za poljedelstvo, gospodarstvo, svilorejo, trtorejo i. t. d.
Izhaja dvakrat na mesec.

Velja za celo leta f. 2. za 1/a leta f. 1.
Društveniki dobivajo ga brezplačno.
Izdavatelj c. kr. kmetijsko društvo Goriško.
TeoaJ VI. v Gorici dne 15. decembra List 23.
Zapopadek:
1. Nova jako važna rastlina. — 2. Iz odborove seje dne 15. oktobra. — 3. Pepel, jako koristno sredstvo za ohranjevanje čvrstih in zdravih sadnih dreves. — 4. Trtna uš (Phylloxera vastatrk).
Nova jako važna rastlina.
Vrtnarjem je uže nekoliko časa znan Beukalipt“ „Eucalyp-tus globulus", kteremu se sedaj kaj čudoviti vplivi pripisujejo. Na Francoskem je nek učen mož uže veliko let opazoval to pleme in sedaj sporoča, da ima to posebno lastnost, da silno veliko vode iz zemlje v se posrka in iz se nekov kafri podoben eter puhti. Če se obsadč močvirna zemljišča z eukalipti, postanejo suhi. Angleži so prvi poskušnje z njim napravili in sicer z naj srečnišim vspehom, kajti popred silno nezdrave močvirne pokrajine, po kterih je razsajala grozovita mrzlica, so postale zdrave in prijetne. V Algieru so pred nekoliko leti začeli zasajati eukalipte in nekdaj zloglasni kraj, kder je neko obširno poljedelstvo, so obsadili z 14 tisoči eukalipti in sicer 1. 1867. Pa uže v tem letu ni skoro noben več zbolel na mrzlici, ko so popred ljudje silno bolehali. L. 1868 in do sedaj je ta kraj jako zdrav in tudi ob času hude poletne vročine v okolici Algirski je vse bolje ker so črez 14000 eukaliptov zasadili, in sedaj ni več mrzlice ter so prebivalci srečni in čvrsti. Tudi na otoku „Cuba“ so to prekoristno drevo zasadili, in zrak po vsem očistili. Na Francoskem je bila neka železniška postaja „Bar% jako razupita zarad nezdravega zraka, tako da niso skoro zamogli uradnikov za ondotni urad dobiti. Za-
- 178 —
sadili so tam le 50 eukaliptov in sedaj je jako zdrav in prijeten kraj, kder z radostjo stanujejo uradniki.
Eukalipt zrase jake visok, in hitro rase, zahteva pa gorko milo južno obnebje; po zimi pretrpi takih 6° mraza. To Primorskem bi pač zamogli poskušati ga in posebno Furlanski kraji ob Ogleju, kder razsaja huda mrzlica, imajo v njem veliko pomoč, pa tudi Istrija in Dalmacija, kder je dokaj mrzličnih krajev. Pač lep velikansk Božji dar za take sicer nesrečne nezdrave kraje.
W. L. Z.
Iz odborove seje dne 15. oktobra.
Odsek izbran, da pregleda prošnje kompetentov za službo društvenega tajnika, sporoča glav. odboru in našteva lastnosti vseh 14 prosilcev, izmed kterih navede dva s posebnim priporočilom. Stareji od teh dveh jako vreden mož, pa nemškega jezika, v kte-rem mora uradovati društvo z vis. ministerstvom kmetijstva, ni zmožen, zato se izvoli mlajši kompetent „dor. Galanti, ki je pred 2 letoma dovršil kmetijske študije na politehnični učilnici v Zurig-u Ztirich-Schweiz), ter odbor sklene, občnemu zboru predlagali za izvolitev gospoda dr. Galanti-ja iz Trevize na Benečanskem rojenega, ki je zmožen italijanskega in nemškega jezika.
Odbornika gg: Er, Klavžar in Povše naznanjata, da se zdr-žujeta glasovanja, ker dotični kompetent ne zna slovenskega jezika ne pisati no govoriti. Po dolgih vsestranskih razgovorih se enoglasno določi, da se novemu g. tajniku naroči in gorko priporoča, da se nauči saj slovensko govoriti, da bo zamogel sč strankami slovenskimi občevati.
Prav tako se sklene, da mora novi društveni kancelist po vsem biti slovenščine zmožen v besedi in pisavi.
Bere se pismo vis. c. kr. kmetijskega ministerstva, ktero zahteva, da odbor koncem leta naznani, ali je vse subvencije porabil, ali koliko je ostalo denarja neporabljenega.
Dr. Levi zahteva, da se nujno ves denar primerno porabi posebno subvencijski kapital za nakup govejih plemen in so nalaga ravnateljstvu dež. kmetijske šole, da v 8 dneh kupi še četrto odločeno pleme, Furlansko govedo, ter potem polaga ves račun, da odbor o pravem času določi porabo z ostankom, n. pr. da se premi-rajo dobri biki in lepe krave, ali mladi junici nakupijo in razdolč po deželi.
— 179
Odbor. Povše praša, zakaj se onih 1000 gold., ktere je visoko kmetj. ministerstvo nakazalo za podporo ustanovljenim kmetijskim nadaljeval niča m pri ljudskih šolah po deželi, ni še porabilo. Predsednik odgovarja, da je zarad ustanovljanja tega poduka uže večkrat pisal šolskim oblastim, od kterih pa ni dobil nobenega odgovora.
Zato predlaga P., da jim predsedništvo še enkrat piše, ob enem pa razpiše poziv na gospode nar. učitelje, ki so zmožni po-dučevati mladino v kmetijstvu, da se oglasč in naznanijo, ali hočejo prevzeti posel kmetijskega poduka na nar. šolah.; poudarja, kak slab vpliv bi imelo to na vis. kmetj. ministerstvo, če bi zavrgli celih 1000 for. za poduk kmetijske mladine po deželi namenjenih, posebno sedaj, ko je vis. ministerstvo v dveh letih ustanovilo kmetijske kurse za gg. učitelje, ki so se zamogli seznaniti s kmetijstvom in ki s privatnimi nadaljnimi študijami dobrih kmetijskih knjig zamorejo dobro	izvršiti prosti poduk.	Odbor	pritrdi	enoglasno.
Odloči se dan	22. nov. za izredni	občni	zbor, ki bo imel
imenovati potrditi nov. tajnika. *)
Pepel, jako koristno sredstvo za ohranjevanje čvrstih in zdravih sadnih dreves.
Bodi si že drveni ali premogovi pepel, vsikdar dobro stori ter zbuja v semenu kal, če namočimo seme	in ga	potem	s pepelom
potrosimo in vsušimo,	kajti lepo in kmalo	kali pa tudi	mrčesi ga
ne napadajo.
V vlažnih vrtovih in zemljah je jako blagodejen, ker je sušilen in tudi kisanje zabrani; zato prav storimo, če v zgodnji spomladi krog drevesa, ktero stoji v prevlažni zemlji, potresimo nekoliko pepela. Za vničenje mrčesov je izvrstni pomoček, kajti s pepelom potresenih sajenic so tudi polži ne lotijo.
Kaj dobro storimo, če pepelu primešamo nekoliko apna, peska in vode ter s tako pomešanico pobelimo ali namažemo deblo in veje sadnega drevja, kajti obvarovano bo od vseh mrčesov, pa tudi skorja bo čvrsta zdrava, prosta mahu i. t. d.
Iz zemlje, v kteri je veliko črvov (maj. hrošča ali kebra), moremo pregnati jih, če zemlji primešamo pepela, kterega črvi ne morejo trpeti. Vse gnjile ali trohljive votline treba zamazati s pepelom, kteremu primešamo ilovice, da se lepše maže. Da ne lezejo *) »Izbran je g. Galanti."
črvi in mrčosi v posode, v kterih so posajene cvetlice, treba postaviti jih na pepel. Zato potrosimo vsakemu sad. drevesu nekoliko spomladi ko je zemlja še vlažna; obilni sad bo nam bogato povrnil delo.
Trtna uš (Phyloxera vastatrix)
(Spis. Ivan Lutman) *)
O domovini filoksere se je veliko francozkih entomologov prepiralo.
Nekteri entomologi so krstili filoksero kot zarejenca phyllo-xere quercus. ker ima zadnja ki je uš hrastovega listja, veliko enakost s prvo. Po tej trditvi bi bila domovina prve Europa, ker se druga vže dolgo časa v Europi pod vže navedenim imenom nahaja. Takih in enakih misli je še veliko entomologov. Kakor se je pa na c. kr. vino-i sadjerejski učilnici v Klostrneuburgu in na več krajih francozkega kakor n. pr. v vinogradu gosp. Lalimana, kteri nam kot naj boljši dokaz zamore služiti, potrdilo, se je liloksera iz A-merike zanesla.
