^iiHiiiiimiiiiiiiiiiil K . AMERIŠKA M DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER L« NO. 43 CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, FEBRUARY 20, 1942 leto xlv. — vol. xlv. Vesti iz nepokorljive Jugoslavije 5? Vesteh družbe Štefani je ekl Proslavili škof iz Bačke Jo 'al svojim ovčicam poslani- Il0't. J'e opozoril na vda- obl r spoštovanJe madžarskih SDn*+ ki b0d°' kak0r Pravi' Vei8tovale srbsko pravoslavno ne 0 m pravice srbske manjši-* in tajnik fašistične »talij 'Z Splita sta obiskala kot e vojake v Mostarju, Poroča družba Štefani, ki jem - a priredili prisrčen spre-iev ^ -Se zahvalili za 12 radi-liuj' 'Jlh jim je poslal Musso- b * ,Je lmenoval 12 novih B h med njimi dr-iika ka- sedanjega posla- ijem nneodvisne" v Berlinu. O 'oljsi -aVi Stefani> da je naj-^ Zlveci hrvatski književ- V jt ,.. * a vneL^anski Poračun je bi-r 2a la/sota 50 milijonov ori ' r°ske pri upravi Črni olicijo 7rganizira "narodno" ^Hovan Poveljnika je bil za fPolk°vnik Ljubo Ba-tisti ažnike bodo spreje-k8'«,?'S0 ^ odlikovali v bor-Komunisti." I ltaiija . * i1 °^Posl general Coselchi 16 Pri v?60 fašistične stran-|*&ebu J®5* organizaciji v |%ati jeg°va naloga je [Kje, dVsta§e in njihovo de- iNila ta'lati jim nasvete in delueJ Poročati o njiho-IN. Te ^šistični stranki v i l6g0v6ga t • je Coselchi-a in favtajnika sprejel novi 1iJ 5ril0ž?tlČne franke in pri 1 ri,° Por«0"!1 mu je P°dal ob" I ,v°bo(jn, o razmerah v H ttk 1 hrvatski"; tajnik se Poročilo zahvalil. i°bW * I Všti grofa Ciana v Bu-10 del o® fašistični list "Rezino" priobčil čla- H t --o nek, kjer zatrjuje, da se mora Madžarska tesneje okleniti držav osišča in se boriti proti Rusiji, kajti z rusko zmago bi se utegnili okoristiti tudi drugi Slovani. Z njihovo zmago bi nastale v Madžarski ne samo socialne spremembe, temveč bi jo Slovani popolnoma uničili. To je bil opomin Madžarski, naj se pokori nemško-italijanskemu ukazu in pošlje I svojo vojsko za vzdrževanje reda v Srbiji. * Stockholm, 15. februarja (A. P.) — Poroča se, da katoliško duhovništvo v Zagrebu nosi ob-šitke s šesterokrako zvezdo ži-dovstva na rokavu v znak protesta proti ravnanja nacijske-ga režima proti Židom. Poročila nadaljujejo, da je katoliška duhovščina odločno proti nacijem. Ko so zagrebškega kanonika Lončarja obsodili na smrt, je poglavar hrvatske cerkve nadškof Stepinac odšel z vsemi svojimi škofi v javnem sprevodu protestirat k oblastim. Po vesteh stockholmskega li-l sta "Social Demokraten" so Lončarja pozneje pomilostili na 20 let ječe. * V zvezi z lakoto, ki razsaja v vsej južnovzhodni Evropi prihajajo vgsti, da je stanje v Jugoslaviji podobno stanju v Grčiji, čeprav v Jugoslaviji še ni bilo zaradi lakote smrtnih slučajev na ulici. Nemčija in Italija ste vzeli žitna polja. Srbi-1 ja je prepolna beguncev, 500,-000 do 800,000, ki jim Srbi skušajo jpomagaiti. Lakota grozi vsej zemlji. Ti podatki prihajajo iz zaupnih diplomatskih virov in so popolnoma verodostojni. -o—- Zadušnica V soboto ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Joseph Oražem. Prijatelji in'sorodniki so prošeni, da se udeleže. o- ^Ameriška vlada bo začela 'preiskovati "svobodno gibanje" Madžarov Washington. — Kot znano se nahaja od lanske jeseni v Ame-. riki Tibor Eckhardt, član ogr-; skega parlamenta. Ko je prišel . sem, je naznanil, da namerava i organizirati Madžare za tako-. zvno "svobodno akcijo," za novo obliko bodoče Madžarske. Kmalu potem, ko je prišel ■ Eckhardt. v Ameriko, ga je 11 madžarska vlada obsodila na smrt, češ, da je izdajalec. Toda potem so se pojavile neke okoliščine, ki mečejo na vso stvar precej sumljivo senco. Kmalu za Eckhardtom je namreč prišel v Ameriko nek bankir iz Budimpešte, ki plačuje vse izdatke dr. Eckhardta, ki se je pa pred prihodom v Ameriko dlje časa mudil v Nemčiji. Ta bankir ima tudi bančne zveze z Berlinom ter ima od madžarske vlade priznan monopol za denarne manipulacije med nemško marko in madžarsko pengo. Torej ta bankir, ki ima tesne zveze z Berlinom in vse privilegije madžarske vlade, pride v Ameriko in krije izdatke dr. Eckhardta, ki ga je obsodila madžarska vlada na smrt! Zato je pa začela ameriška vlada vso stvar zdaj preiskovati. -o- Iz raznih naselbin Strabane, Pa. — Dne 8. t. m. je tukaj umrl Frank Drenik, star 50 let in doma iz Beršljina pri Novem mestu. V Ameriki je bil ■ 133 let in tu zapušča ženo, tri si- nove in hčer. W. Pullman, 111. — Pred dnevi je v bolnišnici umrla za pljučnico Jennie Krčel, roj. Škrbec, • stara 33 let in rojena v Ameriki. Zapušča moža, otroka, mater in brata. Johnstown, Pa. — Dne 10. t. m. je tukaj umrl Blaž Kovačič, " star 54 let in doma od nekod na 1 Dolenjskem. V Ameriki je bil " 32 let in zapušča ženo, štiri sino-1 ve, dve hčeri, brata in sestro. Yukon, Pa. — Joe Koračin mlajši ("Smiling Joe") bo odslej oddajal svoj muzikalni program vsako sredo ob 1:30 popoldne (vzhodni čas) z radioposta-je WHJB, Greensburg, Pa. šte-: vilka 62 na prejemniku. - Bridgeville, Pa. — Trije Slovenci so že v službi Strica Sama, in sicer Anthony Shaffar, Frank - Trebech in Rudolph Nemanich. • — Frank škufca iz New Castla, Pa., ki je dve leti in pol služil v "kempi" CCC v Arizoni in se je : izkazal kot najboljši kuhar v 1 svojem taborišču, je tudi že štiri mesece v armadi Strica Sama. Nahaja se v Texasu pri vojaški > telefonski upravi. 0 Duluth, Minn. — Rojak Anton Brula je gredoč na delo padel na ledenem potu tako nesrečno, da si je zlomil več reber. Nahaja j se v bolnišnici St. Mary's. — V , isti bolnišnici je tudi Josephine . Janežič iz Eveletha. — Mladi rojak John Varoga, ki je že več mesecev služil vojake v Oklaho-mi, je bil pred dnevi poslan sem. kaj na operacijo, katero je sre-: čno prestal in v kratkem se vrne k Stricu Samu. -—o- Toplomer na ničli Ob desetih dopoldne je padel toplomer v Clevelandu na ničlo, potem se je bilo pa nekoliko I ogrelo. Neverjeten Tomaž Iz nekega vojaškega taborišča smo dobili pismo od slovenskega vojaka. (Radi stroge vojaške cenzure smo prisiljeni ime zamolčali). j Naš korenjak piše, da je pri { vojakih strašno fletno, ampak da mu nekaj ne gre v glavo. Prej je vedno slišal o avtomatičnih puškah v armadi, pa je zdaj prepričan, da je vse to le bunk. "Če bi bile p uš k e avtomatične," pravi, "bi se tudi same avtomatično spucale!" -o—- 'Churchill je zmanjšal kabinet na sedem mož London, 19. feb.—Vsled kritike radi porazov na frontah, je premier Churchill preosnoval in zmanjšal svoj vojni kabinet na sedem članov. Stafford Cripps, ki je bil dozdaj poslanik za Rusijo, je bil imenovan za vodjo v poslanski zbornici. Lord Beaverbrook, ki je reorganiziral letalsko silo, ni več član kabineta. Poslan bo v Washington, kjer bo nadzoroval dobavo potrebščin za Anglijo. Cripps, ki je postal druga najvažnejša oseba za pre-mierjem Churchillom, je član delavske stranke. -o--- V japonskem ujetništvu je 2,208 Amerikancev Washington, 19. feb. — Mornariški oddelek je danes objavil imena 2,208 Amerikancev, ki se nahajajo v japonskem ujetništvu. Med temi je 1,200 civilistov, ki so bili zaposleni pri obrambnih delih na otokih Wake in Guam. Med ujetniki so trije Cleve-landčani in 41 mož iz drugih delov države Ohio. Sledeči Clevelandčani so omenjeni: Michael Yarina, Michael Schick in poročnik Herbert Markowitz. Kje držijo Japonci te vojne ujetnike, ni znano. -o-— Vesela vest Pri družini Mr. in Mrs. Robert Brinovec, 707 E. 157. St. se je oglasila teta štorklja in pustila zalo hčerko prvorojenko. Mati in dete se dobro počutita v St. Ann's bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Vida Kranjc. Čestitamo! Za spremembo ceste Slovenci v Euclidu so začeli z > akcijo, da se spremeni ime ce-: ste "Lindberg" v "Dobnikar," v • počast našemu Slovencu-mor-' narju, ki je bil prva slovenska 1 žrtev v tej vojni. Cesta Lind-3 berg se nahaja ob Slovenskem 7 društvenem domu. Vsa čast zavednim Euclidčanom. : Tony Vadnal je vojak V četrtek je odšel služit Strica Sama Tony Vadnal, sin Mr. in Mrs. Anton Vadnal iz Arcade • Ave. Tony je bil kapelnik znane- < '' ga Vadnalovega orkestra in do- ( ber pevec. Naša mladina ga bo < gotovo pogrešala, pa Stric Sam : ima tudi rad take fest fante. Vso srečo, Tony! Srebrni jubilej društva V nedeljo bo praznovalo društvo Waterloo Camp št. 281 W. O. W. 25 letnico svojega plodo-nosnega delovanja na društvenem polju. Slavnost se bo vršila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Ob 6:30 bo banket v spodnji dvorani. V zgornji dvorani bo pa domača zabava ob 7:30. Odbor vljudno vabi narod na to praznovanje. Rusi počasi obkol ju je jo 1 Nemce pri Smolensku Moskva, 19. feb.—Ruske čete, ki še vedno prodirajo v Belo Rusijo, počasni obkoljujejo v ogromnem kolobarju od 600,000 do 1,000,000 Nemcev na tako-zvanem Napoleonovem koridorju med Možajskom in Smolen- ] skom. Kot je razvidno iz ruskih poročil, so nekatere ruske čete , obšle mesto Smolensk na seve- ( ru, druge pa na jugu tako, da \ so ostali Nemci pri Smolensku 5 zadej. Tako imajo Nemci koridor kakih 100 milj širok, po kate- 1 rem se morejo še umakniti od Smolenska. V tem kotu je cvet nemške armade. i Ruski narod ni dobil že dlje j časa natančnih poročil s fron-te. Sodi se, da čaka vlada s pre- j senetljivimi naznanili do pon- ] deljka, 23. februarja, ko bo Ru- a sija praznovala 24-letnico orga- ; niziranja nove ruske armade. Obenem bo v pondeljek pretek-lo ravno devet mesecev, kar je Hitler napadel Rusijo. Zato bo ruska vlada najbrže j na ta dan povedala narodu o i velikih uspehih na fronti. -o- Poročnik Balant Včeraj smo imeli čast seči v roko poročniku Vic Balantu iz ' Loraina. Prišel je na obisk k ' svojcem v Lorain in Cleveland. Pravkar je graduiral iz letalske šole v Sacramentu, Cal. in postal poročnik. Vic je zelo zadovoljen v novem stanu in reči moramo, da se kar fino postavi v lepi uniformi. Starša, Mr. in Mrs. Louis Balant, sta pa tudi kaj ponosna na svojega sina zrakoplov-ca. Vso srečo Ti želimo Vic! Na dopustu Vojak Anthony Speh iz 1100 E. 63. St. je prišel za tri dni na dopust iz Fort Custer, Michigan. Tudi njegov brat Bili pričakuje vsak dan poziva v armado. Zato je prišel Anthony domov, da se poslovi od brata, ki ne ve, kam bo poslan. Obema želimo zdravja in sreče. Iz bolnišnice Mrs. Mary Marinko, 6713 Bonna Ave. se je vrnila iz bolnišnice in se nahaja doma v zdravniški oskrbi. Prijateljice jo lahko obiščejo. Četrta obletnica V soboto ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Frank Marinko v spomin 4. obletnice njegove smr-. ti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Za davčne pole Poznani javni notar Steve F. . Pirnat, 7403 St. Clair Ave. vam 3 pravilno in točno izpolni davčno polo. V njegovi trgovini ga dobite od 8. zjutraj do 10 zvečer, ali pa če ga pokličete za sestanek HEnderson 3500. "Pri belem konjičku" Dramsko društvo Ivan Cankar bo vprizorilo v nedeljo veseloigro "Pri belem konjičku." Predstava se prične ob 3:30 popoldne v SND na St. Clair Ave. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj poseti to igro. ' Za obrambo domovine Frank Modic iz 935 E. 67. St., i ki je zaposlen pri Lock Machine > Co. je kupil za $275 obrambnih bondov. Ameriške čete so dospele na Javo Ameriška bojna letala so sklatila šest japonskih. -Japonci so začeli boj za invazijo na Avstralijo. - Japonci nameravajo uporabljati metalce ognja na Filipinih. Washington, 19. feb.—Vojni oddelek danes objavlja poročilo, da so ameriška bojna letala sklatila šest japonskih letal nad Javo. To je bila ena največjih zračnih bitk, v katero so posegli Amerikanci v vzhodni Indiji. V boju se je sprijelo 16 ameriških in 25 japonskih letal. ' Ameriške m druge inozemske čete so dospeie na Javo pripravljene, da branijo to središče nizozemskih posesti v vzhodni Indiji proti Japoncem, ki se pripravljajo na invazijo Jave iz bližnjega otoka Sumatre. Nizozemska časnikarska agencija poroča, da so došle ameriške čete bolj v pičlem številu. To je prvič, da se javlja prihod ameriških čet na Javo. Nizozemci so z radostjo pozdravili Amerikance, toda izjavljajo, da jih še daleč ni dovolj. Iz drugih bojišč na Daljnem vzhodu se poroča: Boj za Avstralijo se je resno pričel, ko so Japonci dvakrat bombardirali avstralsko pristanišče Darwin. Boj za Burmo se še vedno nadaljuje. Dočim Japonci poročajo, da so samo 75 milj še od pristanišča Rangoon, pa trdijo Angleži, da so vrgli Japonce nazaj proti reki Bili, i 50 milj od železnice, ki veže pristanišče Rangoon z. Burma cesto, po kateri dobivajo Kitajci od zaveznikov vojne potrebščine. Kitajski general Kajšek je dosegel z indskimi voditelji sporazum, da bo dobival zdaj vojne potrebščine naravnost iz Indije, ker radi bližine Japoncev ne bo mogel več uporabljati Burma ceste. General MacArthur poroča iz Filipinov, da je opažati grupiranje japonskih čet, kar znači, da se pripravljajo za masni naskok na ameriško linijo na polotoku Batan. MacArthur tudi poroča, da so njegove patrulje dobile v roke več metalcev ognjenih zubljev, kar znači, da jih nameravajo Japonci uporabljati proti ameriški liniji. To so posebne naprave na tru-kih, ki bruhajo iz sebe silne plamene, kot ogromne acetilenke, ki požgo pred seboj vse. * vojne in druge vesti i 11 — Senatna zbornica je odglasovala, da se ' Posta av°, ki daje kongresnikom starostno pokojnino. Ra-,|j e so dvignili volivci mnogo prahu. v li' ^ASft * * * ti^ — Ameriška podmornica je potopila v Ki- ^ele^rjU tovorno ton> kot zag°tavlJa mornari- % Yosi-Hide Lewis Gosho, 32 let star Japonec nPr T^'' k* Je graduiral na michiganski univerzi, je bil federalno poroto, ker se ni priglasil k naboru. Hi0 * • * V- JanEIRO, BRAZILIJA. — Iz Sao Paulo se poroča, prj Ja ^segla v obrežnem mestu Cananeia veliko količino am°šnjih nemških in avstrijskih farmerjh. ' if IcHv , ♦ * * 1 P Vi Francija. — V mestu Riom se je pričela včeraj. vMa Pr<*i petim bivšim francoskim voditeljem, ki so obto-j ' to-einj 'Vi Padca FranciJ'e- Med obtoženimi so: Leo Blum, ' let-T 8eneral Gamelin, bivši premier Daladier, bivši ^ Jacoj^5* la Chambre in bivši admnistrator industrij, 'j^A^tr * * * e lt^v°jako^GTON- ~ Senator Johnson je vložil predlog, da se! a posim plačo od $21 na $42 na mesec in Primerno tudi čast" 5" M ° Edmist°n J'e P« vložil predlog, glasom katerega ' * via(jav°jak prisiljen poslati odvisnim svojcem vsak mesec Primaknila iz svojega $15. H m * * t^VJie I^GTon- ~ Sovražne podmornice so bile včeraj zo-a tif^ini/ Karibejskem morju. Napadle so dve ladji v prista-fQ V bli?' kjer ima Amerika oporišče, toda ladji se nista po-lrii Aruba je bil torpediran nek panamski tanker. --o-- Sladkor bodo.začeli deliti na porcije 16. marca, če ne pride kaj drugega vmes Washington. — Kot se splošno govori, bo začel urad za kon- j trclo cen deliti sladkor narodu po Zed. državah s tednom 16. marca. Tedaj bo vlada namreč razdelila porcijske karte. Toda ker bo treba razdeliti med narod na milijone teh kart, se lahko datum še spremeni, če do takrat ne bo vse v redu. Kot govori načrt sedaj, se bodo morali groceristi registrirati pri uradu za razdeljevanje sladkorja 9. marca. Tam bodo povedali, koliko povprečno prodajo sladkorja na teden. Po tem se bo določilo, koliko sladkorja bodo potrebovali, ko se bo sladkor odmerjal med odjemalce. Urad bo določil za vsakega grocerista, koliko sladkorja bo dobil na teden. Od dneva, ko se bodo registrirali trgovci pa do dneva, ko se bo začelo deliti sladkor na karte, bo vsaka prodaja sladkorja ustavljena. Tisti teden bodo vla dni nadzorniki ugotovili, koliko sladkorja ima vsak trgovec v zalogi, tako trgovci na drobno kot na debelo. Ta čas bo porabljen tudi za to, da se dovede dovolj velika zaloga sladkorja v vse naselbine. Vlada bo tiskala 190,000,000 sladkornih kart z raznimi pojasnili za odjemalce. Te karte bo- do začeli razdeljevati 7. marca. J To so načrti za delitev sladkorja, če bo šlo vse po sreči in v redu. -o- Slovenski radio program V nedeljo od 1 do 1:30 popoldne bo na postaji WGAR slovenski radio program. Pel bo naš odlični baritonist Louis Grdina sledeče pesmi: Jaz pa eno kaj-žico imam; En starček je živel in Oj Doberdob. Zadnjo nedeljo sta bili izbrani za program priljubljeni lorainski pevki Angelca Tomšič in Jennie černe. Toda močan prehlad je Mrs. Tomšič zaklenil v "šišo." Nastopili ■ bcsta enkrat pozneje. ' Lep uspeh je bil za Rooseveltov ples Mr. John Gornik', ki je bil ■ predsednik pripravljalnega od-: bora za Rooseveltov ples v SND - naznanja, da je bilo čistega pre-i ostanka na tej prireditve $1,- ■ 007.02. Mr. Gornik je dal $7 kot ) "aro" za dvorano prihodnje leto, t ček za $1,000.02 je pa izročil > poštnemu mojstru Mr. M. F. O'- - Donnellu. 5 Seja gl. odbora SDZ 7 V nedeljo dopoldne ima gl. odbor SDZ svojo redno mesečno ) sejo v gl. uradu Zveze. Navzoč- - nost vseh odbornikov in odbor- - nic je važna. NARODNO ZBOROVANJE V MILWAUKEE Kot posnemamo iz poročila v milwauškem "Obzoru," se bo vršilo v Milwaukee, Wis. velliko narodno zborovanje v nedeljo 1. marca. Glavni in edini govornik na tem shodu bo minister Franc Snoj. Shod bo v Eagles dvorani in že sedaj se sodi, da tako ogromne prireditve še rti bilo v Milwaukee. Ministra bo pozdravil in predstavil v imenu Slovencev občin- ski odbornik Alvin Gloveck, v imenu mesta Milwaukee pa bo ministra pozdravil župan Zeid-ler. Pripravljalni odbor je sestavil tudi glasbeni program za to priliko; nastopili bodo slovenski, hrvaški in srbski pevci. Na zborovanju bodo sprejete resolucije in zvečer ob sedmih bo pa skupna večerja v hotelu Ambassador.. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor 6117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanade na leto $5.50. Za Cleveland do Pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c __ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c _ Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. ___ _ _ .-83 No. 43 Fri., Feb. 20, 1942 i——■—•—..........—•—•—•—•—«—•—«—•—■—■—>—■ Newburske novice -..........................h Sladkor in njegova vloga v vojni Kot del naše hrane je sladkor potreben. In vendar je prebil človek brez njega na tisoče let. Pred 2,500 leti je bil sladkor nepoznan človeštvu in šele v zadnjem poldrugem stoletju je prenehal biti sladkor luksuznosf. Toda dasi človek ni poznal sladkorja kot takega, ga je vendar užival, ne sicer v kemični predelavi, ampak ga je dobil v svoj telesni sistem z jedili, ki so vsebovale sladkor. Užival je sadje, katerega soki so vsebovali sladkor. Da so že stari narodi hrepeneli po sladkih stvareh, nam dokazuje sv. pismo, ki pravi, "da bo šlo izvoljeno ljudstvo v deželo, kjer se cedi mleko in med." Domneva, kako je začelo človeštvo pridelovati sladkor, bo nekaj sledečega. Bilo je morda kakih tisoč let pred Kri-stom, ko si je utiral pot skozi džunglo na Daljnem vzhodu primitiven človek. Zagledal je rastlino, podobno travi, samo debelejšo in do 12 čevljev visoko. Odsekal je deblo in je videl, da še je pri rani pocedil sok. Obližnil je sok in ker fe bil prijetnega okusa, je zasadil zobe v steblo. Človek je našel sladkorni trs. Toda še v drugi polovici srednjega veka ni bil sladkor splošno v uporabi. Takrat je bil še nekak luksus, samo za bogate. Mnogo ljudi je bilo takrat, ki v vsem svojem življenju niso pokusili sladkorja. Ko je dospel Krištof Kolumb na svoji prvi vožnji do Amerike, ali do Indije, kot je mislil, je iskal pri domačinih zlata. Na svojem drugem potovanju je pa nesel s seboj mladike sladkornega trsa, da jih vsadi v tropičnih krajih Zahodne Indije. Toda Španci so tako gnali Indijance, ki so obdelovali sladkorni trs, da so mrli kot muhe. Tedaj so prišli na idejo, da bi importirali iz Afrike zamorce, ki bi bili krepkej-ši. Kmalu je postal sladkor najvažnejši predmet na trgu, ki ga je v mirnem času vedno dovolj ali preveč, v vojnem času pa vedno premalo. Človeški sistem potrebuje sladkor, a vojni stroj ga mora imeti. Ker so pa potrebščine za vojno prve, začne vlada deliti sladkor med civilno prebivalstvo, da ga dobi vsaka oseba vsaj nekaj, a da ga je dovolj za vojsko in njene potrebščine. Nismo se dosti zmenili, ko so nam povedali, da bo zmanjkovalo gazolina. Nismo se vznemirjali, kot so nam plove-dali, da ne bo dovolj kavčuga za avtna kolesa. Še na mar nam ni bilo, ko so nam povedali, da ne bodo več izdelovali pralnikov, električnih ledenic, aluminijeve posode. Toda ko so nam povedali, da nam bodo začeli deliti sladkor na porci-je, vsaki osebi samo toliko na teden, smo svetlo pogledali in začeli vzdihovati o žrtvah za vojno. Začelo se nam je dozdevati, da je sladkor važnejši in več vreden kot pa suho zlato. To je morda tudi res, saj ni zlata v prometu že old leta 1933, pa smo še vedno tukaj. Sladkor ne potrebuje armada morda toliko za v kavo ali čaj, ampak ga potrebuje za izdelavo razstreljivih snovi in druge vojaške potrebščine, ki so vojaška tajnost in jih ne bomo tukaj razkladali, ker jih pač ne smemo. Če bomo dobivali sladkor po deležih, ne godrnjajmo. V vojni smo in to vojno moramo dobiti. Če malo odščipnemo tukaj in tam, bo še vedno dovolj sladkorja za največje potrebe. Saj bo za ameriški narod celo dobro, če izgine nekaj sladščic z mize, pa se dene tje malo več kolerabe, repd in fižola. V postu smo. Kaj boš pa ti storil? Tukaj ne govorim onim,i kateri imajo le zaničljiv posmeh' i za post. govorim vernim kristjanom, ki se resno želijo zveliča-1 ti. # ; če delaš, zlasti ako imaš težko j delo, se postiti ne moreš. Ali si potem takem popolnoma oproščen postnih odredb? Ne! In, če si tudi že daleč čez 60 leto, ali ' pa če si še precej pod 21 letom, ( nisi prost postnih zahtev. [ Post je pred vsem čas pokore. Pokore pa smo potrebni VSI, najbolj pa oni, kateri mislijo in pravijo, da jim je treba ni, ker "nimajo nič greha." Praviš, da ti je defo dosti ve-1 lika pokora. To rad verjamem, l Vprašanje je le, ali si ga obrneš - v pokoro, ali pa morda pri delu 1 J rentačiš in preklinjaš, da se kar ' kadi. če je tako, potem napram " težkemu delu ne delaš pokore. " Pokora bi bila, in bi bila zelo " Bogu prijetna, ako bi tisto težko " delo opravljal z namenom, da delaš pokoro in bi se zatajeval v je-, zi in nevolji. Jeza in nevolja lah- - ko obideta vsacega. Greh je le l to, če se jezi in nevolji daš pre-) magati in rentačiš. Reci, da boš - v postnem času rajši molčal kot - pa klel in tvoja pokora bo velja- - >'na in se boš pri tem desetkrat bolje počutil, ker si zmagal sam r iad seboj, kar je največja zma-l ga. * * * - Torej glede posta. Vsi tisti, )j katerim se radi dela ni treba po. 1 stiti, ali pa radi starosti ne, sme. - jo jesti meso, če želijo, trikrat na - dan, v pondeljek, torek, četrtek -in v soboto (razen kvaterno so- i a] beto.) Ob sredah v postu in v - i kvaternih sredah in kvaternih prednosti," za nazadnjake. Pravijo, "z duhom časa moramo iti naprej." Duh današnega časa je tak, da smrdi trideset milj v nebo. V duhu časa se vrši vse to klanje. V duhu časa od lakote umira po Evropi tisoče in deset tisoče ljudi. V duhu časa je svet pozabil na Stvarnika in Njegove zapovedi zato je zločinstvo v$ake vrste na dnevnem redu. Tako "naprednost" naj koklja brcne. Mi pa se ozirajmo na besede sv. Pavla, ki pravi: "glejte, kako bi varno hodil. Ne kakor nespametni, ampak kakor pametni. Odkupujte čas, ker dnevi so hudi." Vsak pameten človek pred križiščem na železnici postoji in pogleda. Nespametnik pa drvi naprej, neglede kam, največkrat v prerani grob. Toliko o tem. =t= # * Ali ste brali zadnje čase o ta-kozvani "Euthanasi"? Ta beseda pomeni "lahka," "mirna" smrt. Je pa v resnici nekako tako lahka in tako mirna tista smrt, kot je smrt obsojenca na električnem stolu ali pa na veša-lih. Danes so ljudje na svetu (to je tudi "duh časa"), kateri hočejo, naj bi se vse neozdravljive in stare in blazne kratkomalo na "lahek način" dejalo v smrt. Bog pravi: "Ne ubijaj!" Ti ljudje bi pa radi, radi usmiljenega srca, seveda, pobili vse, kateri niso za nobeno rabo več. Takih prismod je že toliko v Združenih državah, . da imajo svojo organizacijo. Ka-. c?ar pride do tega, da se bo to : smelo postavnim potom, takrat • bo luštno na svetu. Če se bo mož žsne naveličal, ali pa obratno, bo samo do zdravnika šel, mu do- . bro plačal, potem pa, iz samega j usmiljenja in ljubezni, poslal že-i no čez reko Styx, sam pa po lah. . ko pogledal za, drugimi mlajšimi, i V Nemčiji so baje pomorili zadnja leta na 10,000 ljudi na ta . način, ker niso bili za nobeno ra. . j bo več. Tako daleč pride človek, : kadar zapusti Boga in misli, da i jc sam svoj gospodar in odgovo- : ren nikomur. * * * » Francek je bil star šele štiri leta in ne prevelik prijatelj vode in žajfe. Mati bi ga bila rada pregovorila in zato mu de: "Kajne, da hočeš biti lep in . snažen bojsek?" "To hočem. Kaj bi se ne dalo i to doseči, če bi samo prah obri-) sali z mene?" i Taki otroci smo dostikrat odrasli ljudje. Z malim trudom, ali pa prav z nobenim trudom, bi radi dosegli velike reči. To se pa ne da, razen gobe, ki zraste kar na tihem Velika v par urah po • dežju. * * * "Povejte mi vi, ki ste poročeni že dolgo, ali je res zakon loterija," je vprašala mlada zaročenka starejšega oženj enega moža. "Loterija!? še malo ne. V lo-' teriji ima človek vsaj nekaj upanja," se je odrezal dedec grdi. * * * Zakon je mroda težak stan. Toda, kadar pridejo taki zaboj-čeki, kot so ga dobili pri Frank Zaletelu onile dan, takrat se pa vse pozabi. Nekdo celo trdi, da i otrok v mladih letih staršem ves trud bogato poplača z veseljem ki ga imajo znjim. Pri Zaletelo-vih so tudi dobili nekaj takšnega in so krstili za Lawrence Frank; Stric šimen Zaletel in teta Mary Legan sta ga spremila h krstu. Tudi pri Ralph Maverovih so veseli. T$m jih je razveselila Jacqueline Ann. Ime je dobila j sobotah, pa ga smejo jesti SA- 1 1 MO ENKRAT na dan. V petkih i i pc, nikoli in nikdo. če je v druži-' i ni eden tak, ki sme jesti meso en. 1 krat na dan v sredo in kvaterno soboto, potem ga smejo tudi vsi i drugi v tej družini jesti tudi ta- i ki, ki se morajo postiti. (Razu-j 1 Da se ne pozabi. . . Sirotti je najprej skušal pridobiti na svojo stran nekaj slovenskih duhovnikov, ki naj bi se udinjali fašističnim namenom, da bi tako napravil razdor med slovenskimi duhovniki. Hotel je, da bi dajali slovenski duhovniki otrokom verski pouk .v italijanščini. Toda ker mu to radi zavednosti slovenskih duhovnikov ni uspelo, je povzel druge korake. Pod krinko, da hoče preskrbeti italijanskim naseljencem duhovno pomoč, je nastavil na več slovenskih župnijah italijanske duhovne pomočnike. Ti naj bi dajali slovenskim otrokom verski pouk v šolah v italijanskem jeziku, ne samo v svojih župnijah, ampak tudi v sosednih. Tako so bili postavljeni slovenski otroci pod vpliv dveh vzgoj. Ena jima je bila podana v njih materinščini po slovenskem župniku, druga v tuje/n jeziku po italijanskem duhovniku. Naj navedemo par slučajev, kakšne posledice je rodila ta fašistična metoda. Italijanski kurat, ki je bil nastavljen v Tolminu, je pri veronauku nekega dne v januarju razlagal otrokom, da imajo slovenski duhovniki smrten greh, ker ne nosijo duhovniške obleke po italijanskem kroju. Kaplan Tagnin, ki je bil nastavljen v Ajdovščini za mladinsko organizacijo Balilla, je tako nagajal slovenskemu župniku, da je moral ta oditi iz župnije. Toda to se niti primerjati ne da s fanatizmom italijanskega. duhovnika v Standrežu, Pietro Tosolinija, ki je bi! radi nekih prestopkov suspendiran iz svoje italijanske župnije. Ta nevredni duhovnik je šel tako daleč, da je razkladal slovenskim otrokom v šoli, da prejem sv. hostije ni priznan pred Bogom kot vrednim, če jo da slovenski duho^ mejte, da post in vzdrževanje od mesa ni eno in isto. Kdor še ni 21 let star, ali je preko 60, se mora mesa vzdržati vsak petek, ni se mu pa treba postiti.) * * * Če se ti ni treba postiti radi dela ali pa radi starosti, potem si naloži kako drugo pokoro. Pojdi v cerkev k maši, če ti je mogoče, vsako jutro. Sv. maša je ponovitev one neizmerne pokore, ki jo je storil božji Zveličar mesto nas na križu. Pri svoji si to brezmejno zaslugo z navzočnostjo pri maši. Če pa k maši ne moreš, potem pa prihajaj k večernim pobožno-stim — k nauku in križevem potu. Premišeljevanje Kristusovega trpljenja, ti bo dalo moč, da boš tudi svoje križe lažje prenašal. Le vzdrami se. Morda si v preteklosti hentano malo storil. Naj bo letošnji post tak, da ti bo koristil za dušo, če tudi pri tem telesu kaj odpoveš. Saj ni, da bi moral želodec vedno nad teboj gospodariti. Daj enkrat duhu prednost in videl boš, kako srečen boš in kako vesela bo Velika noč zate. Le poiskusi, saj ni tako hudo in težko, kot si domišljaš. * * * V postnem času naj hrupne veselice, plesi in drugo tako, preneha. Javno se moramo zahvaliti vodstvu našega Narodnega doma, ki v postnem času ne pusti plesov v dvorani. Vem, da nas imajo radi tega nekateri, ki sami sebe smatrajo za višek "na- vnik in če jih ne obhaja italijanski duhovnik, ne prejmejo vredno Sv. Reš. Telesa. Na veliko soboto je nesel pismono-ša Bazilij Štanta blagoslovit velikonočna jedila k slovenskemu duhovniku in ne k Tosoliniju. Tosolini je to smatral kot razžaljenje njegove osebe in ga je zatožil na državno oblast. Pismonoša, ki je imel štiri majhne otroke, je bil na velikonočno nedeljo radi tega odpuščen iz službe. Ko so cerkveni oblasti to naznanili, se ni zganila. Šele ko so civilne oblasti sprevidele, da bo to dovedlo do več slabnega kot dobrega, je bil Tosolini pozvan, da odide iz tega kraja. po starem atu od mamine strani (Jakob Rožman) in stare mame po ate,ju (Ana Mauer.) Tej sta priči Thomas Martinšek in Mary Rožman. H krstnemu prerojen ju v otroka božjega je prišla tudi mala Elaine (Helena) železnik hčerka Anton železnika in Mary rojene Tomažič. Peter in Rose Hren sta priči njenega spreobrnjenja. Vsem naše čestitke in poklon. * * * Sneg siplje iz neba, kot bi hotel ves na enkrat pasti in zagrniti zemljo, veter pa skuša z vso svojo močjo, da bi mu zabranil. Taka burja je pri nas v Cleve-landu danes, ko to pišem. Tam doli v solnčnati Floridi pa se še-tata Mr. in Mrs. Joseph Košak, da se malo odpočijeta od svojih gostilniških poslov pri katerih, kakor mi je pravil Jože, sta delala po celih 15 do 16 ur na dan. To se razume, da človek ne more iti kar naprej kot kak stroj. Zato jima privoščimo potrebnega počitka potem pa naj še za nas prineseta nekaj vreč sonca in gorkote. * * * Prosim, ali smem tudi jaz poseči v to pasjo debato, ki se je zadnje čase vnela? če bi smel, bi rekel; pes, na svojem prostoru — doma — je O. K. Toda, če pa ti pride sosedov pes kremplje brusit na tvojo mlado solati-co in moraš gledati kako letijo uboge solatice po zraku ali pa zreti, kako ti namaka pravkar posajena drevesca, to je pa hva-dnik. Takrat bi pa človek naj boljšega in najlepšega psa lahko z največjim veseljem zadavil. Prav tako bi se mi ne smilil, če bi kedo ženski, ki liosi psa vnarečju, ga potegnil ji iz i^bk in ga vrgel ob tla, da bi ostala samo še lisa na tleh od njega. Drugače pa imam pse rad. Kar pa se tiče mačk, je pa vseeno ali poslušaš mačji koncert na plotu za hišo ponoči ob treh, ali pa moderno "jgodbo" v dvorani. Radi tega ne pričakujemo prevelike rabuke proti mačkam. Thats ali. ' * * * Tem potom se hočemo zahvaliti vsem, kateri so pri odprtiji cerkvene dvorane, zadnjo nede ljo večer, sodelovali. Plesalke so bile izvrstne. Zdelo se mi je pa, da so bile one večji dekleta bolj slabo opravljene za zimo. Dr. Perkotove hčerke so se odlikovale s svojo gibčnostjo in naši šolarji so se prav fino postavili v svoji zanimivi igrici. Hvala vsem skupaj zlasti pa šolskim sestram, ki so imele veliko opraviti s tem programom in pa E. Kenikovi orkestri, ki je skrbel za godbo. Prav lepa hvala pa tudi ljudem tako obilno udeležbo. Dve novi igri se pripravljata. Slovenska bo šla čez dile še pred Veliko nočjo. Angleška, zelo lepa igra, v kateri bo precej novih "zvezd," pa pride na dan prvo nedeljo v maju. Lahko bi igrali poprej, pa nočemo delati konkurence Narodnemu domu, ki ima vse nedelje v aprilu že oddane. Prva nedelja v maju je naša. * * * Necoj je nauk in križev pot. Prosim, ne pozabite tega. Ob petkih bo govoril Fr. Slapšak o sv. obhajilu. Ob nedeljah večer bo govoril Fr. Oman o zakramen tu sv. pokore. Ob torkih večer pa bo angleška pridiga o zakonu. To bo imel Fr. Baznik. Pridite! * * * Ne pozabite na sejo pomožne akcije, ki se vrši v nedeljo popoldne ob 3 v Slov. narodnemu domu. Vsi zastopniki raznih društev in drugi, naj se snidejo. Je' čas, da se nekaj stori, če je resnica, da tam toliko pomanjkanje trpijo in resnica je to. Na Grškem, kjer so jim istotako vse pobrali, tisoči lakote umirajo, tako pišejo angleški listi, v Sloveniji ne bo veliko boljše. Pokažite v nedeljo koliko je zanimanja bednim v pomoč. * * * Zopet je odšlo več naših fantov k vojakom. William Bobnar, Frank Hrovat, Frank Blatnik so se odpeljali pred par dnevi in pravijo, da bodo že pokazali Hitlerju in njegovim pristašom, po čem so krogle v Ameriki. Vsem odhajajočim želimo srečnega po-vratka. Let us know where you are, so we can write you at times. mo dam', da sel bo delal basta in pika. Vinko Godina,P«; Iz Euclida Waterloo Camp ob 25-letnici Odločeno je bilo, in tako tudi bo — vse mora biti zadovoljno in veselo. Taka je parola članstva za nedeljo zvečer, 22. februarja. Priprave so malone vse skončane, vrste posetnikov strnjene — le vse še napeto in nestrpno čaka nedelje zvečer, ko društvo Waterloo Camp 281. W. O. W. dobi " v svoje roke" obe dvorani Slov. Del. Doma. Takrat zadoni veselja alarm po celem Collinwoodu, in mesto da bi se razkropili na vse strani zgodilo se bo obratno — vse bo drlo v dvorano! Kako bi pa ne, ko bo pripravljen tak banket, ki se prične to-5no ob 6:30 zvečer v spodnji dvorani. Postrežba bo najlažja in najboljša le ako sledite prijateljskemu pozivu in nasvetu — bodite točni na mestu ob določeni uri. Kuhinja je v najboljših rokah, blago oskrbovano tako, da je vse garantirano, ne preostaja drugega kot da prinesete dober apetit s sabo pa bo šlo "kot po žajfi." Urejeno je pa takale glede druge zabave: Banket v spodnji dvorani, zabava za naše mlade v gornji dvorani. Prične se te zabave točno ob 7:30, mi spodaj pa kakor bo že naneslo. Mladim je določena vstopnina za 35c. Oh ja, pili bomo in peli, pa tudi en mal se zavrteli ob dveh godbah — Malovasich Blue Jackets in Krištof Bratje. Vabil bi na vso moč, ampak razumnim ljudem je ■jadosti namigljaj kaj pride, kdo prireja in — "treščili bomo vsi skupaj v dvorano" — pa nič za to, kar pridite, boste videli ka- gmo se lQ_ si'! b 1 a?ga Meltona- Tulil J'e in >g?J v .0koli sebe> ko smo ga se-°d t1'?1^0 ** morali ; Pa še Winnetou in iin5Serysta mu morala poklekni ^ na stegna, da smo mu kon- S^^BttornJe.nog. P ° imdi dv°jne golenice. na kil traj 80 bili podšiti s ten- > %iade7ar 6 ^^ P°magala 'rfhir:- Podlogo. V s Petn sem našel ovitek • n'dttih ajSt tis°č dolarji v do- Cr n°Stnih PaPirjih> v ;1 Aw;mpa dva ovitka in v vsa-inei>alt,Petdeset tisoč dolarjev r £ S^h funtih. iZac# %t0n n.vee kHčal pa oč. ■„ tAie s!?PiIe> besno je gledal. rin' te dobili tale denar?" __ 1 a s t p v » „ »i i * "P0;j., ' sem ga vprašal, >Rl drl Cte k vragu!" se je za- toP^^2veaeS,ne ne bodete niče" bi^ "Vam k biti^na" °mo že odPrli usta! fCozi11'' teiftfgv 0 vas opozarjam, da ■kli^5 ^izijsk P°Sebno imenitno za bi^ona^3 častnika, če dobi ia * ."Ba^ ro0'Nite',. "ad0 —? Tepsti me v f V t. ■ ,ste,^?" 0rej odkod je denar icil"1®"1. "Nig n j palete;, e Povem, pa če me ubi-I "Da lo, <»! :a PravlVam ne smejem! Prav v »"• !ega oda ne Potrebujem va-je H°VOra' sami vemo, od-oži^ičnn nar" Le potrdilo bi ? To % ' 12 vaših ust." in H^^^te, če ste res tako pa ^ "2 bl.' „5° Petsta prejela vsak J< et tisoč dolarjev kot — !' JonatPrisleParieni dedišči inici T11 v .IT ,Vama je delež iz- da ,» "IW3al se je ^JW^et tisoč'dolarjev -! S?0gre za milijone—! iS.„i:'hit'., a sva se zadovoljila z lelJ0 j ' ✓ K še več sta pre- «C?Tti80č je sa" ,ia * v skni ' ker se vam je zelo mudilo iz ''^ster!^'' kako ste duhovi- Sj&^J.«*, petnajst ti- Denar jevedno - le PH.slepa.jen %>■ Si tTiH'8te mu vze,i v, t ^in pa še de- ,«■ K, ' t'soc." ste se! Denar je tu^ ^N-^^e! Vas bomo tu j % bodete resnico go- p' jj, »tej. v, Sh v'' SNu stopite doli h nV> držite šop gibč-P^-^Palici" J\ ^ tem smo obrnili Vlii^Aej 62ah k lestvi. povedali, či-, "bJevrniM.sem»a vprašal, ' askrtal. "Le uda- V v tisto vam povem, 1C Kdo se bo bal k\>S 8tei . gro^enj! Nas Nič nam ne more- SATAN IN ISKARIOT Po nemikem isrlrnlka K. Hay* "Pa moj sin!" "Ne zanašajte se na njega!" "Nimate ga! Da ga imate, bi ne popraševali mene po denarju!" ; j *f!;|f "Mogoče. Pa ker imamo vas, nam bodete vi odgovorili. Udarite, master Vogel!" Goslar je pnijel za palico, zamahnil pa udaril. Melton je stisnil zobe in ni črhnil. Umetnikova šiba je bila premalo občutljiva —. Njegove mišice so bile pač le vajene nežnih gosli in lahkega loka. Pa je pristopil Emery. "To ni nič! Naš mali master Vogel nima pravega mozga kosteh! Dajte palico meni! Stavim, da mu odprem usta!" Že kar pri prvem udarcu Angleža je Melton zatulil, palica je presekala kožo. In ko je drug udarec vsekal v golo me so, je zakričal: "Stojte!. Povedal bom!" "No —! Tistih petdeset tisoč —1" "Tisti so moj delež na dediščini." "In petdeset tisoč ste jih vzeli bratu?" "Ne!" Dobil je dva taka krepka udarca, da je zatulil: "Da! Njegovi so!" "In tistih petnajst tisoč?" "Tiste sem si prihranil v Tu-nisu." "Laž! Emery!" Emery je udaril in stari je tulil: "Stoj —! Da, bratovi so! Vse veste! Nehajte!" "Lepo! Spoznali ste, da vam znamo razvozlati jezik! Sami ste krivi, če vam bo ježa vzbujala nekoliko neprijetna čutv-stva!" "Kaj—? Jezdili bomo?" "Da! Nemudoma bomo odrinili." "Kam?" "Bodete že videli." "Čemu —? Saj imate denar —! Bodite zadovoljni! Pustite me pri miru!" "Ste znoreli, master? Vas da bi pustili —?" "Dobili ste, kar ste hoteli, in zvedeli, ker ste hoteli! Kaj potrebujete še mene?" "Še vprašate —? Gonil sem vas po divjem zapadu radi umorov v Fort Uintahu in v Fort Edwardu, iskal sem vas po Tuniziji, umorili ste Small Hunterja, zbežali v Zedinjene države, si prisleparili milijonsko dediščino, čez morje sem prišel za vami, preganjal sem vas po prerijah sem v Skalno gorovje—in ko sem vas končno končno vendarle dobil v pest, pa pravite, naj vas pustim pri miru! Vaše besede so res blazne!" "Ubiti me mislite?" "Ne. Tisto prepustimo rablju." "Vsi vragi —! Sodni ji me' mislite izročiti? Kakor tisti-krat v Fort Edwardu?" "Da! Le da mi topot ne bodete- več ušli! Poskrbljeno bo za vašo varnost!" "Bodite pametni, master! Kaj imate od tega, če visim?" "Nič, čisto nič, tisto je res. Ampak vkljub temu morate viseti! Kajti le vaša smrt mi daje jamstvo, da nikomur več ne bodete škodovali." "Pa dobro! Odkupil se vam bom. Denar vam nudim, mnogo mnogo denarja!" "Saj ga nimate več!" "Dediščino še imamo!" "Neumnost !# Tisto dobimo tudi brez vas! Vaše življenje je zapadlo sodniku in krvniku, pregrešili bi se zoper božjo in človeško postavo, če bi vas izpustili. In zato pojdete z nami! Sod-niji vas bomo izročili." Besno je zakričal: (Dalje prihodnjič) Jugoslovanska vojska Po vsakem napadu na Nemce se srbski nevidni oddelki umaknejo 'vi planinska zavetja R. Maillard Stead Vojni dopisnik "The Christian Science Monitor" Washington, D. C., 2. februarja (JCO) — V prevodu prinašamo članek ameriškega časopisa o jugoslovanski vojski, ki pod vodstvom vojnega ministra generala Draža Mihajlo-viča vzbuja občudovanje v vsem svetu: London, 2. februarja (CM) — Londonski krogi, ki so v stalni zvezi z "nevidnim" bojiščem v Jugoslaviji, pravijo, da srbska "neredna" vojska uničuje nacijske tanke, letala in pehoto s sijajno vojno umetnostjo napadanja in umikanja. Glavno prizorišče njihovih napadov je južnozahodni predel Srbije, kjer se doline, kakor odtiski prstov neke orjaške roke prepletajo med mogočnimi gorami. Ob vsaki strani gorskih grebenov so ozke doline in tesni, zavarovane s strmimi stenami. Tu so majhne, trdožive vasice, kjer vojska generala Miha j loviča nahaja zavetje, če treba. Tako Jugoslavija nadaljuje borbo. Bivanje in prehrana ljudi v teh utrdbah ne povzročate preglavic, ker so molžje navajeni živeti trdo. A planinske vasi jim dajejo vse, kar imajo. Pač pa je težko vprašanje zalaganje s strelivom. Trije razlogi za uspeh Dejstvo, da je to vprašanje sedaj rešeno, se razlaga s tem: 1. Oddelki generala Mihajlo- morejo doseči svojega cilja, uničiti jugoslovanski odpor, ujeti generala Mihajloviča in uničiti njegovo vojsko, jih Nemci^ z maščevalnimi dejanji skušajo prisiliti k prodaji in mučijo prebivalstvo v mestih in neusmiljeno požigajo vasi in mesta. Zadnja poročila pravijo, da so mesta Rudnik, Kraljevo in Gornji Milanovac porušena do tal in da so tisoči žena, otrok in starcev bili pokla-ni. Pozneje so bili Nemci prisiljeni nasloniti se na bolgarsko pomoč. Poročila pravijo, da je bilo izbranih sedem bolgarskih divizij za nadzorovanje v Južni in Južnovzhodni Srbiji. Dalje pravijo vesti, da so te čete bolj človeške in dobrohot-nejše v primeri z naciji in iz njihovih besed je mogoče razbrati, da prav malo verjamejo o tem, da so na strani zmago valca. Prmikanje nemških čet Nemške čete vse bolj zamenjujejo Madžari, Bolgari in najemniki Kvizlinga-premijerja generala Nediča. Glavni del preostale nemške vojske je sedaj v okolici Beograda General Simovič, bivši predsednik jugoslovanske vlade v Londonu je dejal našemu dopisniku, da bodo Nemci uničili Beograd s topovi in letali, če se Mihajlovič ne bo prodal. Zdi se, da Nemci nameravajo umakniti iz Jugoslavije čim več svojih čet in pustiti le poveljstvo popolnoma nemško, ki naj bi razpolagalo z mešano zased-no vojsko osišča. . Vesti pripovedujejo, da se ge-., neral Mihajlovič, katerega de- vica so pri številnih napadih na Nemce zaplenili mnogo vojaških potrebščin, 2. Ker je velik del teh čet v resnici kos redne jugoslovanske vojske in ne zasebnikov, kot je bilo nekoč v Rusiji, je ta del vojske pri umiku v; planine s seboj odneseP f'-velike zaloge streliva in jih skril v varna zavetja. 3. Puška v hiši je stara jugoslovanska navada. Torej je bilo tudi nekaj zasebne rezerve streliva in orožja, čeprav so mnoge med temi puškami bile bolj dragocene kot starina kot pa strelno orožje. Vojna umetnost generala Mihajloviča je v tem, da se izogi-Da pravih borb z velikimi in odlično oboroženimi nemškimi oddelki in udarja samo na slabih mestih, pred spopadom z močnejšo silo pa izkoristi prikladno okolico in se umakne. Pred vsakim napredovanjem kazenskih ekspedicij osvojevalca se Jugoslovani umaknejo v planine in Nemci so prisiljeni stopati v nenadne borbe v nerodnih okoliščinah. Malokatero noč prespijo mirno. Kadar planejo v napad, morajo navadno ugotoviti, da sovražnika ni več. Naciji se maščujejo Ker z vojaškimi sredstvi ne la bodo dobila mesto v zgodo ■vini junaštva čim bodo znana v svetu, sam osebno udeležuje borb, ogleduštva in' organizacije neomajnega jugoslovanskega odpora. Pripoveduje se, da Mihajlovič često preoblečen hodi v zasedene kraje in posedajoč po kavarnah posluša pogovore nemških častnikov, čeprav so Nemci razpisali veliko nagrado za vsako vest, ki bi pomagala do ujetja ali usmrtitve. V času med prejšnjo in seda-nj'o svetovno vojno je bil Mihajlovič vojaški odposlanik v Sofiji in učitelj v beograjski vojni akademiji. Dolga leta so jugoslovanski vojaški, krogi o njem vedeli, da je borben človek in v začetku vojne ga je kralj Peter II. povišal za generala. General Mihajlovič je organiziral svoje sile na zdravih vojaških temeljih. Njegovo delovanje je presenetljivo in nenavadno. Generalni štab ima svoje sile razporejene in sodelujoče, razpolaga z nekaterimi motoriziranimi edinicami, topništvom in motornimi kolesi. "Nezasedena Srbija" Uradni pepat generala Mihajloviča ima napis "Nezasedena Srbija." Tajni kurirji pinašajo poročila s tem pečatom v tujino. Mihajlovič nima tankov in letal, vendar so nedavno prišla poročila, da so jugoslovanski letalci s tajnih letališč v zahodnem delu Srednje Srbije obstreljevali in s strojnicami napadli nemške čete v raznih krajih. Letala so bila angleškega, nemškega in ruskega izvora. Kratko, osvojevalec ne more početi vsega, kar bi hotel. Zdi se, da morajo Nemci in Italijani imeti najmanj šest divizij v Jugoslaviji. Položaj teh divizij je zelo negotov. Njihovi vojaki izven barak niso varni, če niso v večjih skupinah, železniške proge in mostovi lete v zrak, prometa ni več, ceste niso varne. Živijo v večni negotovosti. Nemci se na vse načine tru dijo, da bi porabili proti generalu Mihajloviču kvizlinge. Glavno njihovo orožje je Nedič. Toda zaradi previdnosti Nemci kvizlingov ne oborožujejo preveč. Lahko bi se obrnili proti njim. Čeprav so z velikim hrupom naznanjevali uspeh njihovega delovanja, se je stvar čisto ponesrečila. Kvizlinffov-prostovol jcev je malo Premijerju Nediču so Nemci dovolili novačenje 40,000 mož, a poklicu je odgovorilo komaj 4000, največ je med njimi bivših orožnikov in policajev, da si zagotove vsakdanji kruh. Nič bi Nemcem ne bilo bolj povšeči kakor napad hrvatske vojske na Srbe. Vendar se Hrvati rajši upirajo osvojevalcu doma, čeprav njih ozemlje ni pripravno za vojskovanje* kakršno je v Srbiji. Hrvatom se je posrečila gospodarska vojna proti osišču. Kmetje delajo površno in neradi. Ne marajo nositi pridelkov naprodaj. Posledice so razvidne iz zadnjih poročil o zagrebški tržnici. Od 15.-24. oktobra —ko so voditelja HSS dr. Vla-dimirja Mačka tretjič zaprli in poslali v prisilno taborišče v Nemčijo — je število volov naprodaj padlo od 520 dne 15. oktobra na 72 dne 24. oktobra, svinj od 1,050 na 42 in konjev od 1500 na 241. Po vsem tem je jasno, da je general Mihajlovič in njegova vojska vprašanje, ki ga osišč-no zverinstvo.v Jugoslaviji ni moglo rešiti. -o- SPECIALS Friday — Saturdav Fresh Roll Butter, lb. 38c Mixed Sizes Eggs, Doz. 33c New. Dried Roman Beans, 3 lbs........29c Good Cooking Potatoes, 10 lbs.............19c Good Quality Pork and Beans, 41-lb. Cans .25c Quaker Farina, 210c Boxes....... ,15c SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. HE-0674 BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati, oči. da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. ; Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju j vida in umerjanju očal. Zadovoljni bo-J ste v vsakem oziru. EDWARD A. HISS I lekarna—farmacija In optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave. Slika, ki jo čaka ves Cleveland, začne v soboto "Dekle iz Leningrada" Impozanten doprinos neprimernemu pogumu ruske žene v boj u. Tudi kratka slika v barvah "Ballet Russe De Monte Carlo" Penn Square Theatre, Euclid in E. 55. St. V sob in ned. od 2 pop. naprej V delovnikih ob 7 zvečer GOSPODINJA PRI SVOJIH OPRAVKIH—PEČ SAMA KUHA Po celodnewiem delu v trgovini v mestu, ne bo prav nič skrbelo Mrs. Edward Morgan, kdaj in kako bo pripravila večerjo za moža in tri sinove, kajti v svoji kuhinji ima novo električno peč, ki avtomatično deluje brez najmanjše,hibe. Ko se na večer vrne z dela, je večerja, ki jo je pristavila v peč pred-no je odšla z doma, vsa kuhana, da je lahko kar postavila na mizo. Vsako jutro, predno odide Mrs. Morgan na delo, postavi v'avtomatični kuhalnik ali v peč meso in zelenjavo ter sploh vse, kar namerava servirati za večerjo družini. Če postayi jedila v kuhalnik, tedaj se to lepo polagoma kuha, če pa dene v peč, tedaj pa je avtomatični grelec i;ako pripravljen, da o pravem času prične dajati gorkoto, da se tako jed prične kuhati o pravem času. V vsakem slučaju je 'ahko brez skrbi, du ji ne bo treba zadnjo minuti hiteti s pripravljanjem večerje. Mrs. Morgan si vselej napravi jedilni list za cel teden naprej in pravi, da je družina zelo zadovoljna z jedjo. Morganovi žive na 970 E. 218. St. Mr. Morgan je dobro poznan slikar. Jezik, ki ne pozna besede vojna Je ljudstvo, ki prave vojne nikoli ni poznalo. Najboljši dokaz je to, da v njegovem jeziku ni izraza za-vojno. Eskimi so to ljudstvo. Morda je zemljepisna lega njihovih dežel vzrok, da nfrso sosedje nikoli čutili poželenja do njih, morda pa tudi podnebje, ki hladi pač sproti vse vroče nagone. " MALI OGLASI Pri nas dobite V petek in soboto dobite prt ncs sveže jetrne in krvave klobase no 8 centov komad, domače kisle zelje po 8 centov funt, domače sveže klobase 26 centov funt, izvrstne domače suhe klobase in Izpa zaloga doma soije-nega in prekajenega mesa. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Posebno nizke cene Oxydol, Rinso, Chipso, Ivory Flakes, (large) 2 za............43c Ivory Soap, 2 za ....................19c P & G Soap, 5 za ..................23c Sweetheart Soap, 4 za ........19c Sladkor, 2 ft. za ....................15c Sveže jajca, ducat ................35c Kava, 3 ft. za ........................65c 500 gal. olja, kupite sedaj čista mast, 2 ft. za ................29c Teletna za peč, funt..............23c Teletna za pohat, funt..........27c Round steak, funt ................35c Ribe za postne dni Očiščeni piščanci do 3 funte težke Se priporoča Louis Oswald 17205 Grovewood Ave. Dohodninski davki Letos mora izpolniti vsaka oseba, ki dela, vsak grocer, mesar, gostilničar, lastnik resta-vranta, slaščičarne in drugih podjetij ter vsak profesionist— davčno polo. Za dobro, točno in zaupno postrežbo, pridite k Marian Mihaljevichu 6424 St. Clair Ave. vsak dan od 9. zj. do 7. zvečer. (Jan. 28. Feb. 5, 13, 20, Mar. 4, 12) ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. <>016 St. Clair Ave. Telefon: ENdlcott 31« Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR G102 St. Clair Avenue HEnderson 1126 PREMOG — COKE Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj. WHITE WAY COAL CO. 3S58 SUPERIOR AVE. HEnderson G177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE 3IREBU5NE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE M imamo v polni zalogi. Pošiljamo C tudi po pošti. a MANDEL DRUG CO. H 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. iXXxxxi: xx^xxxxxxxxxxxxxzxx" Oblak Furniture Co. I TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 661" ST. CLAIR AV«, HEndersoa 2978 GAY INN 6933 St. Clair Ave. Godba in ples vsak petek in soboto . . . Najboljša pijača ENdicott 8811 (Fri. -x) Delo dobi Išče se voznika-prodajalca, ki je voljan dela; mora biti oženjen in vešč slovenskega jezika. Ako je podjeten lahko napravi lep denar. Vprašajte pri Ideal Dairy, 1365 Addison Rd. (45) Naprodaj Pr6da se hiša za eno družino, 5 sob, vse spodaj. Hiša za eno družino, 6 sob, 3 spodaj, 3 zgo-rej. Hiša za 2 družini, 5 sob spodaj, 5 zgorej; moderna; vse v dobrem stanju. Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) Peter Rostan Painter & Decorator Barva hiše, sobe in dvorane. V zalogi imamo vsake barve in stenski papir. Cene jako zmerne. Se priporočam. 449 E. 158. St. KEnmore 0620-J (Jan.31,Feb.6,13,20) RUDY B0ŽEGLAV VINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! Pozor, hišni posestniki! Kadar potrebujete pri hiši delo pri popravljanju streh, žlebov ali pri fur-nezu. se zanesljivo obrnite name. Delo garantirano, cene zmerne. FRANK KURE 16021 WATERLOO RD. KEnmore 7192-J BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 Grocerija in mesnica naprodaj Proda se grocerija in mesnica na glavni cesti v slovenski naselbini v newburški okolici. Ja-kn nbsežen promet. Dohodki ne manj kot 81,500 na teden ali več: se lahko še dvigne. Najemnina jako nizka; najemninska pogodba za dolgo. Jako pripravno za Slovenca. Za nadaljne in- = formacije pokličite . S A. Jelercic DI 5020 ali DI 1046 podnevi ali zvečer (4S)|| Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue MIIIUilllllUlillllMIIIIIMIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllMlilllllinillllllllllilUHIIIIK^ | POLE ZA DOHODNINSKI DAVEK I E vam točno izpolni E 1 WM. J. KENNICK V URADU NA 984 E. 63. ST. Uradne ure: Vsak dan od 4 do 6 popoldne; ob torkih in četrtkih do 3; = v sobote popoldne od 2 do 8. = Za druffe ure pokličite telefon št. HE 2383. = i = Tisti, ki imate posestva, si lahko mnogo davka prihranite, če so vaše pole = ; ~ natančno izpolnjene. E ..................................................................min?. BUILD AND BEAUTIFY prej po ulici. Ura je udarila pol petih in mladi advokat j« pospešil korak, ker se je bal, da bi bil pozen. Pri Chandore-jevih je našel družbo Jacqueso-vih prijateljev že zbrano. Ko je vstopil, so ga presenetili njihovi potrti obrazi. "Slabe novice?" je vprašal z oklevajočim glasom. "Najhujše, česar smo se bali, se je zgodilo," je odgovoril markiz de Boiscoran. "Sicer smo to v naprej videli; vendar nas je, kakor vidite, presenetilo kakor strela iz jasnega." Mladi advokat se je udaril z roko po čelu ter vzkliknil: "Torej je sodišče odredilo razpravo!" Markiz je samo sklonil glavo, kakor bi mu bil glas odpovedal. "Stvar je še tajna," je pojasnila Diana, "in da smo jo izvohali, se moramo zahvaliti našemu zvestemu Mechinetu." Diano je prekinil prihod sluge, ki je naznanil, da je večerja servirana. Družba je odšla v obednico. Toda zaradi potrtosti se nikomur ni ljubilo jesti in če bi ne bilo Diane, ki je pokazala izredno energijo, bi bil pogovor vedno na mrtvi točki. Od nje je Folgat zvedel, da se je stanje grofa Claudieuse resno poslabšalo in da bi bili že poklicali k njemu duhovnika, če se ne bi temu odločno upiral doktor Seignebos, ki je izjavil, da bi utegnilo najmanjše razburjenje bolnika umoriti. "In če umrje," je pristavil g. de Chandore, "bo s tem vse za- temi potepuhi, kadar je treba glumiti! Saj je minulo komaj dvanajst ur, odkar je mož prispel v Sauveterre in vendar pozna tukajšnjo pokrajino tako dobro kot Trumence sam in tukajšnje narečje mu teče, kakor bi bil preživel tu vse svoje življenje! Celo za Chandorejeva vrtna vratca ve." "O, to okoliščino pa lahko pojasnim," je odgovoril Folgat. "Ko sem Goudarju pripovedoval o stvari, sem najbrž omenil tudi vrtna vratca v zvezi z Me-chinetom." Medtem ko sta tako kraml jala, sta dospela v Narodno ulico. Tu sta se ustavila in Maglo-ire je dejal: "Samo nekaj besedi, preden se ločiva. Ali ste res odločeni, obiskati grofico Claudieuse?" "Obljubil sem." "Kaj ji nameravate povedati?" "Ne vem. To bo odvisno od tega, kako me bo sprejela." "Kolikor jo jaz poznam, vam bo enostavno ukazala oditi, čim prečita pismo." "Kdo ve? Ampak naj se zgodi karkoli, jaz bom imel zavest, da se nisem izognil dolžnosti, kakor mi jo je narekovalo srce." "Bodi, toda bodite previdni in ne dajte se razjeziti. Ne pozabite, da bi nas prepir z njo prisilil, spremeniti edini obrambni načrt, ki nam obeta uspeh." "Bodite brez skrbi." In moža sta si segla v roke ter šla vsak svojo pot, Magloi-re proti domu, Folgat pa na- igrano. Javno mnenje, ki je že zdaj nahujskano proti Jacque-su, bo postalo neutolažljivo." Večerja je bila naposled končana in Folgat je stopil do Diane, rekoč: "Gospodična, ali mi zaupate za nekaj trenutkov ključ od vrtnih vrat?" Diana ga je zavzeto pogledala. Za las je manjkalo ROMAN "Rad bi govoril z nekim detektivom, ki mi je obljubil svojo pomoč." "Kaj je tu?" "Danes zjutraj je prispel." Diana mu je brez ugovora izročila ključ in folgat je odhi-tel na vrt. Ko je ura v zvoniku tretjič udarila, je Goudar, z violino pod pazduho smuknil na vrt in brez da bi pozdravil mladega advokata, jezno zabrundal : "Cel dan izgubljen! Cel božji dan, kajti jaz nisem mogel ničesar storiti, dokler nisem imel prilike, govoriti z vami." Folgat ga je skušal potolažiti s tem, da je pohvalil njegovo izvrstno masko. Ampak detektiv se ni zdel dovzeten za pohvalo. "Prava reč!" je godrnjal. "Koliko pa bi bil detektiv vreden, če bi se niti maskirati ne tovo trepeta ob misli na to, da bi jaz utegnil v samoobrambi povedati resnico. Vem, da bi tajila in da si je tako gotova svojega vpliva, da je prepričana, da bi moje obdolžitve ne mogle škodovati njenemu imenu: Vzlic temu se ne more veseliti spričo misli na možni škandal. Kdo ve, ali bi nam ne pomagala najti izhod, da bi preprečila tako monžost? Kaj, če bi eden izmed vaju, gospoda, pri nji poskusil svojo srečo?" Folgat je bil mož naglih dejanj. "Napišite mi nekaj vrstic, s katerimi me boste predstavili in jaz bom poskusil." Jacques je sedel ter napisal na listič popirja: "Jaz sem povedal mojemu odvetniku gospodu Folgatu vse. Reši me in jaz ti prisežem večno molčečnost. Geneviva, saj me ne boš pustila poginiti, ko veš, da sem nedolžen? JACQUES." "Ali bo to zadostovalo?" je vprašal ter izročil pismo odvetniku. "Da. In jaz vam obljubil, da bom obiskal grofico v teku prihodnji osem in štiridesetih ur." Blangjn je postal nestrpen in odvetnika sta se morala posloviti. Ko sta stopila iz jetni-šnice ter šla preko trga, sta opazila nekega potujočega mu-zikanta, za katerim je šla skupina dečkov in deklic. Mož, oblečen kot berač, je igral na razglašene gosli in pel neko znano popevko. Ko^je uzrl odvetnika, se je napotil k njima, pomolil klobuk predenj, kakor bi za milodar ter ga vprašal: "Kaj me nespo znate?" Advokat je bil presenečen. "Vi tu?" je vzkliknil. I "Da, jaz. Danes zjutraj sem j prispel sem in čakal na vas, | kajti govoriti moram z vami no-j coj ob devetih. Počakajte me j pri Chandorevih in odprite mi* i mala stranska vrtna vrata." I Nato se je pokril, spet zaig-»ral na gosli, zapel ter počasi odšel dalje. XIV. Sloviti sauveterrški odvetnik je bil spričo nenadejanega srečanja mnogo bolj presenečen nego Folgat. Kakor hitro je odšel potujoči muzikant dalje, je vprašal svojega mladega kolego: "Ali poznate tega človeka?" "Ta človek," je odgovoril Folgat, "ni nihče drugi kot detektiv, ki sem ga najel in o katerem sem vam že govoril." "Goudar?" ' "Da, Goudar." "In vi ga niste spoznali?" Mladi advokat se je nasmehnil. "Ne dokler ni spregovoril," je odgovoril. "Goudar, kakršnega sem prvič srečal, je bil dolg in suh kot preklja, golobrad in na kratko ostriženih las; ta le potujoči muzikant je pa videti manjši in čokat, obraz ima poraščen z gosto brado in njegovi lasje so dolgi in gladki. Kako bi ga človek spoznal v ti va-gabundski opremi in z goslimi v rokah, pojočega provincijal-110 popevko?" Tudi Magloire se je nasmeh-ljal, rekoč: "Čudovito. Profesijonalni igralci so prave reve v primeri s "Za božjo voljo!" je vzkliknil Jacques. "Vidim, da se zavedate važnosti tega dejstva. Zdaj mi pa povejte, ali ste streljali s to puško med časom, ko je bila očiščena in časom, ko ste vžgali eno patrono, da ste mogli sež-gati pisma grofice Claudieuse? Ce ste to storili, tedaj ne velja več o tem govoriti. Ce pa niste, tedaj mora biti ena cev očiščena in vi ste rešeni." Jacques je nekaj časa naporno premišljeval, skušajoč se domisliti, kaj je počel s puško; nazadn je je odgovoril: "Zdi se mi, da sem zjutraj istega dne streljal na nekega zajca." Magloire se je spet zmračil. "Spet usoda!" je vzkliknil. "Toda počakajte!" je vzkliknil Jacques. "Jaz sem si gotov, da sem podrl zajca z enim strelom. Potemtakem sem izstrelil samo eno cev. Ce sem rabil isto cev v Valpinsonu, ko sem delal ogenj, sem varen. Prepričan sem, da sem rabil desno cev, kajti vsak lovec tako rekoč instinktivno najprej izstrel desni naboj." Magloirejev obraz je še bolj potemnil. "Na golo domnevo se ne moremo opirati in zidati," .je dejal, "kajti če bi se zgodilo, da bi se izkazala za napačno, bi nam to postalo nedvomno usodno. Ampak ko vam bodo na razpravi pokazali puško, si jo oglejte, da mi boste mogli povedati, kako stvar stoji." Odvetnika sta se še posvetovala o raznih podrobnostih obrambe, ko je pomolil glavo skozi vrata ječar Blangin ter ju opomnil, da je čas, da odideta, kajti vrata ječe da se bodo vsak čas zaprle. "Samo še pet minut, moj dragi Blangin," je prosil Jacques, prijel oba odvetnika za komolce ter ju odvedel v kot, kjer je zamolklo spregovoril: "Nečesa sem se domislil, gospoda, kar se mi vidi zelo važno. Jaz sem prepričan, da mora grofica Claudieuse zelo trpeti, odkar sem jaz v ječi. Brez ozira na to, kako je prepričana, da ni zapustila nobenih sledi, ki bi jo utegnile izdati, go- Obletnica razprodaje pohištvi l Ob priliki petletnice naše trgovine vam nudimo z111" / ne cene na vsem blagu. ( 2 KOMADA ZA SPREJEMNO SOBO preje $105.00, sedaj samo ) 3 KOMADE ZA SPALNO SOBO §120.00, sedaj samo ...................... ) 3 KOMADOV ZA KUHINJSKO SOBO (Breakfast Set) \ preje $29.59, sedaj samo ................. ............................................. ( GRAND PEČ, preje $92.95, sedaj .................... .........................................S6P / WHITE ŠIVALNI STROJ, preje $79.50, sedaj .................................. ) ZENITH RADIO, preje $89.95, sedaj .................................................... / Imamo polno zalogo modrocev, fedrov, postelje, preproge, sv6''"1 i) sploh vse potrebščine za vaš dom. \ Lahka mesečna odplačila. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE )6104St^lairAve^_________ Praznovanje 25 letnice Društvo Waterloo Camp, št. 281 W0W BO PRAZNOVALO 25-LETNICO OBSTOJA V NEDELJO, 22. FEBRUARJA - Z BANKETOM IN ZABAVO » |Mf v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. Volneni plaids i & Shetlands j za vaš spomladanski \ ) Suit ^^ s Banket se prične ob 6:30 zvečer v spodnji dvorani zabava pa ob 7:30 v zgornji dvorani. Gadba: Krištof bratje in Malovakič Blue Jackets VSI STE PRIJAZNO VABLJENI Misty Plaids— Pastel Shades— Smart Stripes— NAZNANILO LEGALNI PRAZNIK je v pondeljek, 23. februarja, 1942 (Praznovanje Washingtonovega rojstnega dne) Clearing House Banke Moda zahteva lepoto in uporabnost za 1942 Ukrojeni za uporabo in lepoto! Obleke za nošo... za igro... za delo! Vse volnene obleke iz "misty pastel piaid" blaga... z novimi, gladkimi linijami... ukrojenimi "jacketi"... lepo izdelanimi polnimi krili! Mehki Shetlands... z ukrojenimi "jacketi," tesni ob pasu ... nabranimi krili... v beige, powder, rdeči, rožasti in aqua modri barvi. Mere 10 do 18 za žene in dekleta. Tudi po moškem stilu ukrojene pisane obleke (suits), mere 18 do 38. The May Co. Basement ne bodo odprte za poslovanje na ta dan The CLEVELAND CLEARING HOUSE ASSOCIATION "Sls*! fmk} ■V ------VELIKANSKA ■ Y^-- 8-DNEVNA ATRAKCIJA ❖TISOČERO CVETLIC v polnem H cvetu napolnjuje glavno areno. ■ »J.-HISA MOJIH SANJ," v polni H meri, umetniško opremljena. ■ *CVETLI£NI IN "ZMAGOVITNI" ■ VRTOVI, izobraževalni oddelki I in razstava hiine opreme. I >J»OCARLJIVE NOVE IDEJE za I * boljše življenje. I c« SPLOŠNA VSTOPNINA ■j federalni davek dodaten Ure: siboto, 21. feb.. 2.-11. zvečer; v nedelje in vse druge dni od 10. zjutraj do II. zvečer. Ml POPRAVLJAMO VSE! Ali potrebuje vaš radio, ledenica ali pralni stroj popravila? Ce je to res, pokličite nas. Garantirano delo, po najnižjih cenah! MANDEL HARDWARE CO 15704 Waterloo Rd. ODPRTO ZVEČER IVanhoe 6632 -'•J'--"PRI BELEM KONJIČKU" v nedeljo, 22. februarja ob 3:30 popoldne v SND na St. Clair Ave. Zvečer igra Louis Trebarjev orkester. ■ Vstopnina za igro 50 centov; zvečer 35 centov, vštev&i j SiiiMHiiniiiiimiiiitJiffliiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiami......mi«..........................................................................................uiiiiiiiNiiiuiiiiiiiiiiioiiiiiiuiiianniiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiu^^.......lini.....umom...............................................................................cm.........Mlini.......niiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiciiiiu.....ntn.......umu.......iiiiniimiiimiuiimiiiiiii"11"1" v H k THE MAY CO S | Pos I^basemeint; 1! v* ........i M i dajemo in izmenjavamo Eagle znanike J j1011 znal? Ampak meni je to zoprno. Toda semkaj pač nisem mogel priti brez da bi prikril svojo identiteto kot detektiv, ker bi potem vsi bežali pred menoj, ali pa bi me nalagali da grdo. Zato sem se moral poslu-žiti te zoprne maškarade. Sreča, da sem imel nekoč šest mesecev glasbene šole. Potujočega muzikanta namreč nihče sumljivo ne gleda in lahko ho- di, koder se mu poljubi, lja ljudi, jih prosi za mil«1'1 ter se povsem nedolžno z1 mi pomeni o različnih stff in tako zve od njih, karkoli' če. (Dalje prihodnji) -o-- ? Tekom zadnjih 2500 leti« jlo na svetu nič manj kot' ' vojn.__