškega prebivalstva, in to vzlic dejstvu, da so mnogi bivši katoliški politični voditelji zavrgli vsa demokratična načela in so se oprijeli fašističnih navad.
Naš drugi nagib je bil krščanski duh, ki nas je vodil v borbi za zmago osnovnih pravic in človeške osebnosti.
Naš tretji nagib je bila naša narodna zavest, tisti občutek, ki je prirojen narodnjakom vseh narodov.
Ti osnovni nogibi so nam pomagali olajšati težave,, ki bi drugače znale izzvati nasprotovanje za soudeležbo katoličanov v Osvobodilni fronti z ljudmi nekatoliške-ga prepričanja, posebno z komunisti. Osvobodilna fronta je osvojila načelo popolne svobode prepričanja, svobode vere in verskih aktivnosti. Ta princip je bil postavljen takoj od začetka in se je izkazal tudi pravilen v svojem praktičnem izvajanju. Tekom vse borbe, ki traja do malega že Štiri leta, nismo katoličani pri osvobodilnem gibanju izkusili nobenega vmeševanja pri uresničevanju tega načela od strani naših komunističnih soborcev.
Dasi ni obstajal najmanjši vzrok za bojazen pred sodelovanjem z komunisti v večini vitalnih vprašanj, ki so se tikala našega naroda, se je vseeno pojavil sovražen odpor napram osvobodilnemu gibanju med delom katoličanov in duhovščine — nastop, katerega so hoteli pojasnjevati z argumenti o veri, rekoč, da osvobodilno gibanje ogroža vero in cerkev, ker uključuje tudi komuniste. Ti argumenti so bili popolnoma brez podlage, so pa služili kot spretno pripravljena krinka za dosego političnih in strankarskih namenov. To je bilo storjeno, ker je Osvobodilna fronta elektrizirala množice slovenskega naroda, ki je videl v njej uresničenje svojih demokratičnih teženj in rešitev ljudstva pred uničenjem, ki jim je naravnost pretilo; istočasno so ljudske množice pričele obračati hrbet voditeljem prejšnjih nedemokratičnih strank, ki so pričeli sodelovati z sovražnikom. Stara strankina gesla so izgubila svojo privlačnost in učinek in vsled tega so se kolaboratorji posluževali verskih gesel, pričakujoč, na ta način odtujiti verne katoličane od osvobodilnega gibanja in si ohraniti med njimi svoj politični vpliv. Za-
tem so ustanovili svoje kvi-zlinkovske čete in jih dali sovražniku na razpolago. V te čete so združili nedemokratične elemente iz katoliških in liberalnih taborišč. Ko je Italija kapitulirala, so izročili ostanke svoje kvizli-nkovske vojske (Belo gardo!) v Hitlerjevo službo in mu potom javne prisege obljubljali pokorščino. V tem protinarodnem in bratomornem delu so imeli oporo pri bivših jugoslovanskih ubež-nih vladah, ki so jim tudi pomagale preslepiti zapadni demokratični in katoliški svet z ponarejenimi poročili o položaju v naši domovini. Pri tem kolaboracijskem delu so se jim pridružili nekatere visoke cerkvene osebnosti, katere so na ta način prevzele usodno odgovornost za nesrečno bratomorno klanje v naši domovini — klanje, katero bi s svojim vplivom lahko omejili ali celo popolnoma preprečili.