Vže leta 1856 je bila phyloxera od Asa Fitsch-a v Ameriki popisana med tem ko jo je dolgo čaša potem Kiley na trtnih koreninah študiral.
Leta 1863 se je na Angleško zanesla.
V ravno istem letu je „de Pčnarum" na francozkem blizo mesto Avignon-a bolezen trte opazoval, brez da bi vedel za vzrok zarad ktorega trte v rasti zaostajajo; med tem ko se je še le leta 1863 Plachon-u v St. Rčmy pri Avignonu posrečilo ta mrčes (phy-loxero) kot vzrok bolezni smatrati. Tu sem je bil mrčes naj prvo zanesen. Od tod še je začel naprej proti zahodnej strani širiti in umnim francozkim vinorejcem več milijonov trt vničevati.
Leta 1866 se je phylloxera v vinogradu gosp. Laliman-a na francozkem (Berdeaux) našla, kteremu so mnogo let, in zadnjikrat leta 1860 trte iz Amerike dohajale. 5 let je phylloxera v vinogradu omenjenega vinorejca gospodarila, brez da bi kedo vedel kaj rast trte ovira. Še le v šestem letu so mrčesa na trtnih koreninah našli in izvedel se jo vzrok njih slabo rasti. Tudi od tod so je mrčes proti jugo vshodu razširjal in veliko škode napravil, tako da
*) Gosp. Iv. Lutman rojen Standeržan je obiskoval našo kmetijsko šolo in sedaj je slušatelj c. kr. vinorejske učilnice v Klosterneuburgu.
181 —

ako sedaj francozko vinorejstvo pogledamo vidimo vže Vs—Vs fran-cozko vinoreje pod sovražnikovo oblastjo. Potem se filokseraj danes tudi na otoku Korsika, v Švici blizo mesta Genf, v nekterih krajih Nemškega in na Austrijskem v Klosterneuburgo pri Dunaju nahaja. *)
Da se moremo slovenski vinorejci, tega najbolj ljutega trtnega sovražnika bati, in skrbeti, da se omenjeni sovražnik v naše vže od dobro znane trtne bolezni „oidium tucheri" zelo poškodovane vinograde ne vseli, kažeta nam dva žalostna izgleda in sicer: južna Francozka in Klosterneuburg pri Dunaju. Posebno v Kloster-neuburgu se vidi kako se z mladimi lepimi trtami zasajeni vinograd, v kterem phylloxera kraljuje neusmiljeno izkopuje. Cel ta grozni čin pa nam bode razumen, ako phyloxerino naravo opazujemo in vidimo kako se ona hitro množi in z velikim poželjenjem po trtnem soku hitro od enega vinograda v drugi priroma in trtam tako hitro sok pokvari, da se ž njim ne morejo rediti in vsled tega t. j. vsled pomanjkanja zdravega redilnega soka umrd.
Trtna uš je mala z brezoroženim očesom komaj vidna živa-lica in se brez mikroskopa komaj spozna. Nahaja se globoko pod zemljo na trtnih koreninah v različnih velikostih.
Mali živahni mrčes z močno razvitimi nogami, s citronovo rumenkastim, v primeru z nogami malim na sprednjem delu plošča-stim na zadnjem delu špičastim životom kterega hrbet je gladek, se močne od starih, velikih trdno stoječih olivkasto zelenih mrčesov razločuje, kterih hrbet ima veliko izrastkov. (Schildchen, Tuber-cules).
Ako pod drobnogledom filoksero na tanjčno opazujemo, vidimo na prednjem ploščastem delu života dva iz treh udov obstoječa tipalnika na koncu kterih se oteklina nahaja, ktera naposled v tanke lase konča. Na spodnjej strani je glava na trebuhu naslonjena, ktera v ojstro trdno ost konča. Ta ost za odstranjenje luba od korenine služi, na kterej najde za pobiranje hrane ugodno točko.
Pod ostjo se nahajajo 4 žlebi, ki merijo blizo */s životne dolgosti. V prejšnem času so mislili, da so ti žlebi cevke, ktere so ji kot priprava za srkanje hrane služile, ali skušnje gosp. prof. Rosler-ja so pokazale, da sesalna cev je sestavljena iz 4 žlebov, kterih dva znotranja, kot skupaj zložena, zelo ozko tanjko cev na-
*) Tudi v okrajih Hernals, Nussdorf, na juž. Ogrskem, kakor novejša vladina sporočila glasč.	Ured,
pravljata, krog ktere zunajna dva žleba, povrh prejšnje ozke cevi eno širšo in debelšo cev skupaj zložita in sicer tako, da med zunaj-jio in notrajno cev še prazen prostor ostane; skoz notrajno cev srka mrčes zdrav sok iz trtnih korenin v se, skoz prazen prostor pa spušča v ravno istem času iz slivuic (Speicheldriisen), ktere so v glavi, nek strupen sok iz sebe, kteri v veliki množini spuščen smrt trti proužroči.
Pod sesalnimi žlebi se nahaja enaka mesena, po celi dolgosti votla mečnica, v ktero njene sesalne žlebe polaga, da ji pri hoji nič ne zavirajo in pred srkanjem trtnega soka spomočjo kleščaste priprave, ktera je na koncu mečnice, ž njeno mišično močjo sesalne žlebe zagrabivši, je v korenino porine in iz nje njeno potrebno hrano (trtni sok) srka.
Na spodnjej strani života se 6 na koncu z bodali priskrbljenih, iz 5 udov obsteječih tanjkih nog nahaja.
Poleg vsake noge ima na trebuhu eno piko od kterih se misli, da mrčesu kot organi k dihanju služijo, kajti pod drobnogledom se večkrat strupen sok iz puščajočo phyloxero vidi, ktera s sokom vred, tudi zračne mehurje po praznem prostoru cevi spušča iz česar samo razumno, da ga tudi vdihati more. Kod 1 Ali po teh šestih luknjah ali pa ima nosnice kar bodo daljne skušnje pokazale.
Phylloxera kot taka po zunajui podobi kratko ravno popisana, se na koreninah trte v zemlji v veliki množini nahaja. Ona hodi po koreninah toliko časa, dokler ne najde za njeno pobiranje hrane vgodnega prostora, na kterem se vstavi in njene sesalne žlebe, v podobi cevi s pomočjo mečnice v korenino porine trti škodljiv sok v njo spušča. Ta preuzroči da korenina tako v kolobaru oteče, da se phylloxera tako rekoč kot v votlini nahaja. Te otekline navadno rumenkaste barve se posebno pri sesalnih koreninah dobro vidijo. Skoz te otekline, kterih celice so zelo napete in v kterih se zmeraj velika množina škroba najde, tudi ako so drugi deli korenine od tega prosti, je jemanje živeža nemogoče. Na koreninah pa ktere nijso sposobne za jemanje živeža preuzročijo take otekline zaostajanje soka vsled česar korenina gnjiti zažne in postane potem za rastline brez nobene veljave.
Iz tega se mora sklepati, da ni phylloxera skoz njeno srkanje trtnega soka škodljiva, kajti tudi ako bi se na koreninah v neštevilni množini nahajala bi njena množina posrkanega soka le
nulo znesla in trti bi še vedno za živenje . dovolj živeža dohajalo, ampak le oni strupen sok kterega v primeru posrkanim v mali množini spuša, smrt trti prouzroči.
Na tem njej ugodnem prostoru ostane do levenja, ktero se malo dni po	izvaljenju godi. V tem	Času vzame sesalno	cev iz	korenine in se	skoz razpok, kteri se	na glavi	napravi iz	stare kože
venkaj zmuzne. Sesalna cev se sedaj vidi, da	le iz treh	žlebov	obstoji, ker se	z notaajna dva žleba	še skupaj	držita, še	v celi	po-
dobi cevi, zunajna pa vsak sebi stojita. Po vsakem levenji se na drugo mesto preseli in sicer do tretjega levenja, po tretjem levenju zaCne po korenini romati in med hojo jejca leči na korenino ali še celo v kepe, kteri zadnji slučaj posebno na uničenje veliko vpljiva. Ko se mrčes jajee ves izprazne, kterih množina je od 40—60, pogine.
Nekteri so trdili, da liloksera tudi žive mrčese rodi, to je mogoče, in	sicer ako jajča dolgo časa	v njej	ostanejo, se mladiči
vže v njej	izvale in kot taki na svet pridejo:	ali brez jajec, t. j.
samo mladiče, to pa ni bilo še opazovano.
Malo časa potem se iz jajec mladiči izvale, kteri tudi še le po tretjem	levenji, jajca	leči začnejo in	ako se	v teku enega leta
velikokrat	enakomnožno zarode, kar je	pa od	klimatičnih razmer
odvisno. V gorkih južnih krajih začne popred cirkulacija soka, vsled česar mrčes njegovo uničevalno delo popred začne in se tudi hitrejše in daljše t. j. večkrat množi, kot v sevrnih bolj mrzlih krajih, kder vegetacija rastlin kasneje žačne in popred konča.
V	jeseni, ko cirkulacija soka neha in mrčesu potrebna hrana zmanjka se veliko mrčesov še četrtikrat levi. Pri tem zadnjem levenju, postane mrčes mešiček, iz kterega žalibog krilata filoksera postane, po kteri se naj hitrejše razširjevanje godi.
Posebno znamenito je še, da filoksera pri pomanjkanju hrane ob vsakem času se popred v mešičeka (Nymphe) in potem v krilato filoksero spremeni, t. j. kakor sem vže popred omenil, Še le v četrtem levenju.
V	jeseni v naj veči množini se na zgornjih koreninah najdejo filoksere, ktere na mestu mirne ležijo, na kraji života se jim z neoboroženim očesom ena črna pika vidi. Ako tako filoksero (mešička) pod drobnogledom natanjčneje pogledamo, vidimo, da je cel mrčes v neko tanjko kožico zavit. Na straneh, kder se s prostim očesom črne pike vidijo, ima mešiček dva izrasteka, ktera pozneje
kot perutnice izraseta. Od izrasteka ene strani, do izrasteka druge strani, se vleče široka, iz dolgih širokih in svitlih lis obstoječa opa-sivnica, ktera se le v tej dobi posebno razločno vidi. Čim starši je mešiček, tim bolj se kožica v ktero je zavit, od njegovega života oddaljuje in v kratkem, ko je mešiček popolnoma razvit, vdobi kožica nad glavo razpok, skoz kterega se mešiček ven izmuzne in potem od kožice prost hitro podobo krilate filoksere dobi.
Kakor veliko drugih mrčesov, tako ima tudi krilata filoksera 4 se žilami priskrbljene perutnice na vsakej strani spodnjo i gornjo. Gornja stran perutnic je šetinasta, spodnja pa gladka, pri letanju ste pa perutnici na vsakej strani života s klešcasto pripravo, ktera je sred kraja perutnic, vtrjene.
Filoksera zdaj vže s popolnoma razvitimi perutnicami preskrbljena, pride od zgornjih korenin trte na vrh zemlje, od koder se v zrak vzdigne in naj več 100 metrov daleč odleti. Letati se pripravi le zvečer; po dnevi in po noči menda ne leta. Ko ona na njej vgoden kraj dospe, zaleže njena jajca.
Francozki entomologi pravijo, da krilata filoksera samo dve jajci zaleže ; ali opazovalo se je, da je vže 8 jajec zalegla; naj na-vadnije število je 5. Pri phylloxeri guercus se je celo 9 jajec žaleči vidilo in tudi vže velikokrat opazovalo,^da je bil cel njen život z enim samim velikim jajcem napolnjen.
Iz teh od krilate filoksere založenih jajec, se v kratkem mali rudeči in veči rumeni mladiči izvale. Mali mladiči so samci, drugi veči pa samice.
Ti mrčesi se od drugih v tem razločujejo, da jim priprava za srkanje hrane popolnoma manjka, vsled česa nobene hrane ne srkajo, ampak se le z beljaku enako tvarino ktera se v mali množini še v jajčnih lupinah nahaja, žive. Ti mladiči se tudi no leve, ostanejo zmeraj brez perutnic in so le za množitev mrčesa namenjeni. Parenje traja le par minut in en samec zamore več samic oplemeniti. Po 4—5 dnevih zaleže samica eno jajce, prezimino jajce imenovano, iz kterega spomladi hitro plodna mati izleze, ktera 60 —80 jajec zaleže, kterih mladiči v novič začnejo množitev mrčesa.
Francozje pravijo, da phylloxera vastatrix mehurje (Gallen) na trtnem listju napravlja; v ktere sama zleze in tudi njena jajca v nje polaga.___________________ _	(Dalje prih.)
Zal: c. kr. kmetijsko društvo; odgovoru! urednik prof. F, POYŠE.
Tiskar Seitz v Gorici.