1 UBUDnl pTSCSn ▼ ^OvOVTTIL.
Leto LXV«, št. 87
Ljubljana, ponedeljek 18. aprila 1932
Gena Din i.—
iznaja vsais dan popoldne, lzvzemđi nedelje in praznike. — Inseratl do 80 petit
aOin 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 8.—, večji Inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovora, mseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 6
Telefon 8t. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 8126
PO D K U2N1GE:
MARIBOR, Grajski trg fit. 8____CELJE, Kocenova ulica 12. — i"eL 190.
NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. et. 26.    JESENICE Ob kolodvoru 101. --
Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani fit. 10.351.
VODE ŠE VEDNO NARAŠČAJO
Poplave ob daljnem toku Save, Dunava in Tise zavzemajo katastrofalen obseg — Celo beograjski kolodvor je poplavljen — Največje
poplave v zadnjih desetletjih
Beograd, 18. aprila.   Iz poplavnega
ozemlja prihajajo čim dalje bolj alarmantne vesti. Dočim so vse glavne reke v svojem gornjem toku že padle in je nevarnost poplav v teh pokrajinah minila, v svojem spodnjem toku zaradi trajnega deževja vse reke še vedno naraščajo, zaradi česar zavzemajo poplave vedno večji obseg.
Najbolj kritičen je položaj ob Savi, Dunavu in Tisi. Savn je od Bosanskega Broda dalje pa vse 1o izliva prestopila bregove in poplavila na tisoče in tisoče hektarjev najrodovitnejšega polja. Voda je tako zelo narastla, da niso pomagali niti najboljši in najbolj trdni nasipi. Z velikimi žrtvami je bilo v zadnjih letih popravljenih in deloma na novo zgrajenih na stotine kilometrov nasipov. Vpoštevajoč zadnje katastrofalne poplave leta 1924, 1926 in 1929, so bili vsi ti nasipi zgrajeni skoro za pol metra višje, kakor pa je takrat znašal najvišji vodostaj. Proti vsemu pričakovanju pa so vode letos zaradi poznega snega še mnogo bolj narastle, tako da je vdrla voda preko nasipov. Zaradi tega so se nasipi na mnogih krajih tako razmočili, da so se popolnoma porušili,
tako da je bila vodi odprta pot na plo-d o vi ta in večinoma posejana polja. Prizadeta niso samo neštevilna sela, marveč tudi mnogi veliki in utrjeni kraji, kakor Sremska Mitrovica, Šabac, Bosanski Čamac in mnogi drugi.
Pazljivosti oblasti se je zahvaliti, da katastrofa, ki povzroča sicer milijonsko, če ne celo milijardno škodo, ni zahtevala tudi še človeških žrtev. Ko so začele vode nevarno naraščati, so oblasti ukrenile vse potrebno, da so bila ogrožena sela pravočasno izpraznjena. Zaradi tega je bila rešena tudi vsa živina. Pač pa bodo uničena vsa polja, ki so poplavljena. Ker stoji voda že par tednov, bodo uničeni tudi vsi posevki. Ponovna obdelava teh polj pa tudi ne bo mogoča, kajti predno se bo voda zopet odtekla, bo že poletje, vrhu tega pa bo vse zasuto s peskom in kamenjem.
Po zadnjih poročilih Sava še vedno narašča in bo naraščanje trajalo še štiri do pet dni. Pri Beogradu je dosegla voda že tako višino, da je sinoči poplavila celo kolodvor, dočim so vse hiše ob obali izginile pod vodo. Na zemunski strani sega voda vse do železniškega tira. Ob izlivu se je Sava z Dunavom pre-
tvorila v ogromno jezero, ki sega daleč tja na zemunsko polje. To je največja povodenj, kar jih je bilo zabeleženih v sadnjih 50 letih. Včeraj so oblasti mobilizirale vse prebivalstvo vzdolž Save, Dunava in Tise, da pomaga pri gradnji zasilnih nasipov, da se tako preprečijo še nadaljnje katastrofe.
Koliko iznaša škoda že dosedaj, se zaenkrat ne da še niti približno oceniti. To se bo videlo šele takrat, ko se bo voda zopet odtekla. Po splošni cenitvi je poplavljenih dosedaj okrog 200.000 oralov posejanega polja. Porušenih pa je več sto seljaških domov in nekaj objektov, ne vštevši škodo, ki jo je povzročila voda ponekod na železniških nasipih. Prav občutna bo tudi škoda, ki jo povzroča povodenj na cestah. Mnogo cest, ki so bile šele preteklo jesen na novo urejene, je pod vodo, tako da bodo uničene kanalizacije, številni mostovi in druge cestne naprave.
V ogrožene kraje so poslale oblasti na pomoč vojaštvo, ki se z vzgled no požrtvovalnostjo trudi rešiti, kar se še rešiti da. Tudi za prehrano beguncev je preskrbljeno. Zelo pa primanjkuje krme za živino.
Evropa protestira
Protest nemških kulturnih delavcev proti nasiljem raa
kedonstvujuSčih v Bolgariji
Sofija, 18. aprila, r. Znana nevro-kopska afera, ki so jo makedonstvuju-šo! kljub splošnemu nezadovoljstvu holga-rskeffa prebivalstva hoteli potlačiti z izmišljenimi odkritji Todorja Petrova Cirića proti našim oficijelnim zastopnikom v Bolgariji in proti našim oblastem, ni ostala neopažena v inozemstvu. Tako objavlja list levega krila zemljedelske stranke »Pladne« pod naslovom »rTvropa protestira«, članek, v katerem navaja, da so največji nemški znanstveniki,   književniki in javni
delavci, med katerimi so Einstein, Tho-mas Mann, Kerin Mihaelis in drugi poslali predsedniku bolgarske vlade Mii-šanovu brzojavko, v kateri izjavljajo, da smatrajo bolgarsko vlado odgovorno za zločine makedonstvujuščih, ki so z ugrabljenjem treh občinskih odbornikov Iz Nevrokopa ponovno potrdili, da vrše v Bolgariji nasilstva, s katerimi ne dovoljujejo nobeni bolgarski stranki, da M nastopila pri volitvah v petriškem in čustendilskem okrožju.
Pokolj meti makedonstvujuščimi se nadaljuje
Poskusen atentat na predsednika makedonstvujuščih v Burgasu
Atentatorja so prijeli in zaprli
Snfija, 18. .ipnla r. V petek dopoldne jc bil sredi Burgasa pri belem dnevu Izvršan atentat na predsednika bolgarske makedonske organizacije V. Stumbova, pristaša Vaaiče Mihajlova. K Stumbovu sta prišla dva Makedonca, kri zavrta v Aj-hajlu, s prošnjo, naj bi v neki zadevi posredoval pri oblasteh. Nato so se vsi trije podali v mesto, kjer je nenadoma pristopil k Stumbovu neki moško ter ga začel s repo gledati. Ko ga je Stumbov vprašal, kaj hoče, je namesto odgovora izvlekel revolver in ga naperil na Srumbova, Pred-
no pa je oddal strel, sta se spremljevalca Stjumbova vrgla nanj ter ga razorožila. Pri tej priliki je napadalec oddal dva strela, od katerih j« eden prevrtal plašč enega izmed obeh Makedoncev, z drugim strelom pa se je napadalec sam ranil. Na Hce mesta so nato prihiteli policaji, ki so atentatorja aretirali. Zove se Dimitrije Hrastov, rodom iz Gumenee ter je znan pristaš Protogerova. V bolgarski javnosti se ta dogodek živahno komentira in vse se zgraža nad početjem makedonstvuju-šoih, ki se ubijajo že med seboj.
Reichsbanner ne bo razpuščen
Državni notranji minister je na zahtevo fiindenbiirga odločil, da Reichsbanner ni državi nevarna organizacija
Berlin, 18. aprila s. Državni predsednik Hindenburg* je poslal državnemu notranjemu ministru Gronnerju pismo v katerem gu opozarja, da je izdal odlok o razpustu narodno-socialističnih napadalnih oddelkov, ker je bil poučen, da je ta korak z ozirom na politični položaj in zaradi očuvanja državne avtoritete neobhodno potreben. Medtem pa je dobil v roke tudi dokaze, da obstojajo slično urejene organizacije tudi pod okriljem ostalih strank. V izvrševanju svojih dolžnosti kot nadstrankarska oseba mora sedaj zahtevati, da notranje ministrstvo — če se to dokazi verodostojni — postopa enako tudi proti tem organizacijam.
To pismo državnega predsednika je razumljivo vzbudilo med desničarzL kakor tudi med levičarji znatno pozornost. Levica smatra, da je državni predsednik storil ta korak pod vplivom, ki je naperjen proti Reichsbanner j a, dočim izraža desničarsko časopisje svoje zadovoljstvo nad tem, da mora za vse veljati enaka pravica. V zvezi s tem se zatrjuje, da bo grof Westarpp že na prihodnji seji narodnega sveta stavil predlog za razpust Reichsbannerja.
Berlin, 18. aprila. AA. Ko je notranji in vojni minister Gronner prončil Hinden-burgovo spomenico o razpustu vseh vojaško organiziranih oddelkov in formacij« je ugo-
tovil, da Reichsbannerja ni treba razpustiti, in je ta svoj sklep tudi objavil. Gronner je samo izjavil, da zahteva od Reichsbannerja, naj prekliče vse odredbe, ki jih je to republikansko društvo izdalo v obrambo pred Hitlerjevimi napadalnimi oddelki. Doznava se, da je Reichsbanner že sam in Iz lastne inicijative izdal take odredbe.
Berlin, 18. aprila. Državni notranji minister dr. Gronner je v članku obrazložil
svoje stališče v vprašanju prepovedi narodno-socialističnih napadalnih organizacij in eventuelnega razpusta Reichsbannerja in Stahlhelma. Povdaril je, da ne more osvojiti zahteve po razpustu Stahlhelma in Reichsbannerja, ker se te organizacije ne morejo primerjati z narodno-socialističnimi bojnimi foramcijami glede vojaške organizacije in ureditve funkcij. Pač pa je že meseca februarja odločno protestiral proti prizadevanjem Reichsbanerja, da bi nastopil kot varnostna policija. Ako se je Reichsbanner v zadnjem času dal dobiti za to, da bi dal svoje organizacije na razpolago za eventu-tuelna nasilstva, pričakuje od uvidevnosti njegovih voditeljev, da bodo v najkrajšem času zopet preklicali take ukrepe. Minister je končno izjavil, da namerava celokupno nemško mladino brez razlike stranke združiti v športnih organizacijah.
Bančni blagajnik poneveril 150.000 Din
ATonv Sad, 18. aprila č. Pri podružnica Prve hrvatske štedionice v Novem Sadu so ugotovili večje poneverbe, kri jih je zagreši blagajnik Robert Alfred. Pred par dnevi je prišla v podružnico neka klijent-ka in hotela dvigniti 60.(500 Din. Ko so j.i sporoči I:, da je ta denar že pred dnevi dvignila in ji pokazala potrdilo, so ugotovili, da je podpis ponarejen. Pri rnadatj-nem pregledu knjig so dosedaj ugotovili: poneverbe v višini 150.000 Din. Blagajnik Alfred, ki je zadnje čase živel zelo razsipno, je pred par dnevi vzel dopust tn odpotoval v Slovenijo, od koder je pršlo pismo, v katerem priznava poneverbe. Kzr s»e na brzojavni poziv direktorja, naj se Ijena policiji, ki je izda]a za njim tiralico. Ijena policiji, k je izdala za njim tiralico.
Iz vojaške službe
Beograd, 18. aprila p. >Vojni list< objavlja večji ukaz o imenovanju oficirjev. Za komandanta stana štaba dravske drnl-zljske oblasti je imenovan pešadljski kapelan I. klase Hldajet Repovac.
Kako rešujejo Grki svojo valuto
Atene, 18. aprila. Gospodarska kriza je postala v Grčiji tako akutna, da resno ogroža tudi grško valuto. Razna nacionalistična društva so pokrenila sedaj akcijo za zbirko zlata v svrho okrepitve grške valute. V široki javnosti je naletela ta akcija na velik odmev. V teku včerajšnjega dne so nabrali za več milijonov razne zlatnine in celo cerkve in samostani so ponudili državi svoje dragocenosti. Danes se bo vršila konferenca med finančnim ministrom in atenskim nadškofom glede organizacije cerkvene zbirke.
Protifašistične manifestacije v Varšavi
Varšava, 18. aprila. Sinoči se je vršila v narodnem gledališču premiera komada »Sto dni Mussolini ja«. Gledališče je bilo nabito polno in je bilo navzoče tudi vse osobje italijanskega poslaništva s poslanikom na Čelu. Kmalu po pričetku predstave pa so se pojavili na galeriji demonstranti, ki so metali letake in pozivali k borbi proti fašističnemu sistemu. Kjub intervenciji policije so trajale demonstracije vso predstavo, ki so jo morali zaradi tega par krat prekiniti. Policija je naposled demonstrante razgnala in več ljudi aretirala. Demonstracije so se po končani gledališki predstavi nadaljevale po varšavskih ulicah še pozno v noč.
Pogrešano italijansko letalo
Dunaj, 18. aprila. Včeraj je startalo na celovškem letališču italijansko sport, letalo >LAEQ« za polet na Dunaj. Start se je izvršil gladko, toda letalo do sedaj še ni prispelo na Dunaj in ga kljub vsestranskemu poizvedovanju tudi še niso našli. Domnevajo, da je letalo zašlo v viharje ter da je moralo kje v planinah zasilno pristati, če se ni celo ponesrečilo. V letalu sta se nahajala dva italijanska športnika.
Mussolini o Podunavju
Mussolini se odločno izreka proti Tardieu jevemu načrtu o uvedbi preferenčnih carin, ker bi bila oškodovana Italija v svoji trgovini s podunavskim! državami
Berlin, 18. aprila, d. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je objavil v berlinskem »Borsen - Courierju« članek pod naslovom: »Rešite podunavsko Evropo«, v katerem pravi med drugim:
»Rešitev se mora najti, ker je petero podunavskih držav danes v stanju finančne in industrijske stagnacije, ki jih je spravila skoro na rob prepada. Po vojnem premirju je obstojal ves čas v srednji Evropi nemiren in negotov položaj. Nove države so na kraju svoje odporne sile in gledajo v brezupno bodočnost, če se ne bo dosegla ureditev nirhovega gospodarskega sistema.
Razpad stare avstro-ogrske monarhije je zasledoval namen, da se zadovolje politične želje raznih delov monarhije. Pri tem žal nI razmejitev novih držav upoštevala gospodarskih razlogov. Sedaj je prišel čas, da se postavijo podunavski narodi na lastne noge, ker je gospodarski ustroj Evrope odvisen od uspešne obnove srednjeevropskih držav. Usoda teh 20 milijonov ljudi je zvezana z bodočo usodo vse zahodne civilizacije.
O francoskem podunavskem načrtu je izjavil Mussolini, da je Francija izdelala sistem preferenčnih carin med podunavskimi državami, ki pa more ustvariti nepremagljivo oviro za druge države in trgovino ostalih sosedov, med katere spada tudi Italija, s čemer bi se ustvarila nova vprašanja, dočim bi ostala stara še nerešena. Razen tega bi bile prizadete tudi druge male države s sistemom preferenčnih carin. Tako bi biJi Bolgarija in Grčija neposredno odrezani od vseh trgovinskih možnosti s sosednimi državami, Čeprav potrebujeta slično gospodarsko obnovo. Italija jc pri vsem podimavskem vprašanju zelo prizadeta ter je dokazala očitno svojo željo za obnovo dežel, ki so bile pred del avstro-,ogrske monarhije. Kot najbližji njihov sosed je bila tudi pravo moč en dedič Trsta m Tri-denta po njeni razdelitvi. Italija je razen tega najboljša odjemalka Jugoslavije, od katere je L 1930 kupila blaga za 705 milijonov lir, dočim je Jugoslavija prevzela le za 262 milijonov lir italijanskega blaga. Trgovinska b-Hanca je bila za italijanske sosede vedno zelo ugodna in vsi predlogi za izpremerabo
teh odnošajev, bi Jugoslavijo zadeli mnogo bolj občutno kakor Italijo. Tudi druge podunavske države beležijo ugodno trgovinsko bilanco z Italijo. Češkoslovaška, Avstrija, Madžarska in Rumunija kupujejo vse manj od Italije, kakor pa ji prodajo. Rumunija je leta 1030 kupfla le za 162 milijonov lir blaga od Italije, ki pa je od nje prevzela blaga za 500 milijonov. Kljub temu. da obstoja torej v normalnih časih primanjkljaj do 3 milijard hir, je Ita4ija pripravljena pospeševati načrt, ki bi pomagaj podunavskim državam zopet do proč vi ta. Kot jasen znak tega svojega mišljenja je Italija sklenila že finančne in trgovinske dogovore, ki imajo namen pomagati tem državam ir. njihove gospodarske stagnacije. Vprašanje je zelo zapleteno zaradi naravnih rivalitet in sovražnih čustev iz predvojne dobe. Ugodno znamenje je v tem, da priznavajo vse države absolutno potrebo vzpostavitve gospodarskega ravnotežja.
Stimson v Ženevi
ženeva, 18. aprila, a Ameriški čriarr-ni tajnik Stimson je sptrcjol naetopn.Jta VVoiffovega urada in mu irnazal med drogom upanje, da bo prišel t erik. z ^ocHnK mi evropskimi državniki. Posebno Hi ga veselilo, 6e bi prišel v zvezo z državrnta kanoelarjem Brunnngom. Na vprašanja, kaj priča kujejo v Ameriki od hranmsko konference, je raj a vil Stimson, da bd neuspeh te konferronoe brez drama tudi ▼ Ameriki hzrvaA največje renzoča nanje Državni tajnik je zaključil izjavo, da presoja bodočnost nemškega naroda s najbolJftJm* nada mi.
Nov Tardieujev načrt
Ženeva, 18. aprila, a* Vrhodni MHwM Franciie so wmh*la, kakor m je izvedelo. Tardrierujovo odsobnost m trenutna poJkv žaj na razorožitveni konferenci za tn. da so v ohliV kolektivnega koraka tajtvttl svojo pomisleke proti fr&nooa&oosnu podo-na-vskemti jvačrtu. Hkrati so baje zantomii širšo podlago tega gospodarskega nacrta, s Čemer so mfsKti v prvi vesti na sodekv vanje Nemčije in Italije. Tardseo je baje na te ugovore obljnbfl, da bo flfempioj pred'K'/r. nov načrt, vendar pa se boje, da tudi ta Tzoremenjena načrt na bo dcdbal pristanka Nemčije 4n rta&je.
Amerika se zateče k inflaciji?
Z izplačilom bojevniških certifikatov bi se povišal obtok
bankovcev zadve milijardi
Newyork, 18. aprila. AA. Po pisanju finančnega urednika lista »Newyork Eve-ning Times« pričakujejo v Wall-Streetu, da se bo vlada kmalu zatekla k politiki inflacije, da poveča kupno silo tistih, ki bi se z inflacijo neposredno okoristili. Sodijo, da bo metoda inflacije sestajala v tem, da se bodo certifikati, izdani bivšim bojevnikom, izplačali v novcu, to pa bo za
državo pomenilo izdatek več kot 2 mffc-jard dolarjev.
Po poročilih iz Washingtona se aH, da ni prav nič nemogoče, da bi kongres sprejel zakonski predlog o certifikatih tudi proti predsednikovemu vetu. Mislijo, da bi že skrajna inflacija, ki se časovno sklada s paniko v ameriških Zedinjenih državah, mogla povzročiti ukinitev zlate podlage.
Trocki se pogaja r. Stalinom
London, 18. aprila, s. Po vesteh <jl Carigrada zatrjujejo v turžkih fcrogfh, da »o se med Stalinom in Trockim začela pogajanja za sporazum. Stalin je baje ponudil T ročk emu možnost, da se vrne v Rusijo.____
Avtomobilska nezgoda pri Planini
Rakek, 1«. aprila.
V petek popoldne okrog 16. se je pe-loal z avtomobilom Iz Planine proti Rakeku zastopnik kemične tovarne i* Most pri Ljubljani, Oton Kralj po trgovskih posHn. Nekako sredi med Planino ln Rakekom, kjer vodi državna meja blizu ceste, je pod nezavarovano cesto do 8 m globoka strmina Prav ta na ojstrejšem ovinku je avtomobilu naenkrat počila srednja vzmet, se zapičiia v cesto in v trenutku je vrglo vozilo 6 m globoko pod cesto.
Prisotnosti duha g. Kralja, ki je takoj vstavil stroj, da po bliskovitem padcu ni še dalje deloval, se je zahvaliti, da ni izgubil žrivJjeoda on tn zastopnik tvornice cikorije >Farvorit< g. Prane Breznik, ki se je tudi toxU v ponesrečenem avtomobilu. Bila j« uajvečtfa nevarnost, da bi se uigal
bencin aH pa bi se avto prevrnil m b<
ob potnika lahko odnesla najhujše poškodbe. Ako avtomobil ne bi bdi obstal se na strmini, bd zdrknil r vodo, ker je od narasle Pivke ves avet pod vodo visoko preplavljen.
Avtomobil, ld se je seveda močno pokvaril, je znamke >Wanderer< in je prevozil že blizu 300.000 km. Pet dni pred nezgodo pa je bil generalno popravljen ln pregledan ln je bila bržkone posvečena večja pažnja le motorju, manj pa vzmetem, ki so bile tudi te defektne ln niso v»iržaie napora slabih cest.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2 28«.02—2299.38. Berlin 1337.82—1348.62. Bruselj 790.66 do 794.59.   Curih    1007.36—1102.86, London
212.83_214.43,   Newyork ček 5619.76 do
5648.01. Pariz 222.81—223.93, Praga 167.00 do 167.86, Trst 289.50—291.90.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9, Pariz 20.30, London 19.40, Newyork 514 in pol. Bruselj 72.06, MIlan 26.42 in pol, Madrid 30.60. Amsterdam 208.50, Berlin 122.10, Sofija 3.72, Praga 15.22. Varšava 57.60, Bukarešta 3.07.
9tnus z.
SLOVENSKI   NAROD«, dne 18. aprila 1932.
Stev k/
Vrata našega Jadrana
Izprehod pa Sušaku pred
Kriza tudi
Sušak. 17. aprila. Govori se, da je lepo v Parizu, Ženevi, Monte Cariu in o tem ni treba niti dvomiti, saj bi sicer v teb zemeljskih paradižih ne bilo večnih konferenc, bi se tam ne opajale lepot žejne in kruha lačne pesniške veličine vsega sveta m še posebej iz Ljubljane. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je lepo še marsikje po svetu, pomislite, cek> v tuzemstvu, na naši rivijeri. Seveda se <rovori a tem tudi pri nas, toda žal oajčešče v zvezi s hotelskimi lepotami — in se te naše lepote nehajo s hoteli vred. Razumljivo je, da si je težko misliti rivijero brez hotelov, vendar pa moramo biti toliko objektivni, da priznamo: naša rivijera se prične že pn Sušaku in se seveda razteza tja do Albanije.
In Človeku ni treba niti mnoero domišljije, da mu je všeč že koj začetek rivijere, prva vrata rtašesra Jadrana, ter lahko sprevidi mimogrede v nekaj nrah, da je Sušak lepo obmorsko mesto. To ugotoviš prej kot opaziš hotele m pripadajoče rivijerske značilnosti.
Sušak se spušča proti morju po položnem, kraškem pobočju. Od severa ga zapira Kras, ta skalnata barijera je presekana ob Sušaku samo z ozko sotesko, po kateri hiti reka Rečina v morje in meji Jugoslavijo ln Italijo. NTa Sušaku je ta meja premostena z znanim mejnim mostom, ki si ga delita obe državi. Ljudje se ustavljajo na obeh straneh mostu ter poželjivo škilijo čez mejo kot otroci v cirkus, ko nimajo denarja za vstopnino.
Onkraj na Reki, ali Fiumi, cvili tramvaj. Nekoliko elegantnejši je na videz kot ljubljanski, a bolj oguljen. Vozi pa večinoma prazen, morda je v notranjosti mesta bolj zaseden. V tem pogledu Ljubljana poseka Reko. Nima pa Ljubljana karabinjer-jev, ki jih je toliko na Reki, da se jih lahko nagledaŠ tudi s Sušaka.
Vzdolž v Rečini do morja ni vkrcane nobene barke, le nekaj skromnih čolnov vidiš, kakršnih je tudi dovoli v Trnovem. Bregova Rečine preideta v morska pomola. Na levi strani Rečine ni usidrana nobena ladja, na desno stran pa prideš čez prvi most pod mejnim mostom ter si na ieveui bregu morskega kanala — rokava —, ki tu do nižje ležečega mostu meji obe državi. V tem rokavu, ki sega lahno zakrivljeno do glavnega pristanišča, so vsidrane na naši strani v nepretrgani vrsti lažje ladje, manjši parniki, vlačilci, jadrnice in manjše tovorne ladje. Mornarji praznujejo, ker je pač nedelja in tudi sicer ob delavnikih nimajo posebnega dela. ^Rivijero* je vendar tudi obiskala kriza, takšna trgovska pristanišča pa še posebno.
Glavno pristanišče je polkrožno; desna krivina tega    polkroga  se    razprostira na
začetkom tujske sezone — na rivijeri
vzhodno-južni strani Reke. Tam bo stalo tudi veliko skladišče, ki ga zgradi ljubljansko gradbeno podjetje ing. Dedek. Delavci so prispeli že pred tednom na Sušak. Barake že stoje ob bodočem stavbišču.
Pristanišče je polno ladij, da jih je celo težko prešteto, med njimi je največ srednje velikih luksuznih parnikov. Sezona na Jadranu se še ni pričela.
— Kdaj odplujete? vprašam mornarje, ki se dolgočasijo na krovu >Karadjordja<.
— Ove godine sigurno nećemo! odgovore veselo. — Nema posla!
Da. v pristanišču vse miruje. Samo manjši parnik ^Ljubljana: se odpravlja na pot in po pomolu se sprehajajo dekleta brez predsodkov, ki mečejo oči po brezposelnih mornarjih. Mornarji jih ogovarjajo pikro, zasmehljivo in jih kličejo po značilnih imenih. Zenščine se smejejo in seveda prav nič ne zardevajo. Sicer je pa mirno ter leno tudi morje, ki se le rahlo kodra in pritajeno pljuska ob obrežne skale. Na obzorju plava jadrnica. Nebo je pretežno oblačno in od časa do časa se vsiplje snop sončnih žarkov na sinjo morsko gladino, ki motno-srebrno odseva. Pod nebom vekajo galebi kot hripav dojenček in se spuščajo na morje.
Vzdolž levega brega Recine je promenada. Kostanji so že ozeleneli, pod njimi čakajo v dolgi vrsti avtotaksiji. Oflfcinstvo na promenadi ni nič kaj elegantno.* Skromni Dalmatinci, menda pristaniški delavci, se sprehajajo med neštetimi služkinjami, ki nestrpno mečejo oči okrog sebe in mežikajo, pa tudi drugih punčar je dovolj, ki jim pomlad in razne skrbi vznemirjajo kri. Hm, Sušak je pač že južnjaški.
V splošnem je Sušak zelo snažen, ceste so skoraj še čistejše kot v Ljubljani. Tlakovane so večinoma vse. Večina hiš je tri-, mnogo pa tudi štirinadstropih. Nikjer pa ne opaziš, da bi kaj zidali. Na ulici je mnogo manj elegance kot v Ljubljani. Gostilne so polne samo takšne, ki jih imenujemo v Ljubljani — vinotoči. Po olju in ribah diši. Nikjer pa ne vlada tako zidana volja kot v ljubljanskih gostilnah. V tem pogledu je Ljubljana temperamentnejša. Pred kakšnim barom lahko opaziš tudi deklino, ki stoji pomenljivo pred  odprtimi vrati.
Po krasni cesti, šet Kralja Petra L, ki se vije v serpentinah vedno više nad mesto, se dvigneš nad Sušak in se ti odpre krasen razgled na morje, ki zlasti krasno žari ob sončnem zahodu. Ob ti cesti cveto že češnje in drugo sadno drevje. Pomlad diha nad mestom, topel jug veje od morja, da je ozračje mehko in diši po morju.
Tu se torej pričenja rivijera. Toda malo tujcev jo >oznanja«. čeprav mnoni nemšku-tarijo v hotelu ^Continental«, kjer se koncentrira sušaška elita.
Vrtnarstvo v aprilu
Nekaj praktičnih nasvetov tistim, ki hočejo umito
vrtnariti
Ljubljana, 18. aprila.
V mesecu aprilu ima vrtnar največ dela v letu. Kolikor je v družini zmožnih za delo, morajo hiteti, da dopolnijo, kar je bilo zamujenega v marcu zaradi neugodnega vremena. Kdor ni že jeseni prekopal in po potrebi pognojU vrta, ko je za to najugodnejši čas, je sedaj težavno, ko komaj zmaguješ delo pri sadnih drevesih, saditvi m setvi ter še drugih delih.
Ko sadiš sadno drevje, postavi ga zlasti v ravnokar izkopanih jamah 10 cm višje kakor je prej rastlo, ker se za toliko se-sede. Pri pritlikavcih pazi, da ne zaide v zemljo tisto mesto na deblu, kjer je bilo drevo cepljeno. Saj je to dobro vidno po oteklini. Taltoj po sajenju zalij drevesa temeljito, da naplaviš zemljo v praznine med koreninami. Jeseni posajena drevesa in ta spomladi obrezi sedaj kratko na obliko, v kateri nameravaš drevo vzgajati. Ako natrosiš krog debla vsajenega drevesa nekoliko gnoja, se bo drevo bolje prijelo in odgnalo, ker gnoj zadržuje vlago v zemlji, zabranjuje tvorenje zemeljske skorje in oddaja drevesu tudi živež. Kadar so sadna drevesa na trati, okopaj krog debla 120 cm in večji kolobar ter če nisi že jeseni, pognoji vsaj sedaj. Zaradi zakasnele pomladi še vedno lahko cepiš po običajnih načinib sadna drevesa. Kadar bodo pa drevesa muževna  cepi za lub.
V aprilu se bude sadni škodljivci. Krvave uši se naseljujejo najraje na koreninskem vratu in na ranah po deblu ter na vejah. Izdajajo jih bele dlačice, da jih v kolonijah prav lahko zasačiš. Namazi jih z 10«% arborinovo mešanico v vodi, ali pa zmešaj v litru vode 2 žlici tobačnega izvlečka in 2 žlici mazavega mila ter namazi povsod, koder so se pojavile. Ob zgodnjih jutranjih urah obiraj gosenice in otresaj škodljive hrošče, zlasti cvetodere, ker dremotni popadajo na tla če streseš drevo. Poloviš jih, ako razgrneš pod krono prostrala. Naš najhujš4 sadni škodljivec je zavijač, ki ugonablja zdravo sadje v piškavo. Za vi jače ve bube prezirnu je jo v razpokah na drevesu uli pod starim lubom. Poslužuj se vseh sredstev, da bo na drevesih gladek lub. brez skrivališč. Ko dorasle sadje do orehove debelosti. letajo zavijačevi metuljčki od drevesa do drevesa in polagajo na vsak sad po eno jajčece. Pri peškarjih na muho, pri koščičarjih ob peci ju. Dokler ne bo zatiranje sadnih Škodljivcev splošno, bo zavijač vedno povzročal ogromno škodo. Da bo pridelek hrušk in jabolk lep, prost krastavega škrlupa, da preprečiš k od rano st na breskvah, ki se kaze v rdeče nabreklem listju in razne rje zlasti na koščičarjih. poškropi drevesa v aprilu, predno odžene jo, z 2% bordološko mešanico. V drugič poškropi po cvetju in kasneje še dvakrat v presledkih. 14 dni do tri tedne. Ako tej brozgi primešaš pri drugem in naslednjih škrop-lenjih še 60 gramov švajnfurtskega zelenila ali 150 gramov uranijevega zelenila ali Vz kg 3vičenega arzenijata, zatreš v veliki meri tudi za vi jača. Mala njegova goseničica, ki se takrat zleze, se ostrupi, fco ugrizne ostrupljen sad, da bi si nare-
dila pot vanj. Ker je breskovo listje občutljivo, škropi breskve po cvetju in kasneje samo s % % bordološko mešanico. Najbolj sedaj ob soku se prikazuje na koščičarjih bolezen smolikavost. To povzroča gnojenje s svežim gnojem ali s premočnimi dušikovimi gnojili, udarec ali zima. Ko zapaziš te smolnate izpuščaje, prerezi lub preko bolnega mesta enkrat ali dvakrat navzdol in speri z octom.
V topli gredi je precej opravka z zalivanjem, škropljenjem, pikiranjem in zračenjem. Zalivaj in škropi samo ob opoldanskih urah, ker rasUiruce v tem času ne prenašajo mokrote ponoči. Ako ni prostora za piki ran je v topli gredi, si v tem mesecu napravi zasilno mrzlo gredo. Dokler ne privadiš rastlin pod steklom zunanjemu zraku, t. j. da jih utrdiš z zračenjem, niso za nasad na prostem. Kako žalostno je videti na mnogih vrtovih presajene solate, kolerabice, paradižnike i. d., ki ne morejo prenašati zunanjega hladnejšega in bolj suhega zraka, ker so bile vzete, razvajene na vse ugodnosti, iz tople grede. V začetku t. m., letos najbrž kasneje, sejemo najrazličnejšo zelenjavo na prosto. Solato in kolerabe za poznejši večkratni nasad, da bo do jeseni pri rokah, sejemo vsakih 14 dni na male prostorčke. Proti koncu t. m. sej zelje, pozni ohrovt, brsteče zelje in brokole na prosto, pa ne pregosto, da se sadike ne pretegnejo. Ob koncu aprila sej nizki fižol, visok pride v zemljo šele proti sredi maja. Za naDiranje špargljev si nabavi dolg dletast nož, ne pa zakrivljenega, kakor ga ponekod imajo. Z nepravilnim orodjem pokvariš mnogo odganjkov. katerih ne moreš videti pod zemljo. Kar nisi uničil bramarjev ob po-panju vrta. nastavljaj jim pasti. To so cvetlični' lonci, ki jih do roba zakopljemo v zemljo in od teh položimo na tla dva ali več remeljnov. Bramor hiti ob remeljnu iščoč izhoda ter pade končno v lonec.
Ko izkale kapuznice, pa tudi repa in redkvica, bo nadlegoval mali brošček skakač, ki mu pravijo zemeljski bolhač. Odvračamo ga. ako posejemo to seme v senco ali vmes nekoliko solate. Tudi saje in cestni prah ter večkratno škropljenje na dan z vodo ga odvrača. Precej ga pa uničimo, ako poškropimo setev z 2—3% tobačnim izvlečkom. Ne trpi zemeljske skorje na gredicah, temveč rahljaj pogosto. Z bujno raščo in boljšim pridelkom te bodo rastline za to delo nagradile. Da bo pa to delo boljše in hitrejše opravljeno, pa tudi ugodnejši položaj za sestve, sej vso po-vrtnino na vrstice Ne prehlajaj rastlin z mrzlo vodo. temveč zalivaj le s prestano in na solncu ogreto vodo. če nimaš zidanega vodnega bazena, postavi si na vrt vsaj sod z enim dnom. katerega napolniš zjutraj za večerno zalivanje, zvečer pa za jutranje, ako je potrebno.
Nizke vrtnice razreši zimske odeje, visoke pa dvigni ter nekaj dni kasneje privezi h kolu. Tudi če pade toplina par stopinj pod ničlo, ne škoduje vrtnicam. Krone obrezi tako, da dobe lepo piramidalno ali okroglo obliko, šibke odganjke v kroni odstrani, šibkorastočim sortam prikrajšaj
mladike na 4—8 cm, močnorastočim, zlasti čajevkam, na 20—30 cm. in čeprav bujno rasto, tudi nad 30 cm. Plezalkam pa, ako jih nis' obreza! lani po od cvetenju, odstrani vse stare veje ter pusti po eno, dve ali več enoletnih mladik lahko v celi dolgosti, število mladik se ravna po rasti in moči plezalke. Ako nimajo plezalke dovolj enoletnih dolgih mladik, kar je vzrok preslabo obrezanje lani. pusti na dvoletnih vejah vzdolž kratke palčke z enim popkom. Da odpraviš sive koparje, ki so jih starejše vrtnice polne, namazi jih s 59fc arborinovo mešanico. Plesen, ki uničuje na vrtnicah cvetje in listje, zatreš, ako jih takoj po obrezan ju namažeš z žveplenoapneno brozgo. Poleti pa postupaj večkrat ob lepem vremenu z žveplenim prahom, kakor to dela vinogradnik pri vinskih trtah. Posadi pritlične vrtnice tako globoko, da pride cepljeno mesto kakih 5 cm nizko v zemljo. Pred sajenjem jih pa obrezi kratko na 2—3 popke.
Ravnokar posajenim visokim vrtnicam povij debelca z mahom ter skrbi s polivanjem, da bo vedno vlažen. Les vrtnic je jako porozen, se hitro posuši, zato ne odlagaj tega truda. Ko začno vrtnice odganjati,  lahko odstraniš mahovino.
Lepotičnega grmičevja, naj bo kate rekoh vrste, ne obrezuj spomladi, kakor se je ta razvada razpasla. To delo se opravlja pri posameznih grmičih takrat, ko od-cveto. Takrat tudi odstrani ostarele veje iz gošče v grmu. Kdor spomladi obrezuje lepotične grme, odstranjuje cvetje, katerega si čim več želimo. Spomladi in drugič koncem junija striži samo žive meje. da pospešiš zgostenje. Potaknjence lepo-tičnih grmov, ki si iih pred tokom nare-zal. pripravi lO—15 cm dolge in posadi jih v dobro zemljo, čim bo topleje, da si vzgojiš naraščaj. Posadi na rabate in v skupine marjetice, mačehe, spominčice, zvončnice, silene ,ako si jih posejal v juniju, juliju, kakor smo takrat priporočali. Za poletno cvetenje je pač najgotovejše, ako poseješ seme v toplo ali v mrzlo gredo, ker mnogo ne kalijo rade na prostem. Na stalno mesto pa posej mak. portulak. rezedico, kapucinke. ki ne prenašajo rade presajanja. Preglej gomolje dalij. Kar je zdravih ostalo preko zime, razdeli jih z močnim nožem na toliko delov, da ima vsak del vsaj en popek na koreninskem vratu, ker gomolji nimajo popkov kakor krompir. Predkali v topli gredi razen dalij tudi kane in kaladije, da bodo zgodneje krasile vrt. Iz predkaljenih dalij pridobiš tudi potaknjence za daljnji razplod. Trajnice očedi lanskih suhih stebel in okopaj jih. Ko je na vrtu vse obsajeno in posajeno, očisti trato, -pota pa posuj s peskom.
Lončnice znesi na prosto Čim se ni več bati slane. Obrezi jih in odrezke porabi za potaknjence. Ker pa je za ukoreničenje potaknjencev zunai prehladen in presuh zrak, posadi jih v toplo gredo ali pa v lončke in postavi jih na južna okna med šipe. Pred solnčnimi žarki zasenči potaknjence s papirjem, dokler ne začno rasti. Predno jih pa posadiš odreži vse liste katerih peclji segajo v zemljo, zgoraj jih pa pusti samo par Pri nageljnih, ki jih je večja množina, skrajšaj vse. Za potaknjence pripravi lahko peščeno zemljo. Obledele odganjke lončnic, ki so odgnali v mračnih kleteh zaradi prevelike toplote in vlage, odreži. Kar nisi presadil konec avgusta in v začetku septembra, presadi sedaj. Rabi pa se samo 1—2 cm večje lonce. Palme presajaj, ko bo topleje, ne smeš jim pa korenin krajšati. Dokler ne začno presajene cvetice v loncih rasti, zalivaj le po-malem, da se zemlja ne skisa. V podstavkih ne sme biti vode. To prenašajo le vodne rastline. Vabi ptice na vrt z nastavljanjem valilnic, mačko pa, ki jih strahuje, odstrani. J. š.
Koncert mladinskega zbora iz Trbovelj
Včeraj zjutraj ob 11. je mladinski pevski zbor iz Trbovelj pod vodstvom svojega pevovodje učitelja Avgusta Suligoja priredil v Unionu svoj drug letošnji koncert. Del pesmi je spremlja! pri klavirju učitelj Pertot.
Ze po prvem koncertu sem na tem mestu w*>sirno poročal o vrlinah tega edinstvenega pevskega zbora :n ne bi mi sedaj drugega preostajalo, kot iznova ponoviti in poglobiti svojo tedanjo pohvalno oceno. Mladi trboveljski pevci so v dobi med prvim m včerajšnjim drugim ljubljanskim koncertom nastopili še nakajkrat doma, priredili so pa tudi dva krasno uspela koncerta v Beogradu. Suligoj jc med tem časom svoje pevec še intenzivnejše in malodane do pičice natanko tz-vežhal, pesmi še bolj umetniško izpilil in izlikaL osvežil in izpopolnil svoj program z nekaterimi novimi skladbami ter dosegel včeraj v resnici tako ogromen uspeh, kakor se zamore ma lokat eri koncertni prireditelj letos dosedaj pohvaliti ž njim. Poleg socialnega momenta, ki je bi vzrok neverjetno velikanske udeležbe je bil za njo merodajen umetniški sloves zbora, ki si ga je ta na tako čudežen način ume! v najkrajšem času priboriti in u trd ti. Danes ta zbor ne potrebuje nobene široko-ustne reklame več; že samo njegovo ime bo v bodoče napolnilo vsako dvorano. Mladi pevci in njihova zares visoko umetniška izvajanja pa zamorejo zabeležiti še drugi, zelo važni uspeh. Dali so pobudo za ustanovitev in širok razmah novih mladinskih zborov, ki se porajajo drug za drugim po naših mestih ki manjših krajih, opozorili so na našo bogato mladinsko glasbeno literaturo, postavili so vzgojni pomen glasbe v osji ovni šoli na nova, uspešna pota. po me ti i vso staro, tako strašno suhoparno in neumetn ško pesem m metodo iz šol. Ta nova doba umetniške vzgoje, ki se je po srečnem naključju začela na pravem koncu, pri začetku, v osnovni šoli. mora vplivati na glasbeni pouk in njegovo reformo v srednji šol:, kjer mu je treba posvetiti več časa in to od prvega do zadnjega razreda, dalje pride visoka šola na konzervatoriju in tudi pre-potrebna muzikološka univerzitetna stolić«. Upajmo, da to ni muzika predaljnje bodočnosti.
G. šuligoj je. kot rečeno svoj program izpopolnil z dvema hrvatskima skladbama ZL Grgoševiča, s prav lepo zvenečo »Ko-ledo* in imenitno »O pok Jadam a«, ter s tremi srbskimi deli St. Mokranjca. izmed
katerih jc mojstrsko napisana, a tuda Čudovito dovršeno zapeta »Pazar živine« tvorila umetniški in pevsko-tehniški višek matineje.
Dvorana 1'niona je biLa po dolgem času pretesna za vse poslušalce. BiLi so navzoči n. pr. oficirji, zastopnik komandanta Dravske divizije, načelnik dr. Stare za bansko upravo. Likozair za mestno na-čelstvo, Gangl za Savez Sokola, zastopniki Prosvete, dr. m~!gelj za JPS. duhovščina itd. Bala je taka gneča, da je bilo zlasti deoi tu m tam slabo, a nepopisno navdušenje je premagovalo vse ovire. Med odmorom so akademiki emigranti z nagovorom poklonili zboru šop nagel jn v. Ploskanja brez kraja ih konca. Pevci so morali še in še dodajati, kar se pri nas pač redko dogodi. S kratka: Suligoj in njegov mladinski zbor sta dosegla ogromen umetniški tr umf in pevski rekord, ki ga ne bo kmalu kdo posekal. Kdo se bo lotil slično izvrstnega  mladinskega  orkestra? —č.
Senzacija v čipkarskem delu
Ljubijiana, 18. aprila. Benetke slove že od nekdaj po dragocenih delih. Čipkarski izdelki imajo tam bajne cene. ki jih zmorejo še vedno le dolarski princi in princese. Naše čipkarstvo navzlic vsem težkočam in krizam tehnično vidno napreduje. Dr/avn.i osrednji zavod za žcnsk: domači obrt v Ljubljani preseneča od 6as<a do časa našo ja vnos t z izredno lepimi izdelki čipkarske umetnosti.
Y izložbi tvrdke Maver v Stritarjevi ulici je razstavljena prekrasna zavesa, ki je pač višek čipkarske umetnosti. Narejena je rz najfinejše čipke v takozvani bruseljski tehniki. Delo je tako precizno izvršeno, da vzbuja po pravici občudovanje vseh mimoidočih. Delo je trajalo sedem mesecev. Razveseljivo je tudi nadalje dejstvo, da je zavesi naročena doma kn bo krasila dom neke odlične dame v našo prestolnici. Dama. ki mnogo potuje n pozna najlepša dola, jc našla le doma najlepše n jc ponosna, da more tujcen pokazati samo naše izdelke. To jc prak-tičmi patrijotizem, ki se kaže v tem, da se spoštuje domače delo in podpira domača obrt.
Klo4iko pa je pri mas še takšnih »patr.-jotov«, ki so vsi srečni, če morejo vtihotapiti razna dela iz inozemstva samo zato, da se morejo pobahati pred znane, da je to iz tega in tega imenitnega mesta v irw> zem^tvu. S takšnim lepim delom gremo Lahko po vsem svetu in tudi takima delu ustvarjajo naš ugled v inozemstvu.
Kiasen napredek drž. srednjega zavoda za ženski obrt toplo pozdravljamo in želimo zavodu še nadaljnih u-spehov Damski svet pa ponovno opozarjamo na ta rr.ojstrski izdelek, da si ga ogleda
Občni zbor Narodne čitalnice v Šiški
Ljubljana,  18. aprila.
Včeraj dopoldne je imela šišenska Narodna čitalnica redni občni zbor. Predsednik g. Hiter Iv. je otvoril zborovanje in se spomnil pokojnih članov cepiča, Bajž-lja, Zirabliča in Lončarja, katerih spomin so prisotni počastili s klici »Slava«.
Iz predsedniškega poročila posnemamo, da stopa Narodna čitalnica v 54. leto svojega obstoja, da je matica vseh prosvetnih društev v šiski in da je njen pomen v sedanji dobi prav tak, kakor je bil nekdaj. Stari odbor je posvečal vso pažnjo razvoju obeh odsekov: pevskega zbora m knjižnice. V avgustu je priredila Čitalnica dobro uspelo veselico, katere dobiček je bil namenjen odsekom. Ob priliki odkritja spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju je čitalnica organizirala skupen nastop vseh Šišenskih društev in Šišenskega prebivalstva. Akcija je pokazala, da šiška po mišljenju ni tako razcepljena, kar se rado trdi, V decembru je pevski zbor priredil v salonu gostilne Keršič pevski večer z velikim in zelo pestrim sporedom. V smislu odloka ministrstva prosvete je Narodna čitalnica izpopolnila svoja pravila, katera je izredni občni zbor sprejel in ki jih je tudi kr. banska uprava že odobrila.
Blagajniško poročilo je podal g. Petem Ant. Poudarjal je, da kljub temu, da je bil denarni promet dokaj velik, vendar ne odgovarja potrebam čitalnice same, kaj Šele, da bi čitalnica gmotno podpirala odseka. Izdatkov je mnogo, dohodke pa tvorijo edino članarina in tu pa tam kaka podpora. Glavno premoženje čitalnice tvori knjižnica, katere vrednost je okrog 55.000 Din.
Iz poročila knjižničarja Hitra B- je razvidno, da knjižnica od meseca do meseca vidno napreduje, tako v moralnem, kakor je 452. v pretekli poslovni dobi 122 novih. Knjig se je izposodilo 4154 in to 1769 strankam. Knjižnica obsega 3717 knjig, od teh sJoven^kih pripovednih 1705. znanstvenih 7o8. revij 211, dramskih del 154. pesnitev 99. nemških 609, hrvaških 154 in nekaj Francoskih in italijanskih. Vedno bolj se opaža, da raste tudi v Šiški proletarska inteligenca, dočim se dijaštvo zanima edinoie za knjige, ki jim jih v šolah priporočajo. Knjižnica je naročena na publikacije raznih družb in založb in tako dobiva nove knjige sproti. Izdelala je tudi svoj imenik, v katerem so tudi spisi iz revij. Knjižničarju pomagajo še gdč. Kunaverjeva, gg. Presen in Kremžar. Vsemu oeobju knjižnice je izrekel občni zbor zahvalo za njegovo i>ožrtvoval-no delo. '
Načelnik pevskega zbora g. Zagradnik je poročal, da šteje zbor 18 pevcev in 107 podpornih članov. Delovanje pevskega odseka je kljub kratkemu obstoju precej živahno. Zbor je sodeloval pri raznih prireditvah čitalnice, šišenskega Sokola in Glasbene Matice. Priredil je na rojstni dan našega kralja pevski večer. V nedeljo 8. maja pa priredi pevski večer pri Vodniku • Zg. Šiški. Da pevski zbor ni številnejši. Je pripisovati   temu, ker je  večina šišenskih
pevcev včlanjenih pri zborih v LjuDijun* zanimanje vendar raste in je pričakovati, da bo pevski zbor v d oglednem času na i*»ti višini kot so bili zbori čitalnice pred desetletji.
Pri volitvah 3ta bila ponovno izvoljena: za predsednika Hiter Iv. in za podpredsednika Kunaver Fr., v odbor pa; •_!*]<. Oarej kar jeva, gg. Peteln, Skobci. GraJHfi, Grčar, /Cagradnik, Hiter B., Prosen. .lok>všek, Ru-prech. Ceh M.. Bolha in za preglednike, gg. Abram, Cuznar in Pirkovič.
Predsednik je   zaključil ob pol   11. uri lepo  uspelo  zborovanje tega najstarej društva v Šiški, ki mirno in plodonosno širi izobrazbo v severnem okraju našega mesta.
KOLEDAR
Dane.'*: Ponedeljek 18. aprila katoličani: Apoloni j, Gradislava, pravoslavni 5. apnla DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Peter Voss tat milijonov ob 16.
Kiuo Ideal: Naprej Bobbv.
ZKD: »Revizor Haselhuhn< ob 14.15 ▼ kinu Matici.
Koncert pev>ke?a društva >Slavee< ob •JO. v Filharmonični dvorani.
Splošno žensko društvo, predavanje ge. Govekarjeve ob 18. v prostoru Jugoslovanskega ženskega saveza. Selenburgova 7/11. DEŽURNE LEKARNE
Danes: Banovce, Kongresni trg 12, Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Hočevar, Ljubljana VI!.. Celovška cesta.
Domača kronika
Ljubljana, IS. aprila
Ves teden smo imeli čmerno in kis^o vreme v Ljubljani in vse je kazalo, da bo tudi nedelja takšna. Pa se je nebo izjemo-mo usmililo Ljubljančanov in Jim naklont-k> prav lepo, deloma sončno nedeljo, ki je izvabila ljudi iz mesta v okolico. Popoldne so romale goste množice v okolico, zlasti živahno je bilo na poti proti Rožniku m proti Posavju, deloma tudi  proti SL Vidu.
Dopoldanska promenada je bila izredno živahna, dame so paradirale v novih pomladnih toaletah in klobučkih. Vse zeleno! Tudi gospodje so %e tako postavili. Živahno pa ni bilo samo na promenadi in v mestu, temveč tudi v u n ionski dvorani, kjer ae je gnetla glava pri glavi na koncertu malih trboveljskih pevcev.
CiriUMetodarji so priredili dan bonbon čkov. Narodne dame ao pridno prodaja-i* bonbončke in odkupne znaka. Čeprav J% denar redek, ao vendar ljudje radi segali po odkupnih listkih in tako podprli plemenita stremljenja CMD.
Sobotna in nedeljska kronika nezgod ja prav pestra. Pripetilo se je več nesreč, katerih žrtve so morali prepeljati v boinico. Reševalna postaja je večkrat intervenirala.
Huda nesreča, ki smo jo kratko že beležili, se je pripetila v soboto popoldne na C«*ti na Loko, Tja je pripeljal hlapec -Miha Orhini, uslužben pri mestni občini, atar 30 let, okrog 15, voa gramoza, V bližini J© mestni valjar tlačil z gramozom posuto cesto. Konji so se ustrašili stroja, nenadoma so potegnili voo, nesreča je pa bedela, da je padel Orhini pod voz, ki mu jo Sel čes glavo in če* prsi. Orhini ima »drobijen nm in tudi hode notranje poškodbe, — Tva« Sitar, hlapec pri Antonn Stemn, nojem 1906 in stanujoč v r>x!mn6ča4rovi uBei 4, je na podstrešju padel, ker ae ttto j© ntrta deska pod nogami. Zlomil si je nogo. — V Trebnjem je posestnik Jane« Zakraj^ek padel pod težko naložen voa lesa, ki mn |a zdrobil desno nogo, — Prano© Sponko, mizarski delavec pri Francu Srsirm v Sma rinem pod Šmarno goro pa je v aoboto prt delu padel m si nalomil desno nogo, — Včeraj dopoldne se je pri telovadbi zlomil roko Mirko Božič, dijak IV. letnika učiteljišča, atannjoč na Galjeviei.
Vc«raj in danea je policija aretirala več v-lacng *n pretejpačev. Na drugem mestn poročamo o krvavem pretepu v Zagorici, kjer je nekdo med pretepom « no*ewn okJai ln precej težko posaoodovaa poeeatni-kovega sina Andreja Jeretino. Kot storilca ©o orožniki zasledovali krojaškega pomočnika I-vana JeJovska iz Most pri IJub-Jjani, kt ga oe policija včeraj v LJubljani aretirala in izročila sodisču.
Iz Zagreiba je bdi pripeljan v LiubliAno :M-letn: delavec France K., ki ga je zasledovalo oro&nišfcvo z Javora ika zaradi tatvkie. Ukradel Je tam Jožefu Boćtjjtn-6icn ta 800 Dim obleke. Tatu je poricrlja i-zročilla sodišču.
Davi je bil aretiran brezposelni natakar Kared TJ, ki ga zasledujejo oblasti zarasti prevare. — Na potioljsko upravo sta bil- pripeljani tud»I Ga/brijela V. in Je-ra S., znani vl&cugarict, k1 sta lovili moške po mestu, dj-uibo ilm«. pa. je delal« tudi Aloj-zrja M., k*t poseda po kavarnah !n se ponuja moškim, pošteno delo il P* smrdi. _ Policija je prijela tudi nekega izprijena fanta, ki je vlomil v cerkev pri Sv Križu ln odnesel Iz nabiralnika nekaj denarja.
Kočljivo vprašanje.
— Mama, kaj sta imela s r>apanom hotel?
— Ne. zakaj pa vprašuješ?
— Ker je na našem iedilnem orodju napisano »Hotel Slavija*.
Previdnost.
— Kaj neki bi dal svoji ženi za god?
— Vprašaj jo.
— To je izključeno, ker nimam dovolj denarja.
Nezgoda.
— Kako si mogel prerezati pnevmatike?
— Vozil sem čez steklenico.
— Kaj je nisi videl?
— Ne, ta mrcina jo je imela v žepu.
Tudi dobro.
V hotelski restavraciji: Natakar, ali imate kak humoristični list?
~ Ne, toda prinesem vam kniigro pritožb, v nji je mnogo humorističnega.
Stcv. 87
»SLOVENSKI   NARO D«, dne 18. aprila 1932.
Stran 8.
Dnevne vesti
— Izprcmembe v železniški službi. JVemaščeni so: uradnika VIII. položajne skUTvin*: Bezjak Alojzij šef od Sv. Lovrenca na Dravskem polju v Ptuju in Ručman AlojzJd Rimskih Toplic za šefa k Sv. Ixrvrencu na Dravskem polju; <iX. položajne skupine: Race Josip te Kočevja v Ljubljano gtav kol.; OberMntner Roman te Hrastnika v Kotoribo; Bajec Alojzij te Novega m<vsta v ^ubijano sor. kol.; Koželj Janez, šef Mestinja v Trbovlje; Re-bol Ivan iz Rogaške Slatine za šefa v Me-stinje; X. ;K>ložakie skupine: Kulčar Janez te Kraljevca - Prologa v Sv. Jur:j; Barbič Anton iz Velike Kfkindo na Pra-gersko; Omahen Prane z Verda v Borov-nnoo; uradniški r>ripravnikri: Novakovilč Svetislav iz Ruše v "Lesoe - Bled; Rabič AJozij \l Kotoribe v Trebnje; Golobic Rudolf te Rajhenbursa v Novo mesto; zva-nvčn;-k1 I. kategorije: Antic Svetozar te Maribora v Ki6evo; Božič Janez te Breeo-▼ice v Rogaško Slatino; Kariž Viktor te Borovice na Verd; zvauičn:k U katego-rioe Trat ar Dragotin 'te Ljubljane na Pra-gersko. — Brzojavi - signalni izpit so (položili: uradniška pripravnika inž. Pe-han: GojmLr, kurilnica II gor. kol.; Losič Bogomil, Marihor glav. kol.; dnevničarja: Gliha Anton, progovna sekcija Zidani most in Toš Alojzij, Maribor glavni kol.
— Iz državne službe. Premeščeni so od davčne uprave v Kočevju k davčni upravi v Rfhnioo davkarja Viktor Kumer iln Rudolf Zrimsek ter pomožni davkar Rudolf Braunsteiner. V petek smo poročali, da so te državne službe odpuščene pomožne knjigovodkinje dravske finančne direkcije Vera Beden.Ik - Kitek, Marija Bertoncelj-Hudales in Marija Stanič-Arh. Vse tn. so bile odpuščene odnosno reducirane, ker so poročene.
— Devica Marija v Polju za brezposelne. Na poziv Delavske zbornice so se sestali včeraj v dvoran«! občinskega doma v Polju zastopniki občine, strokovnih organizacij In vseh domačih in okoliških društev. Sestantku je predsedoval zastopnik Delavske zbornice g. Goiauajer, ki je pojasnil namen sklicanja takih sestankov po občinah, kjer se pojavlja v več jeni številu brezposelnost. Različni govornika so navajaj i podatke o brezposelnih in se je ugotovilo, da šteje občina D. M. v Polju nad -00 popolnoma brezposelnih in večje število <*e!no breziKvseln'ln. Te brezposelno Je doslej v manjši meri podpirala občina rn privatniki, skupne podporne akcije ni bilo. Po daljši debati je b!lo skle-
| njeno izvoliti odbor, ki prevzame skrb za podpiranje h.rez<poseLn;h V odbor so bili Sog';:s.no : z volj cm i župan g. G artroža, župnik i Miiiler, zastopnik Narodno strokovne sveže e Jakob 2ulovec in po en zastopnik ostalih dveh strokovnih organizacij. Odbor bu r;Lz.[>os.lal apel na vse premožnejše občane in jih zaprosil za nujno pomoč Brezposelnim, ker so med njimi celo družine, ki dobesedno stradajo. Večjo podporo >p obidub.la dati papirnica, katero je zastopal g. ing. Reš, ki je tud-i izvoljen v od boa- kot zastopnik tovarne, ž-elimo, da 1>;  akcija  popolnoma u*>peia.
Zapomnimo si končnico »ITA«, da bomo o potrebi lahko zahtevali čokolado, ki nam prija. Ne zahtevajmo več le čokolade, ampak Kavito. Mlekito, Grenkito ali Maslito.
_ Konkurzi   in   prisilne   poravnave v
dravski banovini. V času od 1. do 10. aprila so b ■iravski banovini otvorjeoi nasledi, akunsi: Antičevilč Marija, prej IxxgaT - zdaj vinotoč. Ljubljana: čepon Karo! i Vika, trgovina. Jesen ice; Klau-žer A iz. kavarna in restavraoa. Rogaška S Jtina; Sfcfrer Franc, cev! i ar škof j a kx>ka. Razglašene prisilne poravnave laven k mkurza: Bonča Ivan. V»limarde 4S; Gomb- Štefan, krojač, Mor tvor; Orel Hubert, trgovec, Šoštanj; Pemič Anton, trgovec. Slov. Bistrica; Prmelč -Ivan, trgovec, 7,i - krje ob Savi; Rotar Martin, trgovec. Loki «1 Trbovljah: Zupančič Anton, mizar, Celje, Odpravljen: konkurzi: B3aitn»i'k Vinko (zatvuščina). Jesenci pri Mariboru: Kralj Oton, Izubijana. Rožna dolina: Lavtar Franc, trgovec. Ljubljana; Sv. PoJra ctjsta: Laure Martin. Konjice; Schnra Arnold, trgovec, Ra-zvanje in Za-bukovec Viljem, mizar. Lož.
_ Poljska republika se ofscijelno udeleži XII. mednarodnega velesejma v Ljubljani od  4__13.  junija.   Poljska razstava,
na kateri bo zastopana najmarkantnejša p04j.ska industrija, bo obsegala preko 400 m= prostora. Razstavno blago bo naloženo v posebnem vlaku, ki pripelje naravnost v Ljubljano. Razstavno blago bo nameščeno v veleeejmski zgradbi, razstavljen bo bo tudi sam vlak, sestoječ te moderne lokomotive in šestih modernih vagonov, vse izdelano v Poljski. Razstavljen", bodo tudi tramvajski vozovi. Vse to bo goto-vo nekaj posebno zanimivega na letošnjem Ljubdjan-skem velesejmu.
_ Starešinsko društvo Triglava v Mariboru poziva vse bivše člane akad. društva Triglava, kakor vse one bivše akademike, ki še niso včlanjeni v nobenem akad. društvu, da vstopijo v star. društvo Triglav. — Istočasno javlja, da izdaja Triglav v Mariboru doslej edino napredno akademsko glasilo in vabu v prvi vrsti vse akademike, da si ga naročijo.
_ Jesenska   umetnostna   razstava, V
okviru jesenskih razstavnih prireditev priredil uprava velesejma umetnostno razstavo >žena v slovanski umetnosti«:. V poštev pride zlasti ženski pokret. Razstave se za morejo udeležiti vsi slovenski likovni umetniki. Sprejme se prodane in neprodane umetnine. Prevozne stroške plača razstavljalec, vendar je odvoz po »železnici brezpJacen. Rastava se vrši od I S.—12. septembra, Za&noi prijavni rok je Š0. jnnij. Udeležba je brezplačna do ste-vila 10 umetnin. S prijavo naj 6e po mož-boetd pošJjejo fotografije utrneta in, name-
njene za razstavo v demo uporabo za reprodukcije. Predvidene so tri denarne I. nagrade in sicer a) za najboljše slikarsko delo, b) za najoriginalnejši ženski portret, c) za obiskovalce najboljši portret (vsak obiskovalec dobi listek, s katerem vosi najboljše delo). Pole« tega se bodo nekatera odlična dela diplomirala in nagradila po možnosti tudi denarno. Osebna vabila na udeležbo se ne razpošiljajo. Aranžma bo v veščih rokah umetnika.
— Občni zbor starešinske zveze Triglava   se bo vršil   dne 8.  maja v hotelu
-Celjski dom< r Celju ob 10. uri z običajnim dnevnim redom. Vabljen«! so starešine Triglava in Jadrana ter aktivni člani. — Odbor. 260-n
— Legitimacije za obisk zagrebškega velesejma. ki se vrši od 23. aprila do 2. maja se dobe po 30 Din v uradu Ljubljanskega velesejma. Legitimacija daje pravico do polovične vožnje.
— Oceanografski institut v Splitu. Ta teden prično graditi v Splitu oceanografski institut. Gradben'." stroški bodo znašali okrog 4 milijone Din.
— Konec slabega vremena? Naše ljudstvo pravi, da se ravna vsako leto vreme 40 dni po vremenu, kakršno je rta dan 40 mucenikov. In tudi letos se je pokazalo, da je to res. G. Anton Doktoric iz Ljubljane nam vsako leto sestavi točen pregled vremena za vseh 40 dni po 40 muC-enikih. Letos je bilo lepo 15 in pol dne, slabo vreme pa 24 in pol dne. 7-krat je ta čas snežilo, 18. marca smo imeli dež z grmenjem in bliskanjem, S. aprila dež s točo, snegom in grmenjem, snežilo je še 10.. 11.. 12. m 29. marca ter 13. aprila, drugače smo imeli pa dež. a solnce je posijalo le redko. Zdaj je konec vladanja 40 mucenikov in zato smemo upati, da dobimo končno lepo vreme, ki ga že tako težko pričakujemo.
— Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in spremenljivo vre-m2. Včeraj je bilo po v»eh krajih nase države oblačno, v mnogih je deževalo. Nar višja temperatura je znašala v Beogradu 15, v Ljubljani 14.4, v Zagrebu in Splitu 14. Davi je kazala barometer v Ljubljani 754.0, temperatura je znašala 3.2.
— Krvav pretep. V soboto ponoči so prepedjaM v bolnico težko poškodovanega iS-letnega ' posestni kovega sina Andreju Jeretino iz Zagorice. Vaški fantje so v soboto zvečer >ofiralu tovarišu, ki jih je povabil na dom. >Ofreht«; so seveda močno zalili, vino jim je stopilo v glavo in nastal je hud prepir. Na cesti so se prepirali naprej, končno je pa nastala rabuka, med katero je nekdo Jeretino večkrat sunil z nožem in ga precej poškodoval.
— Samomor vpokojenca. V Splitu si Je končaj v soboto življenje vpokojeui višji poštni uradnik ing. Lujo Mastrovič. star 67 let. Zadrgnij si je okrog vratu žico električnega voda in se obesil. V smrt ga je pognala baje težka naduha. ki ga je mučila že več let.
— Ljubavna tragedija. V vasi Mala Vasica bL.zu Mitrovke se je odigrala v soboto krvava ljubavna tragedija. 35-letni Miilan Radojčie je ubil s sekiro svojo pri-ležnico Olgo Koljanin, ke-r ga je hotela zapustiti. Po aločinu se je sam javil oblasti in v zaporu se je hotel obesiti, kar so mu pa preprečili.
— Deseti otrok celo ciganki preveč, ol-letna ciganka Jeca Tomič iz vasi Šaški ac pri M'ltrovici se preživlja z masiranjem in vedeževanjem. Za njeno umetnost je zvedela tud«i eiganka Kovin k a Sto-janovič iz Mitrovdce, ki bi bijla morala te dni poro d1', ti že desetega oroka. Deset otrok se je pa zdelo celo ciganki preveč in zato je naprosila Jeeo, naj ji pomaga odpraviti telesni plod. Jeca ji je rada usitregla. ravnala je pa tako nerodno, da je Kovin k a umrla. Zato je prišla Jeca pred sodišče, ki se pa ni moglo prepričati o njeni krivdi in jo je oprostilo.
— Velika tatvina pri davčni upravi. Iz blagajne splitske davčne uprave je -Izginilo 392.000 Din. Policija je pridržala v zaporu blagajnika M a to škarica, dokler preiskava ne dožene, kako in kam je denar izginil.
— Pet litrov vina popil. Xa zagrebško policijo je privedel redar včeraj nekega kmeta, ki je bil tako pijan, da ni mogel povedati niti kako se piše. Nacukal se ga je pa iz trme, ker ni hotel, da bi drugi pili njegovo vino. Mož jo je primahal # Zagreb in s seboj je imel pet litrov vina. mitnici so zahtevali, naj plača trošarino, kmet se je pa odločno uprl, ker se mu je zdela vsota previsoka. — Vam moramo pa vino zapleniti, so mu dejali. Ne boš kaše pihal, se je odrezal kmet, bom pa sam popil vino m res ga je popil kar na mitnici vseh pet li trov. Ko je imel že vse vino v trebuhu, mu je pa postalo slabo, izbuljil je oči in se za čel tako opotekati, da ga je moral redar od vleči na policijo.
Iz Lfnbliane
_lj Marija Paulin f. V soboto je .preminula ta tiba dama, ki jo je le malokdo poznal, vendar pa zasluži, da se je spominjamo vnsaj. ob njeni smrti. Pokojna Marija je bila namreč najmlajša sestra našega slovitega botanika g. prof. Alfonza Pa-UtMna. Bila mu je najskrbnejša gospodnnja in tudi najvestnejša ter najspretnejša pomočnica pri pripravljanju in konservira-nju rastlin za herbarije njegovega veličastnega žlvljenskega dela Flora carniolica ericata, kjer je ta svetovno sloveči znanstvenik zbral in opisal vse rastline naše domovine ter s svojim delom pokazal svetu vse silno bogastvo 'in raznolikost flore nase zemlje. Premnogo doslej neznanih rastlin je našel in jih skrbno gojM kot ravnatelj našega botaničnega vrta, a učeni'svet je mnogo teh rastlin imenoval po tem zaslužnem učenjaku. Pri vsem delu mu je bila najzvestejfca opora in desna roka njegova pokojna sestra, ki H je s svojo zgledno sestrsko ljubeznijo pridobila tn.dk rastuže  sa oaso znanost,  za kar
smo ji dolžni največjo hvaležnost. Rojena jc bila ta skrita in skromna kulturna delavka na znanem gradu Anastazija Griina Turen pri Krškem, kjer je bii njen oče gozdarski upravitelj- Ljubezen do rastlinstva je torej Paulinam že prirojena. Pogreb pokojne gospodične bo popoldne ob 14. iz Romunskega ulice št. 14 k Sv. Križu. Pokojni Časten spomin, sestrama in bratoma pa naše aajiskrenejše sožajje!
—Ij Nenavaden obisk iz Novega Sada. Davi je neti izprehajalec našel v Tivolskem gozdu onemoglega goloba in ga pobral, z začudenjem je pa on a zal, da ima na nog« obroček ^*"
'~ . Mogoče je, da se je golob zaletel v naše kraje in opešal, še bolj verjetno je pa, -da ga ie kak naš golobar naroČil pa mu je golobček ušel, a zaradi dolge vožnje v malem zaboja ni mogel več dobro letati rn je prifr-čal le do Tivolija. Golob gotovo ni poštni golob,   drugače  bi   bil   naše!   pravo smer
U-sm-lljeni najditelj je oddal svojega varovanca omitološkemu zavodu.
—Ij Iz zadnje seje ljubljanske občinske uprave. Dodatno k našemu poročilu o zadnji občinski seji ugotavljamo, da je b?l soglasno sprejet prediog občinskega svetnika g. Freliba Ivana, da se občinski kuluk za 1. 1932 ukine.
—I j Ugotovitev. V soboto smo poročali, da je na Gosposvetski cesti »izvršila sa-DSomor vdova po plačilnem natakarju Striedingerju, fci je umrl pred nekaj tedna. Vest je v toliko netočna, da je bil Strledinger samo pokojničin svak, njen mož je pa umrl že pred leti.
—Ij Spored koncerta, ki ga priredi drev-i ob 20. url pevsko društvo Slavec je naslednji: dr. Gojmir Krek: Blagor jim. Grecaniuov: Po zatonu sonca in Lan, Mac: Zborovska suRa Favn, ki obsega naslednje zuore: Gozd spi, Jutro, Poldne, Ovetna kraljica. Smrt gozda. V^topnke so v pretprodaji v Matični knjigarn«! od 20 l)'in navzdol. Obisk koncerta občinstvu najtoT>leje priporočamo. Začetek točno ob 20.   ur:   v  dvorani  Filharmonične družbe.
—Ij Klavirski koncert pianista Ivana Noča bo v ponedeljek, dne 25. aprila v veliki unionski dvorani. Pianist Noč je brez dvoma eden najizrazitejših naših klavirskih talentov, ki se je izključno posvetil našemu koncertnemu življenju. Njegovi s;>ored-i so vedno zanimivost za^e. Vstopnice bodo od srede dalje v Matičn-i knjigarni
_tj Jadranaši! Drevi ob 30. bo predaval na članskem sestanku g. prof. Rudolf. Zaščita domaČe delovne sile drugod — m pri nas.
_Ij   Avtopodjetje    Pečmkar naznanja,
da prične v sredo dne 20. t. m. na progi Izubijana Sušak zopet redno obratov*:::!. Odhod iz Ljubljane ob 5., postajal išče hotel Mikl-ič. Odhod iz Sušaka ob 15, postajališče Continental. 261-n
Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna >Franc Jožefova* grenčica zastaja-nje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna > Franc Jožef ova« voda izborno delovanje Črevesja. >Franc Jozefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Celja
—-c Važna    proslava    v Celju.    Dne 1.
maja bo minilo 10 let, odkar je v veljavi sedanji zakon o zavarovanju delavcev. V tem decenilju je zavarovanje storilo zelo veMko v gospodarskem, socijalnem in zdravstvenem aziru. Zavarovanje je blažilo najtežje socijalne slučaje; številke, giedane z različnih vidikov, govore o veličini zavarovanja in pa tud«! o tem, kaj bi bilo ako zavarovanja ne bi imeli. Priliko 10 letnega udejstvovanja zavarovanja v novi obliki mora urad vporabiti za to, da javnosti predoči rezultate in obseg tega dela, da pa tudi uradništvu in zdravnikom na izrazit način predoči velevažno socijaine in gospodarsko funkcijo, katero izvršuje urad m jim tako utrdi zavest odgovornosti pri izvrševanju dolžnosti. Javnost pa naj iz rezultatov in obsega dela vidi, kako potrebno je zavarovanje >z stališča našega gospodarskega ni soollai-nega življenja. Gradivo zbrano v teh letih more !n mora služiti v znanstveni študij naših gospodarskih in socijalnih pKJik. — Proslava desetletnice zakona o zavarovanju delavcev se bo v Celju vršila v nedeljo, dne 24. aprila ob 11. dopoldne v dvorani Obrtnega doma v Gledališki ulici v Celju. Spored proslave: 1.) Nastop tam-buraškega zbora z 2 koncertnima komadoma. 2.) Nastop pevskega društva >01j-ka< v Celju, ki zapoje dve pnlmerni pesmi. 3.) Govor referenta OUZD i« Ljubljane o desetletnici ZZD. 4.) Nastop pevskega društva >01jkai v Celju in 5.) Tamburaškoga zbora. Delodajalci se prosijo, da pošljejo na to proslavo tudi svoje delavce, nomočnike, vajence m nameščence. Istotako se prosijo tn vabi70 vse delavske organizacije, da se po svojih članih in fnnkcijonarjih te proslave poinoštevilmo udeleže
V šoli.
Učitelj: Mihec, po čem spoznamo, da je zemlja okrogla?
— Po tem, gospod učitelj, da se nam podplati zakrivijo.
Opra vi|i vka. Na vogalu ulice stoika dve oprav-ljivki. Mimo prideta gospod m gospa. — Ali poznate ta dva? — vpraša prva klepetulja drugo.
— Ne, prvič jo vidim, vem pa, da je M 011 že trikrat v kookurzu in da ima ona ljubčka.
V gostflni.
— Natakar, prinesite mi zrezek, ki pa mora biti zek> velik. Sem namreč nervozen m vsaka maJenkost me razbori.
(Besedo ifttapo
Predrag premog
Po Lnjbljeni se pro laja premo« v količinah po :V kg. Istotako se prodajajo drva. Ta proda *a *e predA- rm asJAcnjefl* najrevnejšim s 1 lcm. ki si ne morejo rslMNČtf drv m premoga v veC-jih količinah bi baš zato, ker je ta premog namenjen najrevnejšim slojem, je žalostno, da 3* prodajajo najdražje. Vreča 50 leg premogi stan. 30 Din, torej po bOO Din za tono. Kolobar drv pa celih 10 D:n.
Vsiljuje se vprašanje, ali je res dovoljeno prodajati te neoohodno p<>:rLo!ie žrv-ljcnske potrebščine po tako pretiranih cenah? In ali mora res najbednejš: plačati vse, kar rabi, najdražje? Ja* kupujem premog in drva v več^h količinah, vendar >cm ga moral kupiti v nadrobni pro'i'j- *-*r mi je kuriva /manjkalo in nemalo sem se začudil tem ogromnim cenam. Dobro b; bilo, ko bi se tej prodaj: posvetilo nekoHko pasžnjc. L'radnik.
Nujna odpomoč
Cesta v Rožno dol'" no je skoraj vsa kanalizirana,^ kakor tu i: vse brezprometne ulice ob imenovani cesti ter imaj© tu-to hodnike in cestišč't- po mestni ohCini vre-jene. Le zadnj«! konec 500 metrov od Žit-nikove ulice naprej do Viške meje, ne samo da nima kanalizacije. temveč n'lma niti najnujnejših cestnih odtokov, dasiravno je leva fronta do meje že 5 let zazidana. Vsa cestna voda teče naravnost k hišam, da je ob deževju vsak dohod skoraj nemogoč, ker stoji voda čez gležnje. Neka posestni ca se je zavarovala pred cestno po-vodnUo na ta način, da je pred svojo hišo v dolžini 30 metrov dala navoziiti pol metra visoko ilovice. Vsi pasantje te široke in prometne ceste lahko pričajo, da je ob najmanjšem dežju, prehod po levi stran«! ceste popolnoma nemogoč. Pomoč je nujno potrebna! Cesta visi 30 cm naravnost k hišam.
Inflacijski modrijani
Pri nas Slovencih niso redki pojavi, kadar malce načitanoga kavarniškega strokovnjaka popade preroško poslanstvo in napiše v pozi gospodarske-ga absolutista kvoc gospodarske modrosti. Zlasti v 6cd;in ii gospodarski krizi e4> taki pojavi pogosti.
Tako se je seda i pojavil tudi klic k inflaciji, ki da bi nas edina mogla resiti krv ze in prinesti odrešenje.
Kakor da bi naša javnost takih stvari ne bila že davno doumela na svoji lasrnd ko/i. Klic po inflaciji propagirajo pač tisti, ki bi se radi na lahek način iznebili svoj h do'gcrv in ki bi radi iz sedanjega hudega konkurenčnega položaja tr*ovine in rndu-strije splavali v čase. ko so cene same od 6ehe šle navzgor in ni bilo ni kakega rizika za visoke dobičke.
Kakšna naj bti hila pri nos inflacva? Država naj razvrednoti svoj denar, cene Kodo švignile kvišku. Mezde in pl^ P° dosedanjih običajih takih naglih skokov ne delajo! S tem bomo faktično znižala mezde rn nameščenci nam bodo cenejši, naši dobički pa bodo s tem višji.
Ali pa je ta račun dober? Kdo pa bo kupoval blago pri visokih cenah, če mer-de delavcev m nameščence v ne bodo poskočile najmanj za enake odstotke?
Vrhu tecja: naš dr/avni proračun potrebuje poldrugo milijardo za svoj obrestna m amortizacijski service. Ce razvrednotimo svoj denar, bomo potrebovali še enkrat toliko, ali pa še več. Odkod ho država v^ela nove davščine?
Vse države se krčevito drže stalne vrednosti. Od nekdaj pri/nano načelo gospo-garstva je. da bodi denarna vrednost stabilna, kajti le na tej podlagi 90 mogoče resne kalkulacije in se lahko gospodarsko žrv-Jj^nje razvija nemoteno m brez perturba-oij.
Ko je brila lani Anglija prisiljena odreči se zlatemu standardu, je to storila v najhujši stiski, ne pa prostovoljno. Korist so bile le prividne. Dokazano je, da volumen angleške zunanje trgovine zato ni trajno narast el. Pač pa je Anglija izgubila s temi svojimi ukrepi tisto svetovno veljavo, ki jc nikoli več ne bo vzpostavila, veljavo, ki je pomenila /a ve« svet uprav ideal denarne stabilnosti. Anglija se je odmaknila od zlatega standarda brez vsakega gospodarskega razglabljanja, marveč jc to storila, ker je vodila napačno valutno politiko, oziroma, ker njen osrednji novčanicu i zavod ni bil kos nastalim r>or^otermičnim te-žkočam in pa umaknitvi ogromnih kreditov' in zalog nozemskega denarja.
V naši državi pa bi inflacija pomenila še prav strahovito socijalno zlo. 2e danes so najemnine horendne in visoko nad zlato pariteto. Kdo jih bo plačeval, če ponovno zaplešejo navzgor. Ali so še kdaj mezde rn plače državnih in zasebnih nameščencev korakale vzporedno z naglimi inflacijskimi skoki? Ali ni bilo ravno obratno.
Pri nas je gospodarska kriza razmeroma elesnentamega značaja. Njene prvine so: napačna carinska politika, ki je ustvarila za industrije neverjetni eldorado /a predvojne razmere nezaslišanih dobičkov, zaradi tega in ne zaradi drugeffa oslabitev kupne moči drugega prebivalstva za industrijske proizvode, za obleko obutev itd., previsoke obrestne mere, poman ikanje gospodarske inicijatrvnosti Nizke jene poli6kih pridelkov same na setv mso sla-bost. nasprotno, slabost pa je. da za te cene ni kruha, ni nakupov drugih, industrijskih proizvodov, obleke, oinrtve itd.
Največja 1 ah komi sel nos* ki uprav zločinstvo bi bik) potom inflacije ponovne tz-nopali tiste, ki v hudih časih spravljajo svoje prihranke na stran za starš leta in druge
nevolje. To je '-isto navadna >»pckutaci ja. Inflacija pomen u/uamtev PSfMI nad prihranki. nomL'iv pooovnc stradanje delavstva xn vseh ssmesosscs^ possesj grozne perturbacije socijsJnegi sveta, * pomenila bi tudi ponovno /praznitev naših denarnih zavodov in s tL-m LVičenie >. borega kapitala, edmo resničnega BSpttskl v naši državi, ki ga predstav!iajo vloge n.:iih varčevalcev, v-
J. K.
Nepotrebna okrožnica
Te dni je grajska uprava razdelila strankam na ljubljanskem Gradu okrožnico mestnega ekonomata, ki določa čisto nove smernice, odredbe in dopolnila k že obstoječemu hišnemu redu, po katerem so se stranke doslej ravnale. Zato smo presenečeno prečrtale novo okrožnico, ker se tiče zlasti nas gospodinj in ki je v nekater h točkah zek) čudna, Čudimo se, da je mestiri ekonomat nasedel neresničnim navedbam in poročilom ter izdal okrožnico, ki ne odgovarja dejanskemu stanja. Okrožnica ugotavlja, da se strarike ne drže hišnega reda, kar pa ni res. Doslej jc še vedno vladal na hodniku, terasi m dvorišču mir, koh-kor ie pač mogoče pri 90 strankah, ki so po veČini vse obdarovane s številnim naraščajem. Ce se pa včasih na večer oglasi na dvorišču grajski pevski zbor v ubranem petju, pa od naše strani pač ne more biti pritožb.
Glede snaženja obširnih hodnrkov ia stopnišč pa store stranke več, kakor ie njih dolžnost, kajti v drugih bišah po mesta opravljajo to delo hišniki. Glede otrok, ki jih je na gradn nad 100, okrožnica prepoveduje, da bi >ih pnščak brez nadzorstva na grajskem dvorišču, kar ie nemogoče, kajti v mnogih primerih morata na de4o oče in mati in kam naj gredo otroci drugam, kakor na obširno grajsko dvorišče? Škode itak ne morejo napraviti nobene, ker so pod hišnikovim nadzorstvom, če jo pa že napravijo, so itak odgovorni starši za nje.
Kar se tiče novega vodovoda, je bila storjena napalca pri montiranru, kajti vodovodne školjke so premajhne, odnosno pipe premalo oddaljene od školjk tako, da se voda lahko pri največji previdnosti polije. Zato pa ni naša krivda, če so da pod vodovodnimi pipama večkrat polita. Obleko je nam po tej okrožnici prepovedano snažiti pred vrati oziroma na hodniku, Čeprav stranke same čistfjo hodnik pred svojimi stanovanji ter snaži j o obleko le ob slabem vremenu. Tudi lopntanje z vrati ie nam na Gradn neznano, čeprav okrožnica to prepoveduje, kajti pri večini strank izvirajo hišna vrata še iz časov, ko ie bih nt Gradn jetnišnica. Ta vrata so zelo nerodna ter sc težko odpirajo in zapirajo, tako da loputati z nfirrri ni mogoče. Lepota le močan veter z glavnimi vernimi vrati, a tega loputanja smo že vajeni, ker se ponavlja skoraj dan za dnem. Ce >e kdo živčno bolan, ga pač razburi vsak najmanjši &rm\ pj kar se merodaini Činitelji pač ne moreš* ozirati.
Za danes naj bo dovofj. Zdefo se nam is potrebno irpregovorrfi o olrrožnka mestnega ekonomata javna Prosrmo mestni ekonomat, naj se v bodočo prej prepriča, kofV ko je resnice na raznih >uradnih« poročita, pred no izda tako okrožnico.
Grajske gospodTrrfe.
Narodne Gledališče
DRAMA
Začetek 0*0 20.
18. aprila, ponedeljek: Gostovanje skupine English Plavers. Izven.
19. aprila, torek: Zaprto,
20. apnla, sreda: Kar hočete. Red C
Opozarjamo na današnje gosfovs-nje v ljubljanski drami. Gostujejo angleški igralci, znane pod imenom Englisb Plavers. V posameznih vlogah iist+top-jot ga. Vaughan in ga. Disney ter Stirlinf in Carew. Vprizore trodejansko i; »The Mouflosc«. Predstava je izven abonma. Cene od 36 Dn navzdol.
V sredo 20. t. m. ponovi naša drama Shakespearejevo komedijo Kar hočete za red C.
OPERA Začetek ob 20. 1&. aprila, ponedeljek: Zapro.
19. aprila, orek: Robinzona da. Red B.
20. aprila,   sreda:    Cavallerija nut-cana. Ghimači. Red D.
21. aprila, četrtek. Zaprto,
Offenbacho\>o komično opero Ro-binzonado ponovi naša opera v torek, dne 1°. r m. v običajni zasedbi. Predstava se vrša za red B.
Za partijo Princese Turandot se js posrečilo upravi Narodnega gledal it & pridobiti CKliičriii pevki: Vrtan-Kun.evo \n go. Mi tro vtč evo. ki bosta obe >z?nen<>ma peh naslovno partijo Puccinijeve poslednje opere »Turandot«. Tenorsko porti i o kreira g. Ivic, sužnjo Lhi, katere partija je izredno melodijozna, je v rokah primadone ge. Gjungjenac, basovsko partijo poje g. Rum pel, v interesantnih vlogah n-inistrjov Piag, Pang. Pooga pa nastopijo ga Janko. Ivelja in Mohorič. Opero študira kope In« k Veffat. režijo pa vodi prof Sest
Na kmetih. — Povejte mi, aH ni tn pri vas no-. ♦ bene večerne zabave?
— Pač, pač, gospod. Ob 11-30 grei vsi na kolodvor, ker vozi mimo n< brzovlak.
»SLOVENSKI  NAHODA, dne 18. aprila 13».
Stev. 97
Mie cT Aghonne:
8
(pustolovke
Roman
To je bilo rečeno s tako čikbrim glasom, da je Maurice kar ostrrnel m da ga je zabolelo srce. Zdelo se je, da od merva yl George-ttinega glasu groza.
Pa je takoj priliznjeno pripomnila:
_ Dragi Maurice, tvooi Parižanki je
potreben zrak rojstnega kraja- Pojdrva zopet malo pogledat v moj dragi Pariz, Ici ma je gotovo zelo dolgčas po meni. In ko se zapet vrneva v Cizeret, se nama bo zdela ta osamljenost, ta mir in podeželska poezija mnogo lepša.
Odločitev je padla, njegovi ženici je t>i4 potreben zrak rojstnega mesta.
— Zaklad moj, odredite vse potrebno za odhod.  Odpotujeva iz Gizereta,
ter hočete.
— Toneti takoj, takoj! — k vzkRk-
Manrice je odšel na izprehod v park, Georgetta je pa pokucala svojo komor-ruco in moževega slugo ter jima naročila, nad hitro pripravita vse potrebno za odhod.
Poslavljajoč se od Cizereta, od njegovega velikega parka, ogromne drevesnice m starih dreves je začutila mlada grofica k sreči vsaj nekaj ljubezni do tega tihega kotička in hitro si je ■rse to še enkrat ogledala.
Tako je srečala v parku Maurica, k« mu je radostno hitela naproti in ga skoratf prisrčno pozdravila. Ovila mu je roko okrog pasu, rekoč: — Vse se pripravlja za natfrn odhod, toda preden sedeva v kočijo, pojdiva še enkrat pogledat nekatere kotičke.
In mlada žena je začela naštevati kotičke, kjer sta uživala z možem sladkosti medenih tednov.
— Od vsega tega se morava posloviti, Maurice... Ne, ne posloviti, zakli-čiva raje tem najslajših spominov polnim krajem: na svidenje! Mar bi ne Ma nehvaležna, če bi ravnala drugače?
In napotila sta se od kotička do kotička.
Mračilo se je že in treba se je bilo vrniti, kajti na travo je že padala rosa m mlada žena je imela mokre čevlje.
Ko sta p t išla do široke livade, je vzel Maurice Georgetto v naročje in jo nesel čez livado, grofica se je pa stiskala k njemu, mu ovijala roke okrog vratu in šepetala: »Ljubček moj. Ijub-ček moj.«
Ko je pa prišla Georgetta v svojo sobo, kjer je pripravljala komoraica vse potrebno za pot, se je zopet spomnila, da mora z možem čim prej odpotovati. Pred njo je vstal zapeljivi Pariz in Georgetta je dejala možu, ko sta sedla k večerji:
— Požuriva se, Maurice, odpotujva hitro, vse je pripravljeno. Takoj morava na pot. Do Pariza je zelo daleč, jaz pa že komad čakam, da ga zopet zagiedam.
Mauricu je bilo tesno pri srcu. Težko mu je bilo zapustiti Cizeret.
— No torej, no torej, gospod soprog, — mu je prigovarjala mlada žena ter mo hitro postregla z jedjo in pijačo, da
bi videl, kafoo se £ mod) na pot. Grofu je bfla ta naglica tako neprijetna, da je porinil krožnik od sebe, ne da bi se dotaknil večerje. Potem je stopil h Geor-getti in začel tiho govoriti z njo. namesto da bi večerjal. Prijel jo je za roke in jih začel poljubljati, da bi naglasil besede, ki ji jih je šepetal na uho.
Georgetta je komaj čakala, da odpotujeta v Pariz, (oda Maurice je postal naenkrat tako prepričevalno zgovoren, da... na pori nj bilo nobene livade več, sedela sta pod pozlačenim stropom in tu ni bilo nobene rose. Vendar je pa Maurice zopet vzel svojo ženo v naročje in odhitel z njo v veliko sobo, kjer je metala nočna lučka diskretno sivetlobo na belo poste bo, bogato pokrito z nrušelijnom kakor z lahnim oblačkom, politim pomladnih vonjav prve ljubezni.
Georgetta je položila svojo kodrasto glavico na moževo ramo m zacepetala:
— No, no, ne tako burno. Tem sSb-še, ljubček moj, torej oorwtujeva Sele jutri.
Za mladega moža je bfl to zadn# dan srečnih iluzij.
Naslednjega dne se je komaj oblekel in pozaftrkova1, ko ga je Georgetta že zopet priganjala.
— No vendar že enkrat zaprežejo! Hitro! Takoj hočem odpotovati!
In odpeljala sta se. Na poti proti Parizu je dejala Georgetta Mauricu:
— Bože moj, Pariz je pa res daleč, nikoli bi ne bila tega misKla. Ali bova kmalu tam? ... Počakajva, moram ti nekau povedati, preden prispeva v Pariz. Vpričo mame me ne boš fckal in tudi jaz te bom vikala. Moja mama ne trpi ljudi, ki govore med seboj tako zaupno kakor midva. Pravi, da je tc znak neotesanosti.
— Ah, pustiva to, kakor je, Georgetta. — je odgovoril Maurice n objel svojo ženo, — ne izpreminjajva svojega vedenoa, ne dotikajva se tega, kar je tako lepo. Nikar me ne vikaj, Georgetta, zdelo bi se mi, da me nimaš več rada. n m'j.e srce bi bik. sirašno ža'ostno.
— Toda jaz hočem tako, — je odgovorila z zapovedujočim glasom.
— Jaz pa nočem tega, — je dejal in jo začel strastno poljubljati; — jaz tega nočem in nikoli ne bom hotel...
— Ali bomo kmalu v Parizu? — je vprašala že desetič.
Kmalu so se konji vsi upehani in penasti ustavili pred hišo, ki jo je bfl dal Roger pripraviti za novoporočenca.
Hiša je bila svečano razsvetljena in v nji je bila gospa de Marillac... kako je prišla v njo?... Z razprostrtimi rokami je prišla Mauricu in Georgetti naproti, da bi objela svojo hčerko; smehljala se je obema kakor kraljica s prestola svojim podložnikom.
— Upala sem, — je dejala, — da Georgetta še ni čisto pozabila name. To pa ni vaša zasluga. Mislim, da ste malo sebični, dragi Maurice. Vendar vam pa odpuščam, ker je ona tu. Toda pozabila sem v naglici, da sta pač zelo lačna, — je pripomnila, ne da bi dovolila Mauricu odgovoriti ji, — vstopita brž, dala sem pripraviti vama nekaj. Tudi vajine sobe so že pripravljene, da bosta lahko po obedu počivala.
1 Poštena lekcija
lenemu uradniku
Ravnatelj sovjetske tovarne podpisal obsodbo lastne
lenobe in malomarnosti
Humoristični list komunistične stranke v Moskvi »Krokodil« se je spravil zadnje dni zelo radikalno in duhovito nad malomarne sovjetske uradnike in vsak teden poroča, da je dobil ta aH oni sovjetski uradnik za svojo vzorno lenobo v uradu »Ruski red krokodila«. Dokaze o tem, da je odlikovanec visoko odlikovanje res zaslužil, zbira uredništvo »Krokodilac na jako originalen način. Posrečena žrtev moskovskega humorističnega lista je postal zlasti ravnatelj tovarne čevljev v Tif-lisu Georgij Isakanov. Mož spada med vodilne uradnike, na drugi strani pa tudi med uradnike, ki podpišejo vse, kar jim polože na mizo, ne da bi akte poprej prečrtali. Čitanje aktov je za take uradnike prenaporno in zato se zaneso kar na vestnost podrejenih uradnikov, kar pa lahko postane včasih usodno.
Uredništvo »Krokodila« je vtihotapilo med ravnateljeve pošto pismo, pisano na dopisnem papirju tovarne, tako da se ni prav nič razlikovalo od drugih dopisov. Ravnatelj Isakanov je pismo podpisal, seveda ne da bi ga prečrtal, uslužbenec, ki odpošilja pošto, ga je zalepil in odposlal in tako ga je dobilo uredništvo »Krokodila«, ki ga je
seveda z navdušenjem priobčilo kot dokaz, kako leni so nekateri uradniki. Pismo se je glasilo:
»Uredništvo humorističnega dnevnika »Krokodil« v Moskvi. Smatram za svojo dolžnost, dragi tovariš »Krokodil«, sporočiti ti, da sem bil poklican po kolosalnem nesporazumu na mesto strokovnjaka v racijonalnem vodstvu proizvodnje, da sem bil po usodni pomoti povišan za ravnatelja tovarne m da v svojo lastno začudenje še zdaj vodim ravnateljske posle. V tovarno prihajam le redko, ker me delo v nji presneto malo zanima. Počenjam vse, česar bi ne smel delati, kar bi pa moral delati, zanemarjam. Sem tepec in lenuh in vsak to ve, pa tudi tebi, dragi tovariš »Krokodil«, moram to sporočiti. Pripravljen sem podpisati vse, karkoli mi polože na mizo, ne čitam nobenih aktov, ker me ne zanimajo, skratka sem popolna šema. Te svoje trditve potrjujem z lastnoročnim podpisom.
Georgij Isakanov.« Take lekcije lenim uradnikom pošteno zaležejo in vedno manj je primerov, da podpisujejo šefi po uradih akte, ne da bi jih preči tali, aH da zanemarjajo svoje delo.
Zločinec izumil patentno ključavnico
Kaznenec št. 47.792 v kaznilnici San Ouentinu v Kaliforntji je postal kar čez noč najslavnejši in najbogatejši kaznenec v Ameriki. Piše se Harold Marks in izumil je patentno ključavnico, ki kljubuje tudi najizurnejšim vlomilcem in celo strokovnjaki s policije ji ne morejo do živega. Neka velika tovarna za patentne ključavnice je ponudila izumitelju za izum 100.000 dolarjev ali v našem denarju nad 5 milijonov Din. Marks je patent prodal in dal takoj 10 tisoč dolarjev v dobrodelne namene, drugih 10.000 dolarjev pa neka dami, ki mu je preskrbela materijal in orodje, da je izdelal novo patentno ključavnico. Ko je plačal še razne takse, mu je ostalo samo še 50.000 dolarjev, pa tudi to je zanj mnogo, kajti doslej se je siromašno preživljal s tatvinami.
Marksovega patenta ključavnica je kombinacija dveh ameriških ključavnic Ce jo hočemo odpreti, moramo sestaviti na številčniku s 26 črkami tako kombinacijo petih črk, da odgovarja zarezam ključa rn šele ko je ključavnica postavljena na odgovarjajočo skupino črk, lahko potisnemo ključ v njo. Kombi nacii je pa nešteto in za vsako se napravi samo en ključ. Največja težava je pa v tem, da je tudi številčnik ključavnice dostopen šele potem, ko odpre drugo enako komplicirano zapiralno napravo.  Navdušenje nad zločhičevim
izumom je v Ameriki tako veliko, da hočejo Marksa spraviti iz ječe. Najbrž ga osvobode pol leta pred prestano kaznijo, da se bo lahko proti koncu aprila udeležb kongresa ameriških izumiteljev v San Franciscu.
Raztresena nevesta
Primeri, ko si nevesta pred oltarjem premisli in odgovori na duhovnikovo vprašanje, če hoče vzeti ženina za moža, nikalno, so bolj redki. To se zgodi navadno samo v takih primerih, ko starši hčerko silijo, naj vzame fanta, ki ga ne ljubi. V Norwichu na Angleškem se je pa pripetilo pred oltarjem nekaj izrednega. Nevesta je namreč odgovorila »ne« pomotoma, menda je bila tako raztresena, ali pa je imela tremo.
Pred oltarjem sta stala ženin in nevesta in duhovnik je po običajnem pouku vprašal nevesto, če hoče s svojim možem deliti dobro in zlo. V splošno presenečenje je nevesta jasno in odločno odgovorila »ne«. Takoj je sicer hotela popraviti usodno pomoto in je brž zašepetala »da«, toda duhovnik je prekinil poročni obred in odšel iz cerkve, misleč, da nekaj na v redu. Sele po njegovem odhodu je nevesta povedala, kako je prišlo do usodne pomote. Ko je duhovnik govoril, da mož ne sme nikoli zapustiti svoje žene, se je v duhu vprašala, ali bi bila zmožna zapustiti kdaj svojega moža, in v duhu si je morala odgovoriti »ne«. Ta »ne* ji je pa obtičal v mislih tako. da ga je potem
nehote na glas izgovorila. Duhovniku so pojasnili pomoto in drugi dan je šla poroka v redu.
OTROŠKI NOGAVICE
Najbolje, naftrainejše. «*to
13
Večno mlado pleme
Angleška raziskovalka JtM Cosslev-Batt se je napotila lani z ekspedicijo na Himalajo, kjer se je mudila leto dni in zbrala mnogo važnega gradiva za svoje biološke razprave. 2e mnogi raziskovalci so trdili, da je pleme, ki je bilo osrečeno z večno mladostjo, že davno izumrlo, miss Coss4ey-Batt je pa našla leta 1921 okrog 600 mož, žen in deklet, živečih 3000 m visoko na rrtma— lajskih gorah, in to so po njenem mnenja nedvomno ostanki večno mladega plemena.
To skrivnostno pleme si je ohranilo popolno socijalno in gospodarsko neodvisnost, ker z modernim svetom sploh ni prišlo v stik. Pripadniki večno mladega plemena so bili vegetarijanci, ki so živeli tako, kakor jim je narekovala narava. Angfleška raziskovalka meni, da so še popolni barbari, obraze imajo zelo lepe, na stara leta ne dobtvajo gub, niti sivih las. Pri njih inia leto samo 9 mesecev. Moški dosežejo starost 120 do 150 let in ženske lahko še po 75. letu starosti rode.
Najstarejše drevo
Botanik čikaške univerze prof. Charles Chainberlain je predaval nedavno o najstarejših drevesih sveta. Najstarejša drevesa v Ameriki so po vrsti brest, ki je dosegel pri premeru 1 metra starost 350 let, jelka s premerom 1.20 m in starostjo do 500 let, borovec s premerom 2.4 m in starostjo do 500 let, in mecesen, ki doseže pri neznatni debelosti debla starost do 700 let. Kralj med severoameriškiml drevesi in morda tudi med vsemi drevesi sveta je pa hrast. Znani so zlasti kalifornijski hrasti, med njimi hrast generala Sherma-na, ki bi dal 50.000 kubičnih metrov lesa. Hrast generala Granta je najvišji hrast na svetu- Visok je 76 m, v premeru pa meri 11 m.
Največje m najstarejSe drevo sveta pa raste dobrih 400 km južno od Merico Citv. To je cipresa, ki je stara najmanj 5000, če ne 7000 let. Kaj to por meni, spoznamo prav šele iz primerjave. Ko so gradili v Egiptu piramide, ko se je A Ml boril pred Trojo in ko je Mojzes vodil svoje ljudstvo v obljublja \ r *> deželo, je ta cipresa že stala.
Večja množina
makulaturnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove uprava Slovenske*« Naroda
> mM al i of}1asi<
Vsaka beseda W> par. Plača ee lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znamko! - Na vprašanj* brez znamk* ne — od&rtmrlantA -  Najmanja? o&las Ttta 5«-«» -
DIN 125.— 1 m* »Jignnfh bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708. 23/T
YOUGURT
bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne Evropa). Po želji dostavlja tudi na dom. 41/T
Najcenejši nakup!
KONFEKCIJA — MODA ANTON PBESKER, LJUBLJANA, Sv.  Petra  cesta 14.
22/T
ČEVLJI
NA OBROKE i/TEMPO«, Gledališka ulica (nasproti opere)
19/T
HALO!
Gg. gostilničarjem in hotelirjem se nudi najboljša prilika! Radi družinske bolezni prodam eno najboljših gostiln v Zagrebu, ki je imela preteč eno leto 1 milijon 200.000 Din prometa. Naha-je se blizu starega kolodvora in je brez konkurence, dan in noč odprta, z lepim vrtom za 200 oseb. Vprašati v gostilni > Zlatni Paro voz«, Sava kolodvor. 1599
POSESTVO S KOPALIŠČEM ugodno letovišče blizu Ljubljane oddam v najem tudi za več let. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >TJgodnost 1584«.
ČRPALKO na ročni pogon, ki sesa in brizga, kupi Habicht, Zalog 77, p. Devica Mar. v Polju. 1583
TOVORNI AVTO
2% tonski, v zelo dobrem stanju prodam ali zamenjam za tonskega. Na ogled v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 51 (mlekarna). 1582
OPREMLJENO SOBICO
suho in sončno, ne predaleč — išče solidna in stalna gospodična po zmerni cenL — Dopise na upravo >Slov. Naroda« pod šifro >Mir in snaga 1579«.
»C- -
mi
c::
P: b ■
I
OBROKE!
MANUFAKTURA
U U B LIANA
MEK5ANDR0VA8 MARIBOR
GREGQR£iČEVA20
Obiščite nas! Zahtevajte
petnika!
TRGOVSKO UČENKO
dobro računarico, sprejme takoj Leo šket, Stojnci, Ptuj.
1581
Ugodna prilika f
Prima  premog,  suha bokova drva 1 m3 Din 120.— in kolobarji vedno na zalogi — pri
FRANJI KAPIC, trgovina s kurivom, LJUBLJANA, Celovška cesta 67. 1578
TELEFON 2059
PREMOG SUHA DR TA
Pogačnik, Bohoričeva 5.
SOSTANOVALCA sprejmem  po  zmerni  ceni v zračno, svetlo, sončno sobo z ali brez hrane. Cesta v Rožno dolino 40. visoko pritličje. 1586
IZOLACIJA ZA HLADILNICE
ledenice, kleti ter za vsake vrste parne in hladilne naprave, kakor tudi ognjavarne plošče za zgradbe, nabavite najugodneje direktno od specijalne tvornice. Obrnite se pred nabavo vedno na naslov: Inž. Mihor, Ljubljana VTL 1585
KLAVIRJI!
Zaloga in izposojevalnica klavirjev prvovrstnih svetovnih tvrdk. Prodaja najcenejša in na najmanjše obroke. Popravila in uglaševanja se izgotavlja-jo strokovnjaško in ceno. — V7ARBINEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5. 1595
GOZDNO POSESTVO krasno, veliko, z nekoliko tisoči m3 zdravega stoječega lesa na Pohorju v bližini Slovenske Bistrice, je takoj in izredno ugodno naprodaj. Razen gozda spada k posestvu tudi še dvoje zidanih stanovanjskih hiš, gospodarsko poslopje, dve dobri vodni žagi, lep sadonosnik ter plodne njive in travniki. Na željo resnih interesentov se opisano posestvo tudi lahko parcelira. Informacije daje g. Ivan Vaste, ekonom, Slovenska Bistrica.
1596
MECESNOVE SADIKE Več tisoč dveletnih mecesnovih sadik   odda   takoj Graščina Hrib, Preddvor nad Kranjem
1598
MLAD GOZD poi ure od železnice ob ravni cesti, približno 30 oralov, poceni naprodaj z zemljiščem vred. Vprašati pri: Steharnik - Ronet v Unterglanz 63, pošta Mefei pri Dravogradu, Jugoslavija.
1597
KNJTGOVODKINJA (z nemško stenografijo), vestna, ki dovršeno dopisuje hrvatsko in nemško, je brza strojepiska, ki bi popolnoma sama in samostojno oskrbovala vse pisarniško delo, se išče za 1. maj-nik. Prednost take Iz stroke spirituoz. Lastnoročno pisan« ponudbe z navedbo zahteve plače in starosti pod > Samostojna spretna moč« na upravo > Slovenskega Naroda«. 1600
MOŠKO KOLO črpalka za gnojnico, miza, velika miza a polico, dvo-krilna težka vrata za garažo, stroj za Izdelovanje cementne opeke, stroj za izdelovanje cementnih blokov, železne cevi mm betonsko ograjo 170/5*4 cm — naprodaj dnevno od 2. do 4. ure na Celovški cesti 191. — Martin Jančigaj. 1559
TRPEŽNI AFRIK MODROCI
samo Din 200.—
spalne fotelje, fino Izdelane, Din 1300.— prodaja
RUD. SEVER,
LJUBLJANA, Marijin trg 3
Telefon 2622
ta menam del usta: Oton ometat, — vel i i^ur^ani.