To je resnica o katoličanih v naši domovini, resnica, katera do danes še ni popolnoma prodrla v zapadni katoliški svet, a jo vseeno doma naše katoliško prebivalstvo globoko občuti. Ker se močno udeležujemo v osvobodilnem gibanju, smo mi katoličani veliko doprinesli za rešitev našega ljudstva pred narodnim uničenjem ter za narodno osvobojenje in bratstvo med našim narodom, — bratstvo, katerega so predvojni režimi v Jugoslaviji globoko omajali. Toda prepričani smo tudi, da smo veliko pripomogli tudi ideji krščanstva. Pokazali smo, da krščanstvo, kot živi v duši našega naroda, ni reakcionarno; porušili smo tudi mnogo predsodkov, ki so prevladovali med našimi rojaki drugačnega prepričanja. Z drugimi vred smo tudi mi katoličani utrpeli največr je žrtve med našimi najboljšimi člani. In to jfe vzrok, da se danes kretamo v svobodni Jugoslaviji kot svobodni ljudje, — mi, ko smo storili svojo dolžnost kot Jugoslovani in kot kristjani. "Storili smo to, kar je bila naša dolžnost storiti (Lukež, 17, 10)". Mi katoličani, ki smo se udejstvovali pri osvobodilni borbi našega naroda, imamo danes čisto vest, medtem ko oni, ki so narod izdali in so izkoriščali verska gesla kot Hitlerjevi plačanci, zaslužijo resno obtožnico sv. Pavla:" Kajti božje ime je oskrunjeno med nevemiki radi vas" (Rimljani, 2,24).
To je resnica o stališču jugoslovanskih katoličanov in posebno še slovenskih katoličanov napram narodnemu osvobodilnemu gibanju. Veselilo me bo, če bo moje poročilo med katoliškimi krogi pripomoglo k spoznanju našega pravega položaja".
(Podpis) TONE FAJFAR S.A.N.S.
Iz francoščine prevedla K. N.
"Vaša bodočnost naj vas ne skrbi, senora."
"Na kaj namigavate, senor?"
"Jutri odrinem na Balearsko otočje. Protiletalski topovi so tamkaj prav gosto posejani. Kakor sem vam že dejal, je dokaj možnosti, da boste prav kmalu mlada, srčkana vdova."
Ni takoj odgovorila. Takšno govorjenje jo je skoraj žalilo. Prava žena bi pač le z žalostjo pomislila na te možnosti. ...	,
"Mislim, da ne smeva gledati najine ločitve s te strani," je dejala po kratkem premisleku. "Kot prava zakonska žena moram želeti, da bi se vrnili s fronte živi in zdravi."
Zagoreli letalcev obraz je zalila temna rdečica: "Morate? Dolžnost vam torej narekuje to željo, senora?"
"Dolžnost pokorne zakonske žene", je skromno odgovorila.
"Prav rad vas osvobodim te dolžnosti," je tedaj živo, razdražljivo vzkliknil Moreno. "Naj se zgodi vse tako, kakor je odločila Usoda!"
Vstal je, ponosno dvignjene glave, nekoliko bled, toda žarečih oči.
"Kar se mene tiče," je trdo dejal, "bom ravnal tako, kakor da vas ne bom nikoli več videl. Vem samo, da vas hočem rešiti iz nevarnosti, ki so vam grozile in vam še groze v tem mestu. Ne bom miren prej, dokler ne bom vedel, da ste na varnem, daleč od teh grozot."
"Zelo dobri ste, senor. Ne vem, kako naj bi se vam zahvalila."
"Nikar," je dejal še bolj suho kakor poprej, "nočem, da bi mi bili hvaležni. Saj nisem storil tega zaradi vas. . . Storil sem samo v lastno zadoščenje, bodite prepričani o tem!"
Začudeno ga je pogledala. Dotlej ga še ni videla tako razburjenega, niti tedaj ne, ko jo je reševal iz rok surovih miličnikov. Zaslutila je, da ga je z nečim užalila. Ni maral njene hvaležnosti. . . Morda ni znala prav povedati, kako žal bi ji bilo, če bi se mu na fronti kaj pripetilo.
Smešna je bila, omenjajoč svoje zakonske dolžnosti. Res, prav nespretno se je izrazila. Hkrati je pa čutila, da je neizmerno težko zaupno govoriti s človekom, ki ga poznaš komaj nekaj ur. Kaj naj bi mu dejala, če ne sme izreči besed kakor, 'hvaležnost' in 'dolžnost'?
Vse te stvari so se ji podile po glavi, med tem ko je Moreno stopil k umivalniku, da bi se umil.
Brisajoč si roke, se je obrnil k njej. Opazila je, da jo še zmerom mrko gleda. Bila je dobrega srca, zato si je začela beliti glavo, kako bi mu dala razumeti, da bi ji bilo zelo neljubo, če bi se razšla v jezi. . . V teh nekaj mesecih, ki jih je preživela v Španiji, je imela tako malo pravih prijateljev. Misel, da bo izgubila tega edinega, jo je nehote zabolela.
Odprla je svojo ročno torbico in nekoliko pobrskala po njej. čisto na dnu je otipala nekaj drobnega. Bila je zlata svetinjica lurške Matere božje.
"Ali dovolite, da vam podarim ta spominek, senor?" je plaho vprašala. "Naj vas Mati božja varuje v nevarnosti ! Vem, da ni nikakšna dragocenost, toda kot spomin vam bo morda vseeno ljuba."
Presenečen ob tej nenadni spremembi mlade žene jo je mladi letalec debelo pogledal.
"Verjemite moji izkrenosti, gospod," je pristavila in zardela, misleč, da tehta njene besede. "Bilo bi mi res žal, če bi se vam kaj zgodilo."
"Torej jo sprejmem," je kratko dejal Moreno, vzel svetinjico in jo vtaknil v telovniški žep. Njegove oči so se za trenutek ljubeče pomudile na njenem obrazu.
Nato si je oblekel suknjič in si opasal pas. Zapenjajoč si ovratnik, je opazil prstan, ki je blestel na njegovem mezincu.
Snel ga je s prsta in ji ga ponudil: "Premišljeval sem, kakšen spominek bi vam podaril na današnji dan. ko ste--tako slučajno--postali moja žena. Mislim, da bo ta prstan posebno primeren za ta namen. Kakor vidim, nimate nebenega, bo pa ta toliko bolje držal."
"Oh, nikar! Ta prstan je vse preveč dragocen," je zajecljala v zadregi Orana in zardela do ušes.
"Njegova vrednost je samo simbolna", je dejal letalec. "Dragocen družinski spomin je. In če ga podarim svoji ženi v okras, pač ne bom žalil tega spomina."
Nežno je prijel Orano za roko in ji skušal natakniti prstan na prstanec. Bil je kakor umerjen zanjo. Oba sta se zasmejala, videč, koliko drobnejši so njeni prsti od njegovih.
(Nadaljevanje prihodnjič)
PROSLAVA SPOMINSKEGA DNEVA 27 MARCA
Zvezi Kanadskih Slovencev in Hrvatov v Timmmsu, priredite proslavo spominskega dne 19 februarja, ko je zboroval prvi slovenski parlament v Kočevju in 27 marca, ko so narodi Jugoslavije strmoglavili izdajalsko vlado Cvetkoviča. Proslava se vrši v nedeljo dne 25 marca v prostorih 112 Balsam St. N.
Začetek ob 7 uri zvečer.
Glavni govornik za to večer bo Martin Bayuk. Po govoru sledi diskusija in potem večerna zabava kot navadno. Odbor demokratičnih žena, bo skrbel za sladko pijačo in dober prigrizek.
Uljudno so vabljeni vsi Slovenci in Slovenke, kakor sobrati Hrvati in Srbi iz Timminsa, Schumachera, South Porcupine in okolice, da se proslave tega zgodovinskega dneva udeleže v polnem Stvilu. Naj odmeva edinstveni glas izseljencev tja v domovino, da smo v znaku bratskega edinstva tudi mi proslavili ta dan — kot dan — začetka nadčloveške borbe naših bratov in sester proti fašističnih okupatorjev in domačih izdajalcev.
Odbor:
SLOVENSKI DAN V WINDSORJU
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi "Slovenski Dan" v znaku proslave zasedanja prvega slovenskega parlamenta v Kočevju, dne 19 februarja leta 1944.
Proslava tega za slovenski narod zelo pomembnega dneva, se vrši v soboto dne 24 marca v jugoslovanski dvorani na Drouillard Rd., Windsor.
Začetek ob 8 uri zvečer.
Ker je proslava 19 februarja v zelo tesni zvezi z 27 marcem, ko so jugoslovanski narodi strmoglavili izdajalsko Cvetkovičevo vlado, so uljudno vabljeni vsi Slovenci in Slovenke iz Win-dsorja, tudi sosednjega Det-roita, da se udeleže. Vabljeni so sobrati Hrvati in Srbi.
Odbor: