Navod,
kako naznanovati blago za colno ravnavo pri c. k. austrianskih čolnih uradnijah.
Izročil H. Costa, c. k. nadcolnije vodja. 1. dan tega mesca je v dj a nje stopila nova čolna ravnava pri vsih colnijah našega cesarstva; zavoljo to nove ravnave so tudi novi predpisi dani, kako se imajo episovati naznanila tistega blaga, ktero pride v c. k. colnije. Ker je vsakemu te predpise vediti potreba, ki blago ali kakoršno koli drugo reč na ti poti prejema ali pošilja, je c. k. ministerstvo denarstva navod, kako take naznanila vsled nove postave napravljati, v nemškem, laškem in francoskem jeziku na svetlo dati ukazalo. Ker pa je ti poduk tudi potreben za kupce in obertnike na Krajnskem, Štajarskem. Koroškem, Teržaškem in Goriškem, ki morebiti le slovensko razumejo, ga jim podamo tukaj v slovenski jezik prestavljenega. Takole je osnovan:
Naprava naznanil.
1.   Notranja osnova.
a) Sploh.
§. i.
Vsako naznanilo mora obseči: 1. Kerstno ime, primek in stanovanje a)  pošilja v ca,  to  je,   tistega,  kteri je  namenil
blago, da Daj bo pripeljano, ali izpeljano čez colno mejo, potem b) voznika ali barkovodja, in sploh tistega, ki ima blago na zaznamvano mesto dovesti, če ni namenjeno ostati pri čolni uraduii, pri kteri se naznani.
2.  Kraj, kamor naj se reč dovede.
Pri skozi peljanem blagu in tistem izpeljanem, kte-rega izpeljauje je dokazati, se mora tudi dežela, v ktero,in urad n i j a , skozi ktero blago gre, naznaniti. Pri izpeljanem blagu je dovolj naznaniti deželo, kamor se izpelje.                                                                      t
3.  Namembo njegovo, namreč, ali je namenjeno pripeljano, izpeljano, ali skozi peljano biti, in ali se ima pri uradnii, pri kteri je naznanjeno, čolni obravnavi popolnoma podvreči, ali drugi uradnii odločiti.
4.  Število zvezkov (p a ko v) in posod, v kte-rih se znajde, posamezno z imenovanjem po čolni tariii za vstanovljenje tare.
5.  Njegova sorta in množica po imenovanji in merilu čolne tarife.
Kdaj je, nenavadno, in pri posebnih pogojih pripu-seno , reči ali s samo besedo „blago", ali z naznanilom razreda ali oddelka, kamor gredo, naznaniti, je povedano v uvodu k čolni tarifi.
6.  Naznanilo mora zapopasti vse dele naklade, toraj če so z blagom, od kterega col gre, tudi cola proste reči, tudi te obseči.
b) Pri blagu, ki pride ce% colno mejo. %¦ 2. aa) Sploh. Za blago, ki čez colno mejo pride, brez razločka njegove namembe,   se  morajo   v   naznanovanji  še posebno povedati:
1.   znamnja in številke zvezkov (pakov) in posod;
2.  kako se blago pošiija, in sicer, če se to po suhem zgodi, število vprežne ali tovorne živine, in kakošna je, potem vozov insamokolnic; če se pa po vodi pošilja, sorta ladje, njeno ime ali številka, če ima kako znamnje ;
3.  pot, po kteri se ima poslati na namenjeni kraj;
4.  ime in stanovanje prejemnika, to je, tiste osebe, kteri je naznanjena reč namenjena, in
5.   velikost in sorta reči se mora za vsak zvezek in vsako posodo posebej naznaniti.
§   3. bb)   Pri  barkni hrani. Vse potrebne reči, ki store skupej barkno hrano, in ki se znajdejo na ladjah iz morja pridsih , se morajo vselej od druge naklade odločene naznaniti.
Čolna uradnija ima pravico: jih v uradno shrambo položiti, ali pod uradni zapor djati, in jih ljudem na barki, o primernem času, kolikor jim je vselej potreba, pošiljati.    (Dalje sledi.)
—   254   —
—   258   —
Navod,
kako naznanovati blago za colno ravnavo pri c. k. austrianskih čolnih uradnijah.
Izročil H. Costa, c. k. nadcolnije vodja.
Naprava naznanil.
(Dalje.)
2.  Unanja osnova.
a) Pismeno naznanilo.
§• 4.
Naznanovanje se mora po postavi pismeno dati. Oddati ga zamere pošiljavec, prejemnik, ali pa voznik blaga, to je, tista oseba, ktera predmet k uradnii prinese.
Pismeno naznanilo se mora vselej dvojno in sicer na tiskarnem papirji poleg izgledov oddati, ki so zato napravljeni.
Eden teh izgledov je namenjen za naznanovanje pri pervi opravi blaga, dragi pa za naznanila, ki se oddajo poleg že danega naznanila, ali njegovega uradnega vpisa v magazinske bukve. Potrebni obrazki (formulari) se dobivajo za plačilo pri čolnih uradnijah; jih je pa več potreba, pri ekonomatih denarnih komisijskih uradnij.
Večji format je za naznanila tacih naklad namenjen, ki veliko členov zapopadejo, in od kterih se že sprevidi, da ne bojo mogle v male zapisane biti.
Če je treba, se zamorejo še druge pole vložiti, ktere se pa morajo h glavni poli z nitjo privezati, ktere oba konca sta zapečatena od naznanivca in od uradnije.
Oddajavec mora naznanilo podpisati. Ce pa pisati ne zna, naj pred dvema pričama, kterih ga ena podpiše , svoje lastno znamnje pristavi.
Če se naznanilo pri uradnii, kjer se odda, podpisuje, zamorejo ondotni uradniki, ali eden od finančne straže priče podpisa biti.
Popravljenih in zbrisovanih naznanil urad-nija prejemati ne sme. Če je kaj pozneje postavljenega (kolikor se zgoditi sme), se mora oddajavec še enkrat podpisati, in uradnija to za pravično spoznati.
Voznik blaga mora na vsako vižo na znanje dati: kaj njegova naklada obseže. Zamore pa to na dve viži storiti. Ali odda samo naznanila, ki mu jih je pošiljavec blaga izročil, z zagotovlje-njein, da je vse blago njegove naklade v teh naznanilih popolnoma zapopadeno, ali pa naznani v lastnem imenu in posebej vso naklado, ali le en del.
Kar pervo vtiče, mora voznik blaga le dober stati, kar zadene število in lastnost posod, potem za sorto in število reči, ki se odperte in ne vložene vozijo; v drugi zadevi pa tudi za to, da so posamezne naznanila popolnoma in pravične.
b) Ustno naznanovanje.
§• 5.
aaj Kdaj je pripušeno.
Ustno naznanovanje je pripušeno:
1.  Popotnikom in jadernikom (kurirjem), ki nobenega za kupčijo namenjenega blaga pri sebi nimajo.
2.  Če se blago iz druge dežele, ali iz kraja, ki ni pod colno uradnij o, pripelje, čez vse reči, od kterih se vpeljavni cul pri stranskih čolnih uradnijah 2. razreda, brez razločka njih števila plačati zamore; čez vse druge reči pa, pri živini, če je je desetero, pri druzem blagu, če vpeljavni cul, ki se zato plačati mora, ni čez pet goldinarjev.
3.  Če se blago iz coln^ga okroga izpelje, čez vse reči,   ktere  pri vpeljavi in izpeljavi  brez
razločka števila pri stranskih čolnih uradnijah 2. razreda zacoijeni biti zamorejo; čez druge reči pa, ako njih število več ne znese, kakor dvojuo mero, ki je za ustno naznanovanje pri vpeljavi vstano vi j ena.
§. 6.
bb) Kako se sprejema blago.
Ustno naznanovanje se zapiše v uradne bukve in se naznanivcu prebere. Če pri branju še kaj k naznanilu pristavi, ali spremeni, se mora to natanjko zapisati, in mu še enkrat prebrati. Popotniki in ja-derniki morajo zapisano naznanilo v uradnih bukvah vselej s podpisom, če pisati ne znajo, pa s svojim lastnim znamnjem, kakor je bilo pri pismenem naznanovanji rečeno, poterditi. Tudi vsak naznanivec terjati more, da se mu naznanilo poleg njegovega ustnega napovedovanja v uradne bukve vpisano prebrati da, in če poželi svoj podpis, aH če pisati ne zna, svoje lastno znamnje pristaviti, predloži.
Po postavi v uradne bukve vpisano ustno naznanilo ima kar colno uradnijo zadene, dokazavno moč javnega pisma.
c) Jezik, v kterem se mora naznanovati. §• 7.
Pismeno naznanilo mora v nemškem, če se pa pri kaki uradnii lombardo-beneškega kraljestva odda, v talianskem jeziku pisano biti. Na južnem Tiroljskem in ilirskem p r i m o r j i zamorejo naznanila v nemškem aii pa v talianskem jeziku pisaue biti.
Ustne naznanila se zamorejo v jeziku tistega kraja, kjer se oddajo, zgoditi.
Vpisovati v uradne bukve se morajo pa vselej v opravilnem (nemškem, v omenjenih deželah v laškem) jeziku.    (Konec sledi.)
Navod,
kako naznanovati blago za colno ravnavo pri c* k. austrianskih čolnih uradnijah.
Izročil H. Costa, c. k. nadcolnije vodja.
Naprava naznanil.
(Konec.) 3. Kako ravnati s  pomanjkljivimi naznanili. a) Vodilo. §• 8. Vsako naznanilo, ktero ali na predpisani način (§. 4.) ali v zapovedanem  jezika  (§. 7.)  oddano ni, ali kteremu predpisane važne napovedi manjka (§§.1. in 2.), se za colno obravnavo sprejeti ne sme. b) Izjemki.
§• 9.
aa) Pri manj važni pomanjkljivosti. Pomanjkljivosti, zavoljo kterih naznanilo  ni nepogojno zavreči, so, če se:
a)  ime  ali  stanovanje   pošiljavca ali   voznika ,
b)  na kako vižo še pošilja,
c)  kraj, kamor se blago pošlje,
d)  pot, po kteri ima iti, ali pa
e)  znamnja in številke posod ne povejo.
Zavoljo ene ali več tacih pomanjkljivost se naznanilo, ne kakor bi za rabo ne bilo, nazaj da. To se popravi po ustnem napovedovanji voznika. Ako bi pa on, ali če je prejemnik blaga zraven, leti pri izpeljavnem ali skozi peljanem blagu , kraja, kamor se blago pošilja, in poti, po kteri mora iti, povedati ne vedil, in bi se to tudi iz prinesenih vožnjih ali družin pisem zvediti ne moglo, je naznanilo neveljavno.
Kako se pošilja ime voznika ali barko-vo d j a, potem znamnje in številke p oso d, ima čolna uradnija predin blago dalje pusti, uradno zvediti in k naznanilu pripisati.
§   10.
bb) Posebno pri vpeljavnem blagu. Pri vpeljavnem blagu, od kterega se col ravno pri mejni čolni uradnii odda, se zamore, če je blago za porabo v mestu čolne uradnije, ali tudi zunej tega mesta (kraja), ne pa za kupčijo namenjeno, postava, da semoraodvsacega zvezka (paka) in vsake posode enega imena posebej naznaniti, koliko je blaga in kakošno je, v nemar pustiti.
4. Posebne potrebe naznanila za nauka z.
§   11.
Naznanilo blaga, ki se dragi uradnii v uradno obravnavo odkaže, se mora vselej posebej za vsacega prejemnika poslanega blaga, izročiti. Ustno na-znanovanje, kadar je dopušeno, uradnija v sprem ljavno pismo zaznamova, biti pa mora podpisano od nazna-nivea, ali če ti pisati ne zna, z lastnim znamnjem po-terjeno in od dveh prič pokrepčano. Obstoji odkazano blago iz reči, ki so namenjene za vpeljav no zaco-lanje, in ktere zacolati odkazajoča uradnija pravico ima; in želi tudi naznanivec, ali tisti, ki pri čolni obravnavi biti sme , da se preiskava zgodi po p o s t a v a n, za zacolanje vpeljavnih reči predpisanih; se mora ta prošnja v naznanilu razložno zaznamovati.
5. Pripomočki za napravo naznanila. §   IS.
Vsakemu je pripušeno: se, predin naznanilo napravi, brez plačila poslužiti uradnih tehtnic (v a g), mer, ali druzih uradnijskih naprav, najti težo ali velikost, ktere potrebuje, kolikor se more zgoditi brez motenja redu v uradnem opravilu, da s to pomočjo naznanilo natanjko zdelati zamore.
—   262  